iz zgodovine medicine
Razvoj ortopedije pri Slovencih in razvoj ortopedske klinike v Ljubljani Zvonka Zupanič Slavec, Srečko Herman
Na Slovenskem se je ortopedija začela razvijati ob koncu 1. svetovne vojne, ko se je pojavilo veliko invalidov. Dr. Anton Brecelj, ki je leta 1919 položil temelje invalidskemu skrbstvu, je navdušil mladega češkega zdravnika dr. Franca Minařa, da se je specializiral v ortopediji. Ko se je vrnil s specializacije, je bil 1923 v okviru ljubljanskega kirurškega oddelka ustanovljen ortopedski pododdelek, Inštitut za zdravljenje ortopedskih primerov. Vodstvo oddelka s 16 posteljami je prevzel dr. Minař, oddelek pa je skupaj s kirurgi in urologi delil operacijsko dvorano, mavčarno ter ambulanto. Dr. Minař je uvajal za tisti čas sodobne metode operativnega in konzervativnega zdravljenja ortopedskih bolnikov. Kasneje se mu je pridružil dr. Bogdan Brecelj, ki je leta 1937 prevzel vodstvo oddelka. Pravi razmah je ortopedija dosegla po letu 1945, ko je bila ustanovljena popolna medicinska fakulteta v Ljubljani in je ortopedija postala samostojna stroka. Osnovana sta bila katedra za ortopedijo in fizikalno medicino in ortopedska klinika, na kateri se je število zdravnikov postopoma večalo. Razvoj ortopedije pri Slovencih je vezan na razvoj ortopedske klinike, ko ortopedi pričnejo s sodobnimi zdravljenji ortopedskih bolezni in invalidnosti.
Poleg razvoja stroke in klinike so zdravniki Ortopedske klinike v Ljubljani sodelovali pri ustanavljanju drugih slovenskih ortopedskih ustanov. Leta 1946 so usposobili bolnišnico za kostno tuberkulozo v Valdoltri, ki je kasneje postala največja ortopedska bolnišnica v Sloveniji. Sledile so specializirane ambulante in ortopedski oddelki po Sloveniji: v Mariboru, Celju, na Stari Gori pri Gorici, Jesenicah, v Murski Soboti in Novem mestu. Ortopedi so bili tudi pobudniki ustanovitve šole za fizioterapevte v Ljubljani ter Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Ustanovljena sta bila tudi dom za invalidno mladino v Kamniku ter zdravilišče in rehabilitacijski center v Laškem. Ortopedija je danes sodobna medicinska stroka. V Sloveniji ima na voljo okoli 600 postelj, številne ambulante in sodobno opremljene operacijske dvorane ter rentgenski oddelek. Delo opravlja okoli 75 ortopedov specialistov, letno pregledajo okoli 50.000 bolnikov. Podaljšana življenjska doba prinaša več obolenj gibal, zato bodo v bodoče večje potrebe po ortopedskih storitvah in bolniških posteljah.
Uvod Prvo desetletje 21. stoletja je Svetovna zdravstvena organizacija posvetila boleznim gibal. To kaže na njihov pomen, naraščanje te obolevnosti, posledično invalidnost in slabšanje življenjske kakovosti ter večanje stroškov zdravljenja. Starajoča se
Slika 1: Železna roka z Vranskega je ena izmed zgodnjih protez na Slovenskem (foto: Dragan Arrigler). populacija razvitega sveta, ki najpogosteje oboleva za degenerativnimi in bolezenskimi spremembami kosti in sklepov ter njihovimi poškodbami, potrebuje čim boljšo preventivo z rednim razgibavanjem in ustreznim prehranjevanjem, zdravstvo pa bo potrebovalo tudi vse več bolniških postelj za ortopedske bolnike, njihovo zdravljenje in rehabilitacijo. V pričujočem prispevku smo predstavili skoraj 90-letni razvoj ortopedije na Slovenskem, veje medicine, ki se ukvarja s preučevanjem, preprečevanjem, odkrivanjem in zdravljenjem deformacij, bolezni in poškodb gibalnega sistema. Predstavljen je tudi razvoj ljubljanske ortopedske klinike.
Razvoj ortopedije v svetu Ortopedske bolezni so poznali že v prazgodovini. Prvi je izpah kolkov, ekvinovarus in metode zdravljenja natančno popisal Hipokrat (4. stol. pr. n. št.). Galen (2. stol. n. št.) je uvedel terminologijo, Revija ISIS - Marec 2012
49