Zbornica za teme, ki bi jih želeli podrobneje spoznati, morda tudi na krajših seminarjih in izobraževanjih v prostorih zbornice.
Hkrati vas prosimo, da odgovorite na anketo, ki jo boste v elektronski ali pisni obliki dobili v naslednjem tednu. Z njo želi zbornica preveriti vaše razmišljanje in
predloge, da bi dobro delovala v dobrobit svojih članov. Anketa je podobna tisti, ki ste jo imeli priložnost izpolniti pred dvema letoma. Jana Wahl Odbor za socialno-ekonomska vprašanja ZZS
Zdravnik in finančna inteligenca ali finančna pismenost Razmišljanja ob spoznavanju problematike finančno-socialnega stanja zdravnikov v okviru Odbora za socialnoekonomske zadeve (OSE) ZZS Boris Rižnar
Da smo zdravniki (pre)slabo plačanim, je večinsko mnenje kolegov.
Da smo plačani (pre)dobro, je večinsko mnenje finančnikov, ekonomistov, politikov in pa morda »zdravnika leta«, doktorja Dopliharja. Resnica je, kot že običajno, nekje vmes. Zanimivo pa bi bilo dejansko ugotoviti bistvo tega fenomena. Ali resnično zaslužimo premalo?
Ali pa zaslužimo dovolj in morda samo ne znamo ravnati z denarjem?
Kakšna je pri zdravnikih stopnja (razvitosti) finančne inteligence? Ali naša stopnja medicinske izobrazbe kakorkoli pogojuje bolj pametno (smotrno) ravnanje z denarjem? Občutek imam, da ne. Ne poznam tako malo kolegov, ki sicer veliko delajo, vendar tudi veliko (ali še več) porabijo, zapravijo. Njihova skupna značilnost je ta, da jim do naslednje plače redno zmanjkuje denarja, da so prekomerno obremenjeni s krediti, da si povečujejo dovoljeno prekoračitev na bančnem računu ter so daleč od tega, da bi imeli določeno (nujno) potrebno finančno rezervo. Takšnemu življenjskemu slogu primernega življenjskega zavarovanja nimajo ali pa je zavarovalna vsota prenizka. Jasno, pri nečem pa je treba varčevati!
V opisanih primerih lahko govorimo o pomanjkljivi finančni inteligenci. Vendar pa takšno stanje ni brezupno, saj lahko njeno pomanjkanje ali odsotnost nadomestimo z ustrezno finančno pismenostjo. Lahko se naučimo, kako obvladovati in upravljati osebne finance, kako se znebiti zadolženosti, kako si zgraditi stabilen temelj osebne finančne varnosti in ustvariti pogoje za uresničitev ciljev. Lahko pa te zadeve prepustimo nekomu, ki jih bo uredil namesto nas. Seveda tako, kot če bi to naredili sami, torej kar se da prilagojeno našim specifičnim potrebam.
Naj navedem nekaj tipičnih primerov prošenj za pomoč, ki smo jih reševali na komisiji za socialno-ekonomske zadeve in ki so me vzpodbudile k razmišljanju, da je na tem področju potrebno narediti še nekaj več, kot jih le reševati: Upokojena zdravnica prosi za finančno pomoč (in za odobritev kredita), ker je v hudi finančni stiski zaradi najetih kreditov. Upokojeni zdravnik prosi za pomoč, živi sam v podnajemniškem stanovanju, želel bi živeti v domu ostarelih, pa za to nima dovolj visoke pokojnine. Zdravnik prosi za finančno pomoč, ker je postal invalid, ima družino, majhne otroke. Soproga zdravnika, ki je umrl zaradi raka,
Revija ISIS - Marec 2012
15