ˇ Poštnina placana pri pošti 1118 Ljubljana
Letnik XII
ˇ Glasilo Turisticnega društva Koseze
December 2009 Št. 46
V uredništvu glasila čestitamo bralcem k dnevu samostojnosti, hkrati pa želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno leto 2010.
številka 46.indd 1
12.12.2009 1:14:25
zgodilo se je
December 2009 ▪ Št. 46
22
ZAPUŠČENO VOZILO
POLNA ZABOJNIKA
Janez Lončarič
Venčeslav Thaler
Mislim, da ga ni voznika v Kosezah, ki se ne bi spraševal, čigav je ta avtomobil in zakaj ga lastnik ne odstrani, saj vendar moti uvoz in izvoz s parkirišča pri trgovini Mercator. Zapuščeni avto je tu preživel zimo, pomlad in poletje, upam pa, da jeseni ne bo več, saj ima registrske tablice, po katerih bi pristojne službe lahko ugotovile lastnika in ga prisilile k odstranitvi vozila.
Vse pogosteje sta zabojnika za papir na zelenici pred lekarno v Kosezah prepolna papirja. Malomarni stanovalci pa odlagajo papir kar poleg zabojnika, namesto da bi ga odnesli v naslednji zabojnik. Podjetje Papir servis smo pozvali, da v prihodnje redno prazni zabojnika oziroma da ju odstrani.
Čakajoč na odvoz
Polna zabojnika
PARKIRIŠČE NA ZELENICI Andrej Dekleva Glede na težave Kosez zaradi pomanjkanja parkirnih mest z veseljem predstavljamo inovativno rešitev. V ljubljanskih Kosezah, natančno pred Kogovškovo 16, tik ob Policijski postaji Šiška, so si graditelji omislili zgraditi parkirišči kar na zelenici v lasti MOL. Pri tem so izrinili otroška igrala, otrokom pa ponudili za igranje velike igrače – avtomobile. Ko so graditelji ugotovili, da tudi otroci lahko parkirajo svoje igrače na parkirišču (in seveda drugi krajani avtomobile), so parkirišči spremenili v skladišče gradbenega materiala. Sedaj se otroci igrajo po gradbenem materialu in poškodbe so tu. Stanovalci Kogovškove ulice smo se zatekli po pomoč na mestni inšpektorat Ljubljana, ki po skoraj letu dni še ni našel časa ali volje, da bi otrokom vrnil zelenico in igrišče.
Včasih je bilo igrišče
številka 46.indd Sec1:2
VISOKI JUBILEJ Janez Lončarič V krogu svoje družine in prijateljev je 9. julija praznovala svoj 101. rojstni dan gospa Marija Mrzlikar iz Drage 28 v Kosezah. Mici je najstarejša, tu rojena prebivalka Kosez. Zadnja štiri leta živi v domu za starejše za Bežigradom, ker noge niso zdržale bremena stoletja, pa tudi zaradi sebi primerne družbe, saj je Mici celo življenje vesela in radoživa oseba. Malo ji nagaja tudi sluh, kar pa ji ne dela težav s sporazumevanjem z obiskovalci, saj z odličnim vidom in nasmejanim obrazom nadoknadi tudi kakšno preslišano besedo. Ob njenem jubileju se čestitkam pridružujemo tudi člani Turističnega društva in člani Društva upokojencev Koseze.
Voščilo
12.12.2009 1:14:37
OBREZOVANJE DREVJA
UPOKOJENCI NA SPLAVARJENJU
Venčeslav Thaler
Ivanka Kos
V avgustu so delavci podjetja TISA obrezali drevored platan ob Podutiški cesti. Omenjena drevesa niso bila urejevana in obrezana že več kot desetletje. Na žalost so tokrat obrezovali samo spodnje veje, medtem ko so ostale krošnje dreves nedotaknjene. Tako je bilo delo opravljeno samo na pol.
Društvo upokojencev Koseze je 24. septembra organiziralo izlet po slovenski Koroški in vožnjo s splavom po reki Dravi. V lepem vremenu in dobri družbi smo preživeli prijeten dan.
zgodilo se je
December 2009 ▪ Št. 46
3
Na splavu
Obrezovanje platan
ZBIRANJE HRANE IN OBLEKE Janez Vovko
POŠKODOVAN SPOMINSKI KAMEN Venčeslav Thaler V avgustu je bil uničen-odlomljen spominski kamen ob POTI. Kamen se je nahajal na začetku POTI iz smeri Koseškega bajerja proti Brdu. Le komu je bil napoti?
Ostanek kamna
številka 46.indd Sec1:3
Članice Rdečega križa Koseze so v soboto, 3. oktobra, na stojnici pred nekdanjo lekarno Koseze na UBU 64 zbirale hrano in oblačila za ljudi, potrebne pomoči. Krajani so se tudi tokrat v velikem številu odzvali in darovali originalno zapakirano hrano, predvsem olje, moko, sladkor in testenine. Zbranih je bilo veliko oblačil. Vse skupaj je v ponedeljek po akciji Rdeči križ Slovenije odpeljal v zbirni center na Viču.
Stojnica
12.12.2009 1:14:38
zgodilo se je
December 2009 ▪ Št. 46
ŠTEVILNE NOVOSTI V ZVEZI S KOSEŠKIM BAJERJEM
44 Na koncu Koseške ceste poleg motela so obnovili most čez potok Mostec, namestili lesene hlode in klopi, ki preprečujejo vožnjo avtomobilom ...
Venčeslav Thaler Letošnje leto nam je prineslo številne novosti in spremembe ob Koseškem bajerju. Pa pojdimo lepo po vrsti. Končuje se že lani začeto urejanje obale bajerja. Tako so na južni obali uredili nekaj ličnih klopi za počitek in lesenih pomolov za ribiče ter namestili koše za odpadke.
Ovire za avtomobile
... in uredili nekaj parkirnih mest ob prenovljeni Koseški cesti v smeri Večne poti.
Klop in pomol
Ob delu zahodne obale in na celotni severni obali so uredili peščeno pešpot in namestili koše za odpadke.
Parkirna mesta
CVETOČE KOSEZE 2009 Majda Dekleva Nova pešpot
Na vzhodni obali pa so dokončali lesen pomol, ki bo med drugim olajšal tekmovanja ladijskih modelarjev.
V letošnjem ocenjevanju balkonov in teras v Kosezah smo v ožji izbor uvrstili 9 lokacij, izmed katerih je komisija izbrala štiri v kategoriji blokov in eno v kategoriji individualnih hiš. Nagrajene lokacije si lahko ogledate na fotografijah, lastniki pa so prejeli priznanja in praktična darila naših sponzorjev na družabnem srečanju konec novembra.
Veliki pomol
številka 46.indd Sec1:4
12.12.2009 1:14:45
VREMENSKI PODATKI Venčeslav Thaler V letošnjem meteorološkem poletju(junij, julij in avgust) so bile na zasebni meteorološki postaji Ljubljana Koseze izmerjene naslednje vrednosti: -
zgodilo se je
December 2009 ▪ Št. 46
5
maksimalna temperatura: 33,3 °C minimalna temperature: 7,2 °C padavine: 286,4 litra število dni s padavinami: 33 število toplih dni(Tmax =» 25°C): 72 število vročih dni(Tmax =» 30°C): 32
ODVOZ LISTJA Janez Vovko Na fotografijah sta dva od številnih kupov odpadlega listja, nabranega letošnjo jesen na zelenicah in javnih površinah MOL, ki jih v Kosezah ureja Turistično društvo Koseze. Letos je bilo zbranega in odpeljanega na deponijo Barje preko 100 m3 listja. Listja je zaradi razraščanja drevja vsako leto več.
Kupi listja 1 in 2
številka 46.indd Sec1:5
12.12.2009 1:14:47
zgodilo se je
December 2009 ▪ Št. 46
80 LET OSNOVNE ŠOLE VALENTINA VODNIKA Venčeslav Thaler Krajevni šolski odbor občine Zgornja Šiška je leta 1928 sklenil, da zgradi novo, vsem modernim zahtevam ustrezajoče šolsko poslopje. Še istega leta je občina Zgornja Šiška pričela graditi novo šolsko poslopje v sredini občine, na meji med vasema Zgornja Šiška in Dravlje, tako da bi imeli vsi učenci občine razmeroma blizu v šolo. Novo šolsko poslopje so zgradili po načrtih znamenitega arhitekta Plečnika in se odlikuje po svoji razporeditvi šolskih in uradnih prostorov, razsvetljavi in higienskih napravah. Odprli so jo 3. oktobra 1929. V njej je bila osnovna šola in na novo ustanovljena meščanska šola. Imela je lep vrt, otroško igrišče ter telovadnico. V drugem nadstropju je bila posebna terasa za metereološka opazovanja. Osnovna šola se je imenovala II. državna mešana ljudska šola Zgornja Šiška, meščanska šola pa II. državna mešana meščanska šola. Leta 1935 je bila Zgornja Šiška priključena Ljubljani in tedaj sta se obe šoli preimenovali v II. državno mešano ljudsko šolo Valentina Vodnika v Ljubljani in II. državno mešano meščansko šolo Valentina Vodnika v Ljubljani. Leta 1931 je bil na šoli ustanovljen otroški vrtec, leta 1939 pa mestno zavetišče, kjer je bilo prostora za 60 otrok.Po letu 1945 je bila meščanska šola ukinjena. Namesto nje je bila ustanovljena nižja gimnazija z nazivom Državna nižja gimnazija Ljubljana Zgornja Šiška, od leta 1946 dalje pa XI. gimnazija Ljubljana. Od leta 1958 je v stavbi osnovna šola, ki pa se še vedno imenuje po Valentinu Vodniku. Leta 1970 so postavili poleg te šole še novo poslopje na Adamičevi ulici 16, kjer obiskujejo pouk učenci predmetne stopnje. Od učiteljev je bil najbolj znan dolgoletni ravnatelj meščanske šole Pavel Kunaver, ki je bil tudi organizator skavtstva, raziskovalec jam in planinec.
6
GRBINE NA BRATOV BEZLAJEV Ika Kos Konec oktobra so na križišču ulice Draga in Ulice bratov Bezlajev uredili grbino za umirjanje prometa v naselju. Vsekakor vse pohvale vredno dejanje, prav tako pa tudi ureditev grbine in prestavitev prehoda za pešce na ovinku Ulice bratov Bezlajev. Hkrati so uredili še del novega pločnika za pešce.
Grbina in nov prehod za pešce
KOLIČKI NA KMEČKI POTI Venčeslav Thaler Na koncu Kmečke poti ob Koseškem bajerju so namestili količke na rob zelenice in pločnika. Na samem vozišču pa so namestili potopni količek.
Količki
Šola danes
številka 46.indd Sec1:6
12.12.2009 1:14:49
ASFALT RAZPADA Ika Kos Vse več je takšnih in podobnih lukenj v asfaltiranih pešpoteh med terasastimi bloki. Te poti so bile zgrajene in namenjene zgolj za hojo pešcev, niti slučajno ne za promet z osebnimi vozili, še najmanj pa za vožnjo težkih tovornjakov. Večdesetletno kršenje prometnih predpisov in toleriranje letega s strani policije je pripeljalo do današnjega stanja. Le vprašanje je, kdaj in kdo bo saniral poškodovane pešpoti.
Luknje v asfaltu
NOVOLETNO SREČANJE Janez Vovko V četrtek, 26. novembra 2009, je Turistično društvo Koseze v bistroju Avšič pripravilo tradicionalno novoletno družabno srečanje predstavnikov društev in organizacij, ki delujejo na področju našega naselja. Najprej smo podelili priznanja za najlepše urejene balkone in stanovanjske hiše, izbrane v akciji CVETOČE KOSEZE 2009. Večer se je nadaljeval ob prigrizku in kozarčku domačega ter seveda ob sproščenem pogovoru.
TEDEN LADIJSKEGA MODELARSTVA NA KOSEŠKEM BAJERJU Roman Vavpotič- sekretar MZDTK Ljubljana V času iztekajočih se počitnic in dopustov, to je zadnji teden v avgustu, smo si na Koseškem bajerju lahko ogledali deseto Koseško olimpiado s področij ladijskega modelarstva. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana in v organizaciji Mestne zveze društev za tehnično kulturo Ljubljana. Zahvala za uspeh gre predvsem Odseku za izobraževanje pri Mestni občini Ljubljana, ki je prireditev finančno podprla v okviru Raziskovalnih taborov za mladino. Za izpeljavo pa so poskrbeli modelarji iz Društva modelarjev Ljubljana in Mladinskega tehničnega centra Ljubljana. Letos smo nekako pričakovali, da bomo prireditev izpeljali z večnamenskega otoka na vzhodni strani bajerja, vendar se to ni zgodilo. Posledično smo izbrali rezervno lokacijo na zahodnem delu. Prostor je omejen že po površini, za izpeljavo tekmovanj iz posameznih kategorij modelarstva pa pravilniki zahtevajo tudi pomol. Ker zaradi naravovarstvenih zahtev na bajerju nismo mogli postaviti začasnega pomola, smo nekatere kategorije modelarstva poenostavili oziroma prestavili na druge lokacije. Tako smo kategorijo radijsko vodenih modelov z eksplozijskimi motorji prestavili na Savo pri Radečah. Kategorije FSR-V in O bi bile zanimive, ker čolni v teh kategorijah dosegajo velike hitrosti in privlačijo gledalce. Po nagovoru predsednika MZDTK Ljubljana g. Janka Kušarja, ki je modelarjem zaželel veliko tekmovalnih uspehov, se je vse skupaj pričelo. Tekmovanja so bila sestavljena iz več delov in so se med seboj dopolnjevala z demonstracijskimi predstavitvami, vožnjami in razstavami ladijskih modelov. Glavni namen je bil mladim predstaviti čim več kategorij modelarstva, takšnih lažjih, kot je prebadanje balonov z radijsko vodenimi modeli čolnov, do tistih »ta pravih«, ki tekmovalcem ne odpuščajo napak. Prireditev smo kljub omenjenim težavam uspešno zaključili. Podelili smo sedem kompletov medalj za mladince in člane. Z razstavo in vožnjo ladijskih modelov pa smo posameznikom omogočili vpogled v modelarstvo, ki zahteva dobro mero potrpljenja ter ure in ure dela v domačih delavnicah. Po končani prireditvi smo vsi modelarji z velikim upanjem zrli v nastajajoči večnamenski otok, ki nam bo omogočil vrhunske modelarske prireditve. Zgrajen bo namreč v treh nivojih: s prostorom za tekmovalce, sodnike, serviserje in gledalce.
predstavljamo vam
December 2009 ▪ Št. 46
7
VABIMO VAS, DA OBIŠČETE SPLETNO STRAN O VREMENU V KOSEZAH ! Podelitev priznanj
številka 46.indd Sec1:7
http://vreme.zajcek.org/koseze
12.12.2009 1:14:50
predstavljamo vam
December 2009 ▪ Št. 46
8
POGOVOR S PREDSEDNIKOM ČETRTNE SKUPNOSTI ŠIŠKA Pogovarjal se je Venčeslav Thaler Gospoda Igorja Bambiča, predsednika ČS Šiška, ki že slabo leto živi v Kosezah, smo poprosili za nekaj odgovorov in prijazno se je odzval naši prošnji. 1. Gospod Bambič, že od ustanovitve četrtnih skupnosti v MOL v letu 2000 (tretji mandat) ste predsednik ČS Šiška. Kako bi lahko ocenili napredek v delovanju četrtnih skupnosti od ustanovitve do danes? Četrtne skupnosti v Ljubljani so bile ustanovljene z veliko porodnimi mukami. Po dolgih letih priprav in brezvladja na tem področju je 17 četrtnih skupnosti zamenjalo bivše krajevne skupnosti. ČS Šiška je ena največjih, zajema pa področje od kamniške proge do pivovarne Union, od Tivolija po Rožniku do Kosez in po južni vpadnici nazaj do Stegen. Delo v ČS smo zastavili na novo, saj smo morali vzpostaviti stike z mestno upravo, njenimi službami, na drugi strani pa z občani. Napredek je viden, saj smo postali servis za vse težave in probleme občanov. Aktivno smo prisotni tudi na športnih in kulturnih področjih, v mestu nas poznajo kot aktivnega in zavzetega sogovornika pri projektih v naši ČS. Z vsakim dnem obstoja ČS le-te pridobivajo na veljavi, seveda pa je to odvisno od dejavnosti njenih članov, zavzetosti pri delu in angažiranja pri reševanju lokalnih težav. Razvoj ČS bo v prihodnosti bo šel v smeri enakopravnega sogovornika z mestom, tako da bodo občani neposredno preko ČS in ne preko izvoljenih svetnikov v mestnem svetu, odločali o vseh vitalnih projektih na področju svoje ČS. 2. Ali v četrtnih skupnostih občani dejansko lahko uresničujejo svoje potrebe in pravice? Občani lahko zelo aktivno in neposredno sodelujejo pri reševanju svojih težav. Vsa opozorila, prošnje in kritike s strani občanov spremljamo v ČS. Sprašujete, kako je z neposrednim odločanjem glede vitalnih zadev, kot so pozidava, promet, komunala. To so zadeve, kjer ima ČS samo posvetovalno funkcijo, o konkretnih zadevah pa odloča mestni svet. Župan je namenil celih 5 minut predstavnikom ČS, da na mestnem svetu podajo mnenje o obravnavani temi, ki se dotika ČS. V mestnem svetu sem poznan kot velik nergač, saj je v mnogih primerih ČS PROTI sprejetju posameznih predlogov in sklepov, mestni svetniki pa do sedaj še nikoli niso upoštevali argumentov lokalnih prebivalcev in ČS. 3. Kaj je po vaši oceni v Šiški danes bolje urejeno kot leta 2000 in kaj slabše?
Avtorica fotografij: Veronika Zajc
številka 46.indd Sec1:8
Danes so bolje urejeni ekološki otoki, imamo imenitno novo knjižnico, novi kino Šiška, veliko novih stanovanj, enot vrtcev za najmlajše. Slabše je gotovo parkiranje, zemljiška problematika (nerešena funkcionalna zemljišča v Šiški !!) divja pozidava za vsako ceno, promet, ki se povečuje in zgoščuje, tudi stanje v krajinskem parku Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib je
12.12.2009 1:14:50
December 2009 ▪ Št. 46
9 slabše... Še bi lahko našteval. 4. Ali mestna uprava, mestni svet in v končni fazi predvsem župan MOL upošteva priporočila in zahteve četrtnih skupnosti? Župan prisluhne potrebam ČS, vendar to ni pravi vzvod za enakopravno dogovarjanje o ključnih problemih v ČS. V prihodnosti si bodo status enakopravnega sogovornika ČS še morali izboriti. 5. Kateri večji projekt v ČS Šiška se trenutno pripravlja na izvedbo? V prihodnosti nas čaka prava salva pozidav, kakor strokovno pojasnjuje prof. Koželj, zgoščevanje navznoter. Pa pojdimo po vrsti – Spar center Šiška s 100.000 m2 površine, obrtna cona, južni del Litostroja, osem 8-nadstropnih poslovnih stavb z veliko stolpnico tipa WTC, Korotansko naselje z 800 stanovanji + 200 stanovanj v dveh stolpnicah na koncu Litostrojske ceste, Kitajski zid poleg Celovških dvorov s tremi stolpnicami z 200 stanovanji, kare Slovin v stari Šiški z 250 stanovanji, kare Fructal, na področju gostilne Keršič lokalni trgovski center in 75 luksuznih stanovanj v dveh stolpnicah, dokončanje Celovških dvorov, poslovna stavba ob Celovški, novi hotel Bellevue s kongresnim centrom. Pripravlja se nova pozidava med Celovško in Drenikovo na področju bivše tržnice Šiška. V desetih letih obstoja ČS Šiška sta bili opravljene dve rekonstrukciji cest: Na Jami in Černetova. 6. Kateri večji projekt se trenutno pripravlja na izvedbo v Kosezah? V Kosezah se že leta načrtuje dokončanje gradnje vrstnih hiš ob robu Koseškega bajerja. Dvomim, da bo Vegrad pričel z izgradnjo v naslednjih treh letih. Po novi prostorski ureditvi naj bi dobili v Kosezah tudi vrtičkarje, kar so stanovalci in lastniki zemljišč že zavrnili. 7. Kakšno je stališče sveta ČS Šiška do ureditve Koseškega bajerja, ki trenutno poteka? Ureditev Koseškega bajerja je bila nujno potrebna. Kot uporabnik sem z opravljenim delom zadovoljen, saj so upoštevali vse zahteve naravovarstvenikov. Večji izziv bo ohranitev trenutnega stanja. Opažamo velik obisk občanov iz cele Ljubljane, obljudenost se povečuje, s tem pa tudi onesnaženost. Prizadevamo si še za postavitev javne razsvetljave na potezi Tivoli, Rožnik, Koseški bajer, PST. 8. Ali je na sejah sveta ČS Šiška v ospredju pripadnost političnim opcijam ali reševanje dejanske problematike? Svet ČS Šiška je z leti postal velika družina, ki enotno in v 99% soglasno sprejema odločitve, pomembne za našo ČS. Mi smo predvsem zelo glasni in nepopustljivi Šiškarji. Politične opcije, kaj je to? 9. Po prepričanju številnih občanov, med drugim tudi
številka 46.indd Sec1:9
Koseščanov, je sedež ČS Šiška preveč oddaljen in nepoznan. Občani tudi ne dobivajo zadostnih informacij o delovanju četrtnih skupnosti. ČS Šiška je z izgubo pisarne na lokaciji terasastih blokov (sedaj je enota vrtca za naše malčke) kar oddaljena predvsem za starejše prebivalce. Menim, da to ne more biti ovira, saj so telefoni, fax-i, e-maili in mobilci neomejena povezava, ki je bila pred leti še nepojmljiva. Trenutno se bolj ukvarjamo, kje pridobiti ustrezen prostor za delovanje društev v Kosezah, za druženje starejših občanov. To je naša primarna naloga v Kosezah. 10. Ali se glede na delež občanov, starejših od 65 let, ki je v ČS Šiška najvišji v Ljubljani in znaša 24,41% vse populacije, predvideva gradnja doma za starejše občane v Kosezah in če, kdaj predvidoma? Doma za starejše občane v Kosezah ne bo. V prostorskem planu je predviden dom starejših občanov na lokaciji Pod hribom. Župan si prizadeva dom starejših občanov postaviti na »zasebnem zemljišču« na edini zelenici ob šoli Valentina Vodnika, kar je za ČS nesprejemljivo. Edina zelenica predstavlja funkcionalno zemljišče z nagrado Prešernovega sklada (Arhitekti Arnautović, Peršin, Vovk; 1969 nagrajen zazidalni načrt SŠ6). 11. Gospod Bambič, hvala za pogovor. Kaj želite na koncu sporočiti krajanom Kosez? Vsem krajanom Kosez bi želel, da skupaj rešimo v naslednjih letih največji problem: parkiranje. V teku so priprave za garažo pri koseški tržnici. To je nujen infrastrukturni projekt, ki bo bistveno izboljšal življenje v naselju. Krajani Kosez smo odgovorni za ohranitev okolja, v katerem živimo, zato mora vsak posameznik prispevati svoj del k ohranitvi narave in življenjskega okolja. Koseze so najlepši kotiček v Ljubljani, naj take tudi ostanejo.
POIMENOVANJE ULIC V KOSEZAH Zbral in uredil Venčeslav Thaler VELNARJEVA ULICA Zoran Velnar se je rodil 1920 pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Stanoval je v Zgornji Šiški na Šišenski 18 in študiral tehniko na ljubljanski univerzi. Narodnoosvobodilnemu gibanju se je priključil takoj po prihodu italijanskega okupatorja v Ljubljano ter kot član SKOJ in OF politično deloval na univerzi skupaj z Janezom Vipotnikom. Aprila 1942 je odšel v partizane in se priključil Dolomitskemu odredu. Nato je odšel v novo ustanovljeno brigado Matija Gubec, kjer je postal politdelegat voda. 4. novembra 1942 je bil ranjen v boju z Italijani pri Mokronogu na Dolenjskem in se zdravil v manjši partizanski bolnišnici v Novem selu pri Žužemberku. Od tu se ni uspel več vrniti med soborce, saj je bil ob nepričakovanem sovražnikovem napadu na bolnišnico v začetku leta 1943 ubit skupaj z ostalimi ranjenci.
12.12.2009 1:14:52
Spoštovana družina Mandelj,
FERBERJEVA ULICA Jože Ferber – Dušan, rojen 1903 v Smledniku, je z ženo Marijo in tremi otroki stanoval v Dravljah. Izučen je bil za zidarja in najprej zaposlen pri železnici, nato pa pri gradbenem podjetju DEDEK. Še pred vojno je bil član delavskega kulturnega društva Vzajemnost, ki je nastalo po prepovedi delovanja svobodnih sindikatov. Po prihodu okupatorja se je vključil v Osvobodilno fronto in kot tak ilegalno deloval na terenu Dravelj in v podjetju, kjer je bil zaposlen. Maja 1942 je skupaj s svojim stanovalcem Francem Ovnom odšel v partizane in se priključil 3. četi IV. bataljona Notranjskega odreda. Iz te enote je prešel v Gorenjski odred in se boril na terenu pod Golico in v okolici Jesenic. Padel je v začetku leta 1943 nekje na Gorenjskem. Tudi žena Marija je vsestransko pomagala partizanom in bila julija 1944 aretirana ter internirana v Dresden, otroci pa so ostali pri sorodnikih.
•
prejeli smo
10 10
•
•
•
•
Družina Mandelj iz Kosez nam je poslala naslednjo pobudo, ki so jo naslovili na mestno upravo MOL in župana MOL, ter jo objavljamo v celoti skupaj z obema odgovoroma MOL.
Spoštovani! Že nekaj časa razmišljamo, da bi opozorili na neustreznost klančine v Kosezah na mostu preko ulice Bratov Učakar (od Supermarketa Mercator do blokov). Na drugi strani mostu se nahajajo za nas pomembni objekti, kot so banka, pošta, lekarna itd. Tu pa se za nas, ki imamo hčerko na invalidskem vozičku, pojavi problem. Klančina na severni strani (pri blokih) ima popolnoma neustrezen naklon. Po takem naklonu ni varno peljati niti otroškega vozička niti ni primerna za vožnjo s kolesom (morda le za adrenalinske kolesarje), še najmanj pa za invalidske vozičke, čemur naj bi bila prvenstveno tudi namenjena. Z možem sva hčerko, dokler je imela navaden voziček, nosila po stopnicah, zdaj ko ima električnega, pa to ni več možno. Kot je razvidno iz slik (5 in 6), katere si lahko ogledate na spodnji povezavi, bi bilo na desni strani (gledano z mostu) možno speljati klančino z ustreznim naklonom, saj teh stopnic ljudje praktično ne uporabljajo in so same sebi namen, tako kot zdajšnja klančina. Na drugi strani mostu (pri Mercatorjevem parkirišču) pa je naklon klančine ustrezen (slika 7).
zahvaljujemo se Vam za sporočilo. Posredovali smo ga Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, ki nam je poslal spodnjo informacijo: »Sodelavci so stanje klančine preverili na terenu. Za njeno popravilo oziroma izgradnjo položnejše klančine bi bila potrebna večja investicija, česar pa nimamo v planu. Namreč, če želimo klančino narediti primerno za invalidski voziček, je potrebno podreti obstoječo ograjo ter zid in pozidati novo, podaljšati klančino v pločnik oziroma pešpot ter narediti dodatno varovalno ograjo med stopnicami ter samo klančino. » Lep pozdrav. Kabinet župana Odsek za pobude meščanov Janja Domitrovič Po ponovnem dopisu družine Mandelj, ki so ga poslali tudi županu, pa so prejeli naslednji odgovor: Spoštovana družina Mandelj, Vaš priloženi odgovor je na zahtevo župana Mestne občine Ljubljana, gospoda Zorana Jankovića, pristojni Oddelek za gospodarske zadeve in promet ponovno preučil. Odločili so se, da naročijo projekt in tako bo v naslednjem letu klančina urejena.” Lep pozdrav. Kabinet župana Odsek za pobude meščanov Janja Domitrovič
•
•
•
Roman Thaler Termini razstav v letu 2010 vedno med 16.00 in 18.00: v soboto, 13. FEBRUARJA
V pričakovanju vašega razumevanja in pozitivnega odziva vas lepo pozdravljamo!
v soboto, 11. DECEMBRA
številka 46.indd Sec1:10
•
RAZSTAVE ZASEBNE MODULNE ŽELEZNIŠKE MAKETE KOSEZE
Za ureditev klančine, ki bi imela ustrezen naklon, niso potrebna neka velika finančna sredstva, le kanček dobre volje in malo razumevanja do ljudi s posebnimi potrebami. Vemo, da je možno priti tudi po daljši poti (mimo teniških igrišč), vendar zakaj ne bi imeli invalidi enakih možnosti?
Družina Mandelj
•
obvestila
predstavljamo vam
December 2009 ▪ Št. 46
v soboto, 13. MARCA v soboto, 25. SEPTEMBRA v soboto, 30. OKTOBRA v soboto, 27. NOVEMBRA
Za več informacij obiščite www.zeleznica.net.
12.12.2009 1:14:52
Javno podjetje SNAGA Krajane Kosez obveščamo, da bo odvoz kosovnih odpadkov za področje Kosez organiziran v torek, 12. JANUARJA 2010. Kosovne odpadke odložite na mesto, kjer običajno praznijo kontejnerje za odpadke, na dan odvoza do 6. ure zjutraj. Zaradi videza naselja vas prosimo, da odpadkov ne odlagate ne prej in ne kasneje po dnevu organiziranega odvoza. • • • • • •
Kaj sodi med kosovne odpadke? kopalniška oprema, pohištvo, preproge, oblazinjeno pohištvo in vzmetnice, svetila in senčila.
• • • • • • •
Med kosovne odpadke ne sodijo: gospodinjski odpadki, gradbeni odpadki, zemlja, listje in veje, nevarni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema in avtomobilske gume.
Frizerski salon
ANICA Ul. Franca Mlakarja 9, Ljubljana
Tel.: GSM:
01-519-20-01 041-259-631
ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO STRIŽENJE
Frizuro priloagodimo g vašemu obrazu Delovni čas:
800 - 12 200 1500 - 1900 Sobota: a:
800 - 13 300
UPOR A
BL JAMO KVALIT PRODU ETNE KTE TI
GI
obvestila
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
Ž VSEM STALNIM STRANKAM ŽELIM VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2010!
December 2009 ▪ Št. 46
11
S tem kuponom 10% popust pri plačilu z gotovino
Glasilo Turističnega društva Koseze Izhaja večkrat letno Člani društva prejemajo glasilo brezplačno Za objavljene prispevke in fotografije ne plačamo honorarja Naslednja številka izide predvidoma marca 2010 Ureja Upravni odbor Turističnega društva Koseze Urednik: Janez Vovko Naslov uredništva: Ulica bratov Učakar 6, Ljubljana Lektoriranje: Barica Črnič Fotografija na naslovnici: Venčeslav Thaler Oblikovanje: www.raigraf.si Tisk: www.raigraf.si Naklada: 500 izvodov
številka 46.indd Sec1:11
12.12.2009 1:14:52
obvestilo
December 2009 â–Ş Ĺ t. 46
12 12
!"#$ %#&'#'" ( ) !" "$ %**#%* +, - . -
/ #-#*-*""0
&-
#&-
ĹĄtevilka 46.indd Sec1:12
12.12.2009 1:14:54