Zbornica
Pa ga imamo, naš Domus Medica Marko Demšar
Ko je vstopila, je vse postalo nekako drugače: predmeti v veliki avli zdravniškega doma so se umaknili v ozadje, kot sonce svetli lasje in iskriv pogled pa so pritegnili vso pozornost prisotnih in dali vedeti, da Biljana Unkovska ni običajna ženska. Že veliko preje, predno sva si podala roki – njena je nežna, res ustvarjena za vodenje čopiča – sem bral o njeni umetniški in življenjski poti in izvedel, da je kot rojena Beograjčanka po končani gimnaziji v Skopju študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1976 smer slikarstvo in kasneje dokončala podiplomski študij na grafični in slikarski specialki. Ocenjevalci njenih umetniških stvaritev pišejo o njej kot izrazito enkratni ustvarjalki, razpoznavni po motivih, kjer se prepletata eksotika in vsakdanja stvarnost. Takole je o njej zapisala likovna kritičarka Judita Krivec Dragan:
»Biljana Unkovska si je ustvarila lastni svet, v katerem shranjuje sanje, iluzije, senzibilnost in predvsem neomajno vero v moč umetnosti, da spreminja svet. Magična prizorišča rada razsvetljuje z dramatično svetlobo lune ali s skritimi čarobnimi svetilkami, redkeje vanje spusti sončne žarke, vanje pa vabi vilinske ženske, svečenice, ljubimce, razporeja predmete, ki imajo simboličen pomen. Posebej dragocene so seveda živali, še posebej mačke in psi. Biljana Unkovska je namreč ena redkih avtoric, ki v svoj motivni svet vključuje te nepogrešljive in zveste sopotnike človeka na poti skozi zgodovino, vse odkar obstaja človeška družba. Seveda ne gre le za simbole, čeprav so njihovi liki pogosto večpomenski, temveč za prave portrete dvonožnih ali štirinožnih prijateljev«. Takole razložen in izpod marsikaterega drugega peresa še podrobneje osvetljen umetniški opus daje razumeti, zakaj je mogoče
Biljana Unkovska, velika umetnica in dober človek. 12
Revija ISIS - Marec 2012
pred njeno sliko obstati in dati prosto pot svojim doživljanjem videnega. Zato je tudi razumljivo, da je petnajst samostojnih in več kot še enkrat toliko skupinskih razstav pomenilo obogatitev slovenskega in evropskega kulturnega življenja. »Vsaka slika je exponat zase, s simboličnimi elementi, ki še zdaleč niso vezani le na evropsko dušo, pač pa na globalna verovanja, upanja, tudi bojazni,« je zapisala umetnostna zgodovinarka Marlen Premšak. In od srede, 1. februarja 2012, eno njenih del krasi Domus Medica!
Spoštovana gospa Unkovska! Kako je slika, ki jo gledamo, našla pot iz Vašega ateljeja v Dom slovenskih zdravnikov? Zdravniški poklic spoštujem in med vami imam številne prijatelje in prijateljice. Ena takih – Irena Vidic, dr. med. – mi je ob priložnosti omenila, da je dve grafiki predala Zdravniški zbornici. Tudi sma sem darovala že več svojih slik v dobrodelne namene in zadnja dražba mojih slik je Obalnemu društvu proti mučenju živali prinesla preko 8.000 evrov. Tako moja odločitev za to dejanje ni bila težka.
Ko ste nam svetovali najprimernejše mesto za podarjeno sliko, ste se odločili za učilnico Ana. Čemu? Menim, da bo pogled nanjo sprostil misli zdravnikov, ki bodo sedeli v tem prostoru, in jih razvedril. Naj se tudi na kraju znanosti znajde nekaj bolj zasanjanega, fantazijskega. Želim, da bi …no, vsak po svoje doživel to podobo.
Slika, slikarka in predsednica zbornice.