Zdr avstvo Zaključki Če strnemo pridobljene rezultate, ugotavljamo, da so anketiranci čisto spodnjega in delavskega družbenega razreda v primerjavi s srednjim in višjim družbenim razredom v pomembno večjem deležu:
• samoocenili svoje zdravstveno stanje kot slabo ali zelo slabo, • poročali o ugotovljeni sladkorni bolezni in angini pektoris, • poročali o hudih težavah pri obvladovanju ali nezmožnosti obvladovanja stresa, • izjavili, da pogosto ali vsakodnevno občutijo napetost in stres (ženske), • odgovorili, da se v njihovih bivalnih prostorih kadi.
Anketiranci višjega in zgornjega sloja so v primerjavi s pripadniki srednjega, delavskega in čisto spodnjega sloja v pomembno večjem deležu: • • • •
vsakodnevno uživali sadje (moški), redno izvajali telesne aktivnosti (ženske), pogosto uživali alkoholne pijače (3- do 7-krat tedensko) ter v pomembno manjšem deležu uživali pomirjevala in uspavala.
Iz analize podatkov izhaja, da so pri anketirancih čisto spodnjega in delavskega razreda prisotni nekateri kazalniki, ki kažejo na slabše zdravstveno stanje in več dejavnikov tveganja
za nastanek bolezni v primerjavi z anketiranci srednjega, višjega srednjega in višjega razreda.
Preventivni programi in družbeno prizadevanje bi v okviru cilja zmanjševanja neenakosti v zdravju morali biti specifično usmerjeni v izboljšanje zdravja in zmanjševanje dejavnikov tveganja prebivalcev spodnjega in delavskega razreda. Poleg učenja sprememb življenjskega stila so potrebne:
• ekonomske spodbude (subvencioniranje zdravih živil, zmanjševanje brezposelnosti, zagotavljanje zadostne minimalne plače delavcev), • spremembe družbenih vrednot (namesto storilnosti, dobička in tekmovalnosti promocija kakovosti življenja v medsebojnem sožitju z dobrimi medsebojnimi odnosi in kakovostnim preživljanjem prostega časa), • izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev (dovolj časa za osebni stik, spoštljiv in partnerski odnos med zdravstvenim osebjem in bolniki).
Literatura:
1. Sučić Vuković M, Majcan Kopilović I. Rezultati raziskave »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2008« pri odraslih prebivalcih zdravstvene regije Koper. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, 2009. Dostopno na internetu: http://www. zzv-kp.si/publikacije/
2. Zaletel Kragelj L, Fras Z, Maučec Zakotnik J. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete in CINDI Slovenija, 2004.
Molk – terapevtski privilegij ali breme zdravnika? Živa Cotič, Danica Rotar Pavlič
Vsak izvajalec zdravstvenih storitev se slej kot prej znajde v situaciji, ko je od njega zahtevano, naj osebne podatke svojega pacienta predloži temu samemu, nekomu tretjemu, bližnji osebi ali nemara celo sodišču. Zdravniki kot izvajalca zdravstvenih storitev v prvi vrsti razumemo kot sebe v prvi osebi. Pri tem nam v ospredje stopijo pravila, ki smo se jih nekoč učili v latinščini, kot »primum nil nocere«, »voluntas aegroti suprema lex esto«, pa tudi številna doživetja, ki smo jih delili skupaj z bolniki, neprespane noči in ne nazadnje neuspehi naših prizadevanj, ko je bila bolezen močnejša od naših ukrepanj. Vedno imamo pri tem v mislih tudi bolnika, najprej popolnoma po človeški plati, čeprav nas administracija in birokrati silijo, da ga poimenujemo kot »uporabnik, potrošnik, klient«. Pravo nas na zakonodajni ravni vse opredeljuje kot subjekte. Neredko je torej tudi pravni red težko razumljiv tako za zdravnika kot za bolnika kot osebi, saj je za pravni red pomembna predvsem subjektivizacija posameznika. Prav v zvezi z zahtevami različnih subjektov po seznanitvi z zdravstveno dokumentacijo se v praksi vse pogosteje pojavljajo težave. Kljub temu, da je Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) to vprašanje podrobneje uredil že leta 2008, je več kot 22
Revija ISIS - Marec 2012
očitno, da izvajalci zdravstvenih storitev predmetne zakonodaje včasih ne poznajo dovolj dobro, imajo težave pri uporabi posameznih abstraktnih zakonskih določb ali pa menijo, da je uporaba nekaterih zakonskih določb v nasprotju s splošnimi moralnimi normami, ki so neizogiben sestavni del zdravniške službe. V reviji Isis so bili prispevki o pravilih posredovanja podatkov že večkrat objavljeni, vendar se različne lastne interpretacije ZpacP v praksi še vedno pojavljajo in ponavljajo. Znano je, da nekateri izbrani zdravniki bolnikom vročijo kar celotno zdravstveno kartoteko, če jo ti potrebujejo za pregled pri specialistu medicine dela. Spomnimo se ognjevitih razprav glede pošiljanja celotne dokumentacije v obliki zdravstvenih kartonov k imenovanim zdravnikom Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Dogaja se, da bolnik zahteva izbris zdravstvenega zapisa, na primer o njegovi odvisnosti od alkohola. Zdravnica, specialistka šolske medicine je opozorila na primer, ko je mati zahtevala izbris diagnoze duševne bolezni svoje hčerke. Ker zdravnica ni prejela odpustnega pisma lečečega specialista psihiatra, je imela s pacientkino materjo zelo stresno sporazumevanje, polno žalitev in omalovaževanja.