Zanimivo Risbe, slike in kiparski izdelki prispevajo k razumevanju posameznikovega doživljanja bolezni in poteka zdravljenja. Bolnik ima pogosto dve razlagi svojega zdravstvenega stanja, besednega in nebesednega. Besedna razlaga je pogosto bolnikov medicinski opis bolezni, ki vsebuje razumski opis stanja, ki temelji na poznavanju medicine. Nebesedna razlaga je osebno doživljanje bolezni in vsebuje zaskrbljenost, zmedenost, strah, bojazen in včasih tudi napačno razumevanje. Z likovnim ustvarjanjem nebesedna razlaga pridobi izrazne možnosti, saj se skozi neposredno besedno komunikacijo težko izrazi. Prav tako imajo tudi svojci možnost, da v likovni terapiji izrazijo svoja prepričanja in poglede na bolezen družinskega člana. Likovno izražanje je način soočanja z bolečim in nasprotujočim si doživljanjem bolezni, ki ga je težko opisati samo z besedami. Ravno dejanje risanja, slikanja ali kiparjenja je lahko izkušnja osebne usposobljenosti, v nasprotju z občutkom izgube nadzora (lokus kontrole), ki običajno spremlja bolezen. Na izgubo nadzora vplivajo zdravniški posegi, bolnišnični urnik in bolezen sama. Likovno izražanje omogoča bolniku, da pridobi določeno mero nadzora v svojem življenju. Aktivni proces ustvarjanja nudi svobodno izbiro materialov, stila in motiva, bolnik se lahko svobodno poigra z barvo, obliko in črto ter ustvari, kar želi ustvariti. Dejavnik izbire pomembno prispeva k občutku neodvisnosti in ponosa, ko so ostali vidiki življenja videti brez nadzora (Malchiodi, 2000).
Raziskave na področju zdravstvene likovne terapije obsegajo predvsem vpliv likovnega ustvarjanja na zmanjševanje depresije in utrujenosti pri bolnikih z rakom in aidsom, ponovno odkrivanje identitete, spoprijemanje z boleznijo in vnašanje pozitivnih stališč v proces zdravljenja, soočanje s čustvi in izboljšanje kakovosti življenja pri bolnikih z diabetesom, rakom in hemodializo (AATA, dostop 2. 12. 2011).
V sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana načrtujemo raziskavo, ki bo vključevala likovno terapevtsko intervencijo z bolniki na dializnem oddelku. Raziskavo bosta izvedla Marija Perdih in Dušan Enova. Literatura:
1. Caf, Bojana in Slunjski, Miran (ur.), 2006: Umetnostna terapija – kakšna terapija: zbornik prispevkov. Maribor: Slovensko združenje umetnostnih terapevtov.
2.http://www.americanarttherapyassociation.org/upload/outcomebibliographyresearchcmte. pdf, http://www.thesah.org/resources/research.cfm (dostop 2. 12. 2011) 3. http://www.szut.si (dostop 2. 12. 2011)
4. Kariž, Barbara, 2006: Likovno terapevtska dejavnost v psihiatrični kliniki v Ljubljani. Caf, Bojana in Slunjski, Miran (ur.): Umetnostna terapija – kakšna terapija: zbornik prispevkov. Maribor: Slovensko združenje umetnostnih terapevtov.
5. Malchiodi, Cathy A. (ur.), 2000: Medical Art Therapy with Adults. London in Philadelphia: Jessica Kingsley Publishers.
Rumena mrzlica in malarija – množični morilki pri gradnji Panamskega prekopa Ob 100-letnici gradnje in njegovi načrtovani širitvi Zvonka Zupanič Slavec
Panamski prekop je zelo skrajšal plovno pot med vzhodno obalo ZDA in njenim jugom ter povezal Atlantski in Tihi ocean. Po velikem podvigu s Sueškim prekopom leta 1869 je predstavljal drug tovrstni svetovni tehnični dosežek gradbene stroke. V skupno skoraj 20-letnem času gradnje so ga gradili francoski in ameriški strokovnjaki. Ob izgradnji te 82 km dolge umetne vodne poti je umrlo nad 25.000 delavcev. Najhujši krivec za to so bile tropske bolezni, predvsem rumena mrzlica. Ko so Francozi obupali zaradi izrednih človeških žrtev in se sprijaznili z umikom, so po odkritju komarjev, ki prenašajo povzročitelje rumene mrzlice in malarije, ter razumevanju življenjskega kroga plazmodijev (parazitov, ki povzročajo malarijo) in virusov rumene mrzlice (arbovirusi), Američani nadaljevali z delom tam, kjer so ga končali Francozi, a s predhodno sanitacijo panamskega območja. Trud se je obrestoval in leta 1914 so prve ladje preplule prekop. Minilo je skoraj stoletje, vodni promet se je izrazito povečal in pripravljajo širitev prekopa.
Zgradba Panamskega prekopa »Prekop ima dva sklopa zapornic na tihooceanski in enega na atlantski strani. Med njima leži Gatúnsko jezero s številnimi otoki. Njegova gladina leži 26 metrov nad morjem, napaja pa ga v ta namen zajezena reka Chagres. Trojne atlantske zapornice (vsaka je visoka 21 m in tehta 745 ton) pri Gatúnu so tako dobro uravnotežene, da za njihovo premikanje zadostuje 30-kilovatni motor. Iz jezera nato ladje plujejo skozi prvi tihooceanski sklop pri Pedro Miguelu, nato pa še skozi drugega pri Mirafloresu. Pacifiška ima mnogo višje plime od atlantske. Vse zapornice so podvojene, da lahko ladje plujejo v obe smeri. Skozi prekop jih vlečejo z majhnimi lokomotivami.« (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Panamski_prekop)
Francozi po Sueškem kanalu gradijo Panamski prekop Panamski prekop so sprva poskušali graditi Francozi pod vodstvom Ferdinanda se Lessepsa, ki so pred tem že gradili egipčanski prekop v Suezu. Slednji se je nahajal v puščavskem svetu, kjer so vladale Revija ISIS - Marec 2012
59