iz zgodovine medicine
Poljska bolnišnica 3/15 Željko Cimprič
Kobariški muzej namenja največji del svoje stalne razstave pripovedi o gorskem bojevanju na soški fronti. Pri tem ne pozablja na zaledje obeh velikih vojska, ki sta se tu spopadali dolgih 29 mesecev, in na izjemno veliko vlogo, ki jo je v vojnem dogajanju imela saniteta. Pred koncem preteklega leta so v muzeju postavili posebno razstavo o avstro-ogrski poljski bolnišnici, ki je delovala v Baški grapi, na razstavo, ki jo bo nasledila 20. oktobra letos, pa bodo vključili tudi gradivo o saniteti italijanske vojske. Poveljstvo avstro-ogrske vojske je začelo premikati svoje enote na območje ob italijanski meji v drugi polovici maja leta 1915, tik pred italijanskim napadom. Prve enote XV. armadnega korpusa so prispele v Zgornje Posočje šele na dan italijanske razglasitve vojne. V pričakovanju hudih bojev se je pred težko nalogo znašla tudi sanitetna služba.
in delovanju sanitetne službe avstro-ogrske vojske. Tej vsebini je bil dan največji poudarek pri postavitvi razstave. Hkrati nam fotografije ponujajo širši pogled na dogajanje in kraje v zaledju soške fronte, kjer je zdravnik kirurg preživel obdobje od prvih bojev do kobariške bitke. Tako so na razstavi prikazani tudi drobci, ki govorijo o teh krajih, prebivalcih, sodelavcih, vojnih ujetnikih, visokih obiskih, zaledju v gorah, spomenikih, grobiščih, prostem času ... Po številnih občasnih razstavah, ki so govorile o tisočih uničenih življenj, in pred razstavami, ki bodo obeležile stoletnice dogodkov v veliki tragediji, ta razstava o reševanju življenj prispeva svojo zgodbo k poslanstvu Kobariškega muzeja. Javnosti bo na ogled do prvih dni meseca oktobra.
V prepričanju, da bo obramba v gorah nad Sočo zaustavila italijanske napade, se je poveljstvo odločilo v neposredni bližini tolminskega mostišča urediti veliko poljsko bolnišnico. Zdravstvenemu osebju bi namesto improviziranih prostorov in šotorov tako ponudili dobre pogoje za zahtevno delo. V bližnjih vaseh in zaselkih ni bilo večjih zgradb, vendar so edino in hkrati odlično rešitev našli v novi tovarni lesnih izdelkov v Klavžah pri Podmelcu, tik pod železniško postajo Podmelec. Lastnik tovarne in žage je zgradil tudi lastno elektrarno. Veliki prostori, železniška povezava z zaledjem, zanesljiva oskrba z električno energijo, izobilje vode, zavetna lega, poveljstvo armadnega korpusa v bližnji vasi Kneža ... Vse to je ob vztrajnosti branilcev v zgodovino zapisalo zgodbo o 29-mesečnem delovanju vojaške bolnišnice.
Pripoved o njenem delovanju je na tej razstavi zaupana izključno fotografijam, ki jih je v spominskem albumu zbral zdravnik, kirurg, ki žal v albumu ni zapisal svojega imena. Na razstavi je zato poimenovan »Dr. N«. Vsebine fotografij in napisi ob njih so bili dovolj zgovorni, da dodajanje daljših besedil ni bilo potrebno. Velik del napisov na razstavi je ohranjenih v enaki vsebini, kot jo je zabeležil zdravnik, saj je imel album vlogo nekakšnega dnevnika, ki je predstavil zdravnikovo doživljanje vojnega dogajanja. Fotografije so, podobno kot v albumu, ki ga hrani dunajski Vojaškozgodovinski muzej, razporejene v manjše vsebinske sklope in v teh okvirih pretežno kronološko. Fotografije, ki jih je v spominskem albumu zbral Dr. N., so pomembno pričevanje o organiziranosti
Revija ISIS - Marec 2012
57