Koseški glas št. 42

Poštnina placana l ˇ pri pošti 1118 Ljubljana

Letnik XI

ˇ Glasilo Turisticnega društva Koseze

September 2008 Št. 42

Zakaj je bilo obrežje potrebno predelati?

zgodilo se je

September 2008 ▪ Št. 42

22

IZLET NA PRIMORSKO

ŠENTVIŠKI PREDOR

"Jožica Skubic, predsednica DU Koseze

"Venčeslav Thaler

Čas je, da se spomnimo utrinkov z izleta koseških upokojencev, ko smo na lep majski dan odpotovali na našo Primorsko. Vodil nas je g. Stanko Dolenc, ki se nam je posvetil z vso dušo ter nam napolnil s svojimi izkušnjami in razlagami našo notranjo radovednost. Zahvaljujemo se mu.

Kraji, ki smo jih videli, nam lahko v vseh letnih časih pretopijo darove svoje lepote in nam napolnijo čustva.

Takole so se 1. julija letos zgrinjale množice povabljenih na slovesno otvoritev predora Šentvid na delu avtoceste Šentvid-Koseze. Kaj vse se je kasneje zgodilo in se še dogaja s predorom, pa tako in tako vsi dobro vemo.

Del izletnikov

SUHO DREVO

Otvoritev predora

PROSTORI NEKDANJIH KS

"Janez Vovko Nad priljubljeno sprehajalno potjo ob Koseškem bajerju se vse bolj nagiba delno posušeno drevo. Ob vsaki malo močnejši nevihti z njega odpade kakšna veja, ki močno ogroža mimoidoče. Julija smo o nevarnosti pisno obvestili župana MOL gospoda Jankovića.

Drevo ob bajerjul

"Ika Kos V času dopustov so zaposleni na Oddelku za lokalno samoupravo Mestne uprave MOL na vrat na nos od društev, ki domujejo na Ulici bratov Učakar 6, zahtevali, da prostore izpraznijo in odstranijo material, arhive in ostalo, kar je potrebno za njihovo delovanje. Kot razlog so navedli, da bodo prostore takoj pričeli adaptirati v dodatne otroške vrtce, ki jih Mesto Ljubljana potrebuje že 1. septembra.

Društva so dejansko v dnevu ali dveh, kolikor so imela na voljo, preselila in odpeljala lastnino društev. Se pa postavlja vprašanje, ki je zaenkrat brez odgovora pristojnih. Kje se bodo v prihodnje zbirali in družili krajani Kosez in člani raznih društev? Šahisti se bodo morali preseliti v kakšen gostoljuben lokal v Kosezah, za pobiranje članarine, akontacije za izlete in podobno pa bomo morali postaviti stojnice ali pa prenosne mize kar na prostem. Žalostno, kako se iz leta v leto vse bolj oddaljuje in odtujuje lokalna samouprava od krajanov. Najprej smo izgubili krajevne skupnosti, nato so zaprli pisarno izpostave Četrtne skupnosti Šiška in nazadnje so nam vzeli še prostore, v katerih smo se družili in delali vse od leta 1974, ko je bila zgrajena soseska Koseze. In če me spomin ne vara, je vsak lastnik ob nakupu stanovanja v terasastih blokih v Kosezah in stanovanjske hiše plačal tudi delež za prostore lokalne skupnosti. Ali je v teku nova nacionalizacija?

September 2008 ▪ Št. 42

zgodilo se je

3

POLETNO KOPANJE V IZOLI "Ika Kos Poletje je za nami in z veseljem ter navdušenjem lahko potrdimo, da nam je bilo vreme naklonjeno. Ob torkih in četrtkih je s parkirišča Ilirija odpeljal poln avtobus kopanja željnih upokojencev. Komaj čakamo toplino naslednjega poletja.

Kupi odpadkov

STAREJŠI ZA NAJMLAJŠE "Milka Sežun V Izoli

KOSOVNI ODPADKI "Venčeslav Thaler Dvakrat na leto se ljubljanske ulice spremenijo v ogromna odlagališča kosovnih odpadkov. Ljudje v večini primerov kosovne odpadke odlagajo povsod drugod, kot pa je predvideno. V večini primerov kupi rastejo na zelenicah, včasih tudi na pločnikih. Na parkiriščih pač ne, saj je to svet prostor za ljubitelje jeklenih konjičkov. Medtem ko kupi rastejo že tedne pred napovedanim dnem odvoza, po njih veselo šarijo razni “mojstri” in pri premetavanju razbijajo steklo, okna, vrata, televizorje. Po vsakokratnem odvozu ostanejo zelenice razrite, na njih pa je na večini lokacij na desetine kilogramov zdrobljenega stekla in manjših kovinskih delov.

Marsikatera občina v Sloveniji ima odvoz kosovnih odpadkov urejen precej bolje in tako ti kraji ne izgledajo nekaj tednov na leto, kot bi bili razdejani od bombnih eksplozij. Upajmo, da bo morda ljubljanski župan na katerem od svojih obiskov opazil, kako imajo stvari tam urejene, in v Ljubljani končal to anarhijo s kosovnimi odpadki.

Kupi odpadkov

Društvo upokojencev Komandanta Staneta Ljubljana-Šiška je eno aktivnejših; poleg številnih dejavnosti sodeluje tudi v projektu medgeneracijskega sodelovanja Sadeži družbe in v projektu Starejši za starejše.

Po desetih letih delovanja v prostorih MOL na Gotski 12 pa smo jih morali izprazniti v najkrajšem možnem roku (8 dni) v korist najmlajšim državljanom, saj je MOL namenil te prostore vrtcu, nam pa prijazno odstopil prostor na Kebetovi 1.

Tako smo se prepoznali v novem projektu – Starejši za najmlajše.

Ko bodo najmlajši dobili primernejšo lokacijo, pa 640 članov Društva upokojencev Komandanta Staneta prosi MOL, da bi jih ponovno dodelili nam in bi tako imeli svoj center zopet znotraj našega telesa.

Do takrat pa – oglasna deska z vsemi obvestili ostaja še naprej na Gotski 12, do naše nove društvene pisarne nabrusimo pete in ošilimo palice ter se ob zavedanju, da starejši prispevamo po svojih močeh za najmlajše in pomagamo MOL pri uresničevanju vladnega zakona o otroškem varstvu – na veselo svidenje na Kebetovi ulici 1.

Selitev iz Gotske na Kebetovo

zgodilo se je

September 2008 ▪ Št. 42

44

MLAJ V KOSEZAH "Janez Lončarič Ko se v vasi katera od deklet poroči, jo po stari navadi v zakon vedno pospremijo vaški fantje. Večer ali dva pred poroko ji ob zvokih harmonike in veselega petja postavijo mlaj, da ji s tem napovejo slovo od samskega stanu in bodočima zakoncema zaželijo veliko sreče na njuni skupni življenjski poti. Čeprav Koseze že dolgo niso več vas, so se mladi iz naselja in nevestini prijatelji odločili, da stari običaj, » oznanitev, da se bo zgodila poroka «, izpeljejo po starih šegah in navadah.

V ta namen so v gozdu izbrali dve vitki smreki in ju na dan postavljanja doma olupili tako, da je le vrh ostal košat. Harmonikar je ves čas veselo igral, nevestina mama je skrbela za suha grla in lačne želodce, nevestin oče je skupaj s starejšimi sosedi v ozadju opazoval postavljanje kot svetovalec in nadzorni organ, mladini pa je bilo prepuščeno izkopavanje lukenj, postavitev mlajev, obešanje vencev in deske z napisom v čast mladoporočencema. Kljub pozni uri je nekaj mimoidočih sprehajalcev z odobravanjem pozdravilo obujanje tega starega običaja na edini dejavni kmetiji v Kosezah, na Duhovi kmetiji ob Koseški cesti, ki ji domačini še vedno rečemo » pri Gabru «. Tu je že lani stal mlaj v čast gospodarjevemu Abrahamu, letos pa stoji za poroko starejše hčere. Ker je doma še mlajša hči, se lahko nadejamo, da sta v gozdu zaznamovani še dve smreki, ki bosta stali kot mlaja v bližnji prihodnosti v čast mlademu paru.

Veseli smo, da se ti običaji dogajajo med nami, saj s tem ohranjamo bogato etnološko zgodovino našega naroda, obenem pa se družimo in poveselimo s sosedi in prijatelji, saj nam v današnjem času pri takem tempu življenja enostavno zmanjkuje časa za druženje in pogovor.

Mlaj

TEDEN LADIJSKEGA MODELARSTVA NA KOSEŠKEM BAJERJU "VRoman Vavpotič, sekretar MZDTK Ljubljana V času iztekajočih se počitnic in dopustov, to je zadnji teden v avgustu, smo si na Koseškem bajerju lahko ogledali deveto Koseško olimpiado s področij ladijskega modelarstva. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana in v organizaciji Mestne zveze društev za tehnično kulturo Ljubljana. Zahvala za uspeh gre predvsem oddelku za izobraževanje pri MOL, saj je finančno podprl prireditev v okviru Raziskovalnih taborov za mladino. Za izpeljavo so poskrbeli modelarji iz Društva modelarjev, Mladinskega tehničnega centra in Astronavtsko raketarskega kluba Komarov, prav tako vsi iz Ljubljane.

Da sta prireditev in tekmovalni duh tekmovalcev dosegla nivo že prvi dan, je z odprtjem olimpiade poskrbel minister za razvoj dr. Žiga Turk, ki je poudaril, da gre za odličen dogodek, s katerim je možno popularizirati tehnično kulturo, še posebej pa spodbuditi dijake, ki se lahko po tej poti usmerjajo v študij naravoslovja. Minister Turk je s svojim obiskom dogodku dodal večjo težo.

Po nagovoru predsednika MZDTK Ljubljana g. Janka Kušarja, ki je modelarjem zaželel veliko tekmovalnih uspehov, se je vse skupaj pričelo. Tekmovanja so bila sestavljena iz več delov in so se med seboj dopolnjevala z demonstracijskimi predstavitvami, vožnjami in razstavami ladijskih modelov. Glavni namen je bil mladim predstaviti čim več kategorij modelarstva, takšnih lažjih, kot je prebadanje balonov z radijsko vodenimi modeli čolnov, do tistih »ta pravih«, ki tekmovalcem ne odpuščajo napak.

Organizator bi poskrbel za še več dogajanja na Koseškem bajerju, vendar je letos izgubil betonski pomol na vzhodnem delu, ki je trenutno v prenovi. Na njegovem mestu bo stal večnamenski otok, namenjen tudi modelarjem. Vsi ga že nestrpno pričakujemo. Z otokom bi dobili površino za kvalitetna tekmovanja. V sodelovanju s Turističnim društvom Koseze bomo lahko prireditvi dodali večjo vrednost in obogatili kulturno dogajanje v Ljubljani.

Na zahodni strani bajerja, kjer smo tako rekoč gostovali, je bilo bolj malo prostora, pa tudi parkirnih mest za obiskovalce in tekmovalce je primanjkovalo. Kljub temu je prireditev potekala po predvidenih planih. Podelili smo šest kompletov medalj za seniorje in juniorje.

Ob zaključku olimpiade smo bili vsi zadovoljni. Najlepše je bilo videti mlade mamice z otroškimi vozički, iz katerih so vedoželjno gledali mladi obrazi in opazovali modele čolnov, ki so se podili po vodi. Vidimo se torej naslednje leto, ko bo jubilejna, deseta Koseška olimpiada. Zanjo organizator trdi, da bo obsegala še več programa n bo tako še bolj zanimiva za gledalce in tekmovalce.

September 2008 ▪ Št. 42

zgodilo se je

5

zgodilo se je

September 2008 ▪ Št. 42

6

POIMENOVANJE ULIC V KOSEZAH "Zbral in uredil Venčeslav Thaler Ulica bratov Škofov

IZLET UPOKOJENCEV V REZIJO "Jožica Skubic, predsednica DU Koseze Po kratkem poletju nas je bilo kar malo strah, da v septembru ne bo več toplo, sončno, tako kot bi si želeli za naš izlet v Beneško Slovenijo in Rezijo. Toda strah je bil odveč, že zjutraj ob odhodu nas je pozdravilo sonce.

Udobna vožnja nas je popeljala do alpskega območja pokrajine, kjer smo lahko videli dolge gorske grebene in na dnu dolin vasice, kjer živijo ljudje z značilnimi etničnimi navadami. Ti prebivalci govorijo slovansko narečje ter ohranjajo stare navade in običaje. Del tega življenja nam je bil prikazan v predstavitvi in samem ogledu krajev.

Udeleženci izleta so bili izredno navdušeni, kajti vsak obiskovalec teh krajev ima možnost spoznati kulturno zgodovinsko dediščino, običaje in posebnost jezika, ki ga govorijo, zato si želimo še več podobnih izletov. Večer je podal roko, ko smo varno prispeli domov-z eno samo mislijo, da smo pripravljeni že na naslednji izlet. Oktobra se odpeljemo v Belo krajino. Pridružite se nam.

Zadovoljni udeleženci izleta

Brata Jože in Vinko Škof sta bila sinova čevljarja Jožeta in gospodinje Marije. Družina je stanovala na Čebelarski ulici 22 v Dravljah.

Jože Škof, rojen 1921 v Ljubljani, je bil po poklicu tapetnik in zaposlen pri mojstru Jagru v Trubarjevi ulici. Kot član SKOJ in nato KP je, v sodelovanju s predvojnima revolucionarjema Pavlom Zibelnikom in Francetom Babnikom, politično deloval na terenu Dravlje. 4. aprila 1942 je odšel v paartizane, kjer je bil najprej borec Šercerjevega bataljona, nato pa 2. bataljona Kokrškega odreda. Padel je 14. septembra 1942 v Strahinju pri Naklem, kjer je tudi pokopan.

Vinko Škof, rojen 1919 v Dravljah, je bil po poklicu mizar in zaposlen v tovarni dekorativnih tkanin Stora v Dravljah. Že pred vojno je bil član delavskega kulturnega društva Vzajemnost, ki so ga organizirali predvsem komunisti. Kot član tega društva je od 1939 deloval med mladino. Po prihodu okupatorja v Ljubljano je v Dravljah organiziral OF in NZ, zbiral denarne prispevke za raznovrsten material in ga oddajal partizanom ter sodeloval pri popisno-potrosnih akcijah. Septembra 1942 je bil aretiran in 28. februarja 1943 ustreljen kot talec pri opekarni Vič skupaj s petimi tovariši zaradi likvidacije izdajalca Martelaka. Pokopan je v Dravljah.

Tudi ostali člani družine Škof so bili organizirani v OF in KP ter materialno in moralno pomagali partizanski vojski. Oče Jože je bil 9. julija 1942 interniran v Italijo-Treviso in Padovo.

Štirnova ulica Jože Štirn, rojen 1896 v Kranju, je bil sin ključavničarja Jožeta in gospodinje Jerice. Z ženo Dano in tremi otroki je stanoval v Dravljah in kot profesor poučeval na Strojno tehnični šoli v Ljubljani. Napredno in domoljubno usmerjen se je že pri koncu prve svetovne vojne priključil borcem za severno mejo Slovenije. V istem duhu je vzgajal svoje otroke in dijake. Zaradi tega je bila brez dvoma tudi njegova zasluga, da se je večje število dijakov omenjene šole vključilo v narodnoosvobodilno gibanje. Leta 1941 je postal član OF ter politično deloval na območju Dravelj in na šoli, kjer je poučeval. Sosedje so ga bili izdali in 8. julija 1941 je bil ubit v svojem stanovanju. Zločin so storili belogardisti. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.

Hčerka Marija-Muca, rojena 1924 v Dravljah, je bila dijakinja 2. letnika strojno tehnične šole. Kot članica SKOJ-a je politično delovala v Dravljah in na šoli. Nemci so jo zaradi tega večkrat zaprli in v zaporupretepali. Naposled so jo skoraj istočasno kot očeta ubili belogardisti. Pokopana je na ljubljanskih Žalah.

Sin Jurij je odšel leta 1942 v partizane in se priključil enotam Dolomitskega odreda. Pozneje je odšel v Beograd. Doma sta ostala samo žena Dana in najmlajši sin Jakob. Zaradi belogardističnega preganjanja sta zbežala na Bled in naprej na Koroško, kjer sta dočakala svobodo.

NOVA CERKVENA STAVBA CERKVE JEZUSA KRISTUSA SVETIH IZ POSLEDNJIH DNI "Dora Glassford Cimerman, direktorica za stike z javnostmi Cerkve Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je prisotna v Sloveniji od leta 1990, prva veja pa se je ustanovila decembra 1991, ko se je Slovenija osamosvojila. Ves ta čas smo se člani sestajali v različno velikih najetih prostorih, dokler nismo letos, to je junija 2008, dobili lastno cerkveno zgradbo v Šiški, na Šišenski cesti 48. 21. septembra je bila cerkvena stavba posvečena in uradno predana svojemu namenu.

Ljudje se sprašujejo o naši Cerkvi in verovanju, zato bomo 17. in 18. oktobra 2008 odprli cerkveno stavbo javnosti. Dnevi odprtih vrat bodo potekali za splošno javnost v petek, 17. oktobra, med 18. in 20. uro, ter v soboto, 18. oktobra, med 10. in 18. uro. Za medije bo cerkvena stavba odprta 17. oktobra med 10. in 12. uro, ko bo potekala tudi tiskovna konferenca. Za vladne, politične, akademske in poslovne osebe bo cerkev odprta 17. oktobra med 13. in 15. uro. Posebna vabila bodo poslana vsem naštetim. Predstavljene bodo dejavnosti posameznih organizacij in način izkazovanja vere v naši skupnosti in vsi ste dobrodošli. V zgradbo boste lahko prinesli fotoaparate, kamere in drugo snemalno opremo, nahrbtnike ter pripeljali otroške vozičke. Zgradba vsebuje tudi dvigalo in klančino, tako da je dostopna invalidom na vozičkih ter starejšim osebam. Prosimo pa, da ne jemljete v prostore hrane in pijače, da ne kadite ter da ste oblečeni spodobno.

Ob dnevih odprtih vrat boste lahko videli in slišali, da je zgradba za bogoslužje poleg rednih nedeljskih bogoslužij namenjena tudi družabnim, izobraževalnim in rekreativnim dejavnostim, ki se dogajajo med tednom. Občestvo vernikov se ob nedeljah sestane za tri ure, med 10. in 13. uro, vključno z ločenimi sestanki organizacij za moške, ženske, najstnike in otroke ter razredi za preučevanje svetih spisov v okviru Nedeljske šole za odrasle in mlade. Ti sestanki se osredotočajo na nauke Jezusa Kristusa, katerega ime nosi Cerkev sama, saj je obnovljena Cerkev, kot jo je ustanovil Jezus pred več kot 2000 leti, ko je bival na Zemlji. Člani smo kristjani, vendar nismo ločina nobene druge obstoječe Cerkve, temveč se imenujemo Sveti iz poslednjih dni, da bi se razlikovali od Svetih v Jezusovem času, takrat ko je Jezus ustanovil svojo Cerkev. Polnomočje, to je dovoljenje, izvajati svete uredbe v Božjem imenu, se je po smrti prvih apostolov, poklicanih od Jezusa, izgubilo, in prišlo je do odpada od resnice. Po času odpada je dozorel čas, ko je Bog zopet poklical preroka, kot je to počel v Stari zavezi Svetega pisma, in sicer Josepha Smitha, ki je po videnju Boga Očeta in njegovega Sina Jezusa Kristusa, z Božjo pomočjo prevedel Mormonovo knjigo. Ta je še ena Zaveza Jezusa Kristusa in opisuje zgodovino ljudstva, ki je zapustilo Jeruzalem in odšlo na ozemlje današnje Severne in Južne Amerike med letoma 600 pred našim štetjem ter okoli 400 let našega štetja, ter njihovo življenje, ko so napredovali, ko so se držali Božjih zapovedi in propadli, ko se zapovedi niso držali. Mormonovo knjigo je Joseph Smith prevedel iz zlatih plošč, ki jih je zakopal pred svojo smrtjo Moroni, sin preroka Mormona, ki jo je zadnji zapisoval. Vsebuje polnost Evangelija Jezusa Kristusa. Po Božjih navodilih je Joseph

September 2008 ▪ Št. 42

Smith potem tudi obnovil Jezusovo Cerkev, in sicer na Jezusov rojstni dan 6. aprila leta 1830. Od takrat je Cerkev organizirana, kot je bila organizirana v Jezusovih časih, z 12 apostoli, z zbori sedemdeseterih ter s prerokom, ki vodi Cerkev po Jezusovi volji, ki mu jo narekuje Bog Oče. Današnji prerok in predsednik Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je Thomas S. Monson, ki prenaša sporočila Boga Očeta in Jezusa Kristusa vsemu ljudstvu te Zemlje, ne samo več kot 13 milijonom članov po vsem svetu. Člani so poznani tudi po imenu mormoni, po Mormonovi knjigi. Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ne prakticirajo poligamije ali mnogoženstva, kot jo v manjših skupinah še prakticirajo nekatere ločine Cerkve, s katerimi nimamo nič skupnega!

Poleg cerkvenih stavb je na svetu tudi okoli 150 templjev Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki se ločijo od cerkvenih stavb po tem, da zvesti člani v templju opravijo še dodatne zaveze z Bogom zase in za svoje umrle prednike. Te uredbe, ki se izvajajo samo v templjih, omogočajo družinam, da so združene za večno. V cerkveni stavbi v Ljubljani je tudi Center za družinsko zgodovino, kjer lahko člani in ljudje od koderkoli, ki jih zanima rodoslovje, iščejo svoje prednike in napravijo svoje družinsko drevo. Poleg veje Ljubljana imamo še vejo v Mariboru, Celju in vejo v ustanavljanju v Novem mestu. Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki na nedeljskih sestankih predsedujejo, učijo, pridigajo in skrbijo za glasbo, niso »poklicni duhovniki«, temveč člani verniki, ki za svoje služenje ne prejemajo plačila. Vredni moški člani so pa nosilci duhovništva, Melkizedekovega in Aaronovega, ki jim daje polnomočje delovati v Božjem imenu. Člani se udeležujemo zakramentnega sestanka kruha in vode, pri katerem

predstavljamo vam

7

obnovimo zavezo, ki smo jo sklenili ob krstu, da bomo sledili Jezusu Kristusu. Zvesti člani se držimo Besede modrosti, kar pomeni, da ne pijemo alkohola, prave kave in pravega čaja, ne kadimo in ne uporabljamo drog, skratka živimo modro, zdravo življenje. V vsakem trenutku svojega življenja smo trezni in presodni in se zavedamo svojih dejanj in posledic le – teh. Spoštujemo zakon čistosti, kar pomeni, da se vzdržujemo spolnih odnosov pred zakonom in smo zvesti svojim partnerjem po poroki. Družina je najbolj pomembna celica v naši družbi, saj je odrejena od Boga, in otroci so nam zaupani v nego in vzgojo. Vsi smo otroci nebeškega Očeta in torej bratje in sestre med seboj. Trudimo se živeti v slogi z vsemi ljudmi, naj bodo kakršne koli veroizpovedi, z vsemi želimo biti prijatelji. Kot cerkev smo politično neopredeljeni, seveda pa spoštujemo zakone države, v kateri prebivamo, in se tudi po svojem prepričanju kot posamezniki politično opredeljujemo po lastni presoji in volimo po svojem prepričanju. Verjamemo v poštenost in ljubezen do drugega. Služenje drugim nam je zelo pomembno. Člani smo ponosni na svojo prvo cerkveno stavbo v Sloveniji, ki je namenjena članom veje Ljubljana in vsem ostalim iz te okolice. Verjamemo, da je zgrajena v slogu, ki ne moti, ampak se zliva v arhitekturno celoto soseske. Nobena naša cerkvena stavba tudi ne premore zvona, tako da ni moteča za sosesko. V sami kapeli ni znakov križa ali drugih podob, ker verjamemo v živečega Jezusa Kristusa, ki je tretji dan vstal od mrtvih in živi z nebeškim Očetom in nas vodi preko živečega preroka. Praznujemo božič kot vsi kristjani po svetu, čeprav vemo, da je bil Jezus rojen in je tudi umrl 6. aprila. Za svoje svete spise štejemo poleg Mormonove knjige tudi Sveto pismo Stare in Nove zaveze, knjigo Nauk in zaveze in knjigo Dragoceni biser, vse skupaj imenujemo Sveti spisi, iz katerih se učimo živeti po evangeliju Jezusa Kristusa, ki je temelj naše vere. Verjamemo, da če se bomo držali Njegovih zapovedi, bomo srečni v tem življenju in v življenju v večnosti, ko bomo prejeli nazaj svoje fizično telo, kot ga poznamo danes, a popolno, brez hib in bolezni, kot nam je razodel Jezus Kristus s svojo odkupno daritvijo.

Vse ljudi vabimo, da pridejo h Kristusu. Naših bogoslužij se lahko udeležujejo ljudje brez obveznosti, da bi postali člani.

Kogar pa Cerkev zanima in bi jo rad raziskal, se lahko obrne na misijonarje in misijonarke, ki so poklicani od Boga, da širijo evangelij Jezusa Kristusa in lahko proučujejo cerkvene doktrine in molijo o resničnosti le-teh. Ko prejmejo odgovor, se odločijo za krst s potopitvijo celega telesa in z darom Svetega Duha, ki nas potem spremlja in vodi v življenju, da smo srečni. Misijonarke pridejo za 18 mesecev, misijonarji za 24 mesecev in vsi prostovoljno služijo skupnosti. Odrečejo se svojemu zasebnemu življenju ter plačajo za ta privilegij s svojimi prihranki. Vsak, ki se je krstil v Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, je moral priti do pričevanja o resničnosti le–te sam, nikomur ni bilo vsiljeno, da bi se krstil. Otroci se krstijo pri osmih letih, ko so dovolj zreli, da vedo, kaj je prav in kaj je narobe, po lastni izbiri.

Nihče ni popoln, ampak z Božjo pomočjo to lahko postanemo, morda ne v tem življenju, ampak ker nam je Jezus Kristus pokazal pot in sprejel nase vse grehe sveta, nam omogočil kesanje in vrnitev k Bogu preko Njegove odkupne daritve, je to obljuba za vsakogar na tem svetu. Pridite h Kristusu in srečni boste. To je tudi bistvo Evangelija, ki je vesela novice in jo v polnosti širimo člani Cerkve Jezusa Kristusa

8 svetih iz poslednjih dni.

Jezus živi in je naš Odrešenik. Jezus je umrl nasilne smrti, pred tem pa je krvavi pot potil, ko je prevzel nase vse grehe, vse bolečine, vse hude stvari tega sveta, da nam ne bi bilo potrebno trpeti, kot je trpel on v svojih smrtnih mukah. Po treh dneh je vstal od mrtvih in sedaj živi. Kaže nam pot, tudi če ga ne vidimo. Obljubil je, da se vrne, kar je nam znano kot drugi prihod Jezusa Kristusa. V to verujemo in se trudimo živeti tako, kot bi on želel, da živimo. V naših besedah, mislih in dejanjih skušamo po svojih najboljših močeh slediti Jezusovemu vzorcu, sprašujemo se: »Kaj bi storil Jezus, če bi bil on tukaj in sedaj na mojem mestu?« Po nareku svoje duše in vesti in šepetanju Svetega Duha se moramo vedno odločiti za pravilno pot, in našli bomo mir in zadovoljstvo v tem življenju ter večno v življenju z našim Odrešenikom, našim nebeškim Očetom in s svojimi družinami.

Na svidenje na dnevih odprtih vrat, 17. in 18. oktobra!

S prijaznimi pozdravi

LJUBLJANI "Benica Bogdanović Ko doma je tišina, okrog mene praznina, iz zagate me reši odhod na »Pot spomina«.

Pot prijetna, s soncem obsijana, se vije okrog tebe, draga Ljubljana Ko popotnik poda se na pot, ta v mislih ga vodi daleč od tod, tako krajevno kot časovno po njej sprehajamo se prav masovno.

Malo mest je take vrste, Ljubljana vedno izstopa iz vrste, kot najlepša in najboljša, z odlikami nam polni srca.

Mirna, prijetna, zelena in mlada, sama sebi ne verjame, kaj vse je že prestala. Študentje od vsepovsod jo pomladijo, a bogate izkopanine drugače govorijo.

Je mostiščarje poznala, je Atilo pregnala, sprejela umetnike baroka, slavila mojstre simfonij, popa in rocka.

In ob tej pisani klaviaturi Ljubljana zapoje in zapleše ob vsaki uri.

Veseli takti polke, valčka naredili Avsenike so velikana iz palčka.

Vse ima! Vsako reč, morda res v miniaturi, a dovolj, da vsak se vanjo zaljubi v eni uri.

Kdor jo obišče, tu najde kar išče, odpre se mu kot domače ognjišče.

prejeli smo

September 2008 ▪ Št. 42

prejeli smo

9

KOSEŠKI BAJER – uničenje vzhodnega obrežja "Mag. Tomaž Ogrin, Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji Nekdo mora res sovražiti naravne ambiente v mestu, da se je spravil z bagerjem nad vzhodno obrežje Koseškega bajerja, čeprav mu tega ne bi bilo treba.

Naključni obiskovalci so se spraševali, kaj je narobe z obrežjem bajerja, da ga je bilo treba dobesedno predelati. Posekati in populiti vse grmičevje, uničiti gnezdišča vodnih ptic (zelena tukalica je bila ob mladiča, gnezdo je imela v spodmolu obrežja), zravnati čudovite zelene kotičke ob vodi, zasuti vse z zemljo, z žabjimi mresti vred, da je življenje utihnilo, jo poravnati na dvodimenzionalno geometrijo, kakršna očitno vlada v glavi, ki je to razvrednotenje prostora ukazala. Imeli smo zastonj naravo, ki se je razvijala več kot 40 let. Zdaj imamo za drag davkoplačevalski denar opustošenje.

Kako cinično ob tem izzveni navajanje arhitekta Mihe Kajzelja v junijski številki Koseškega glasu (št. 41, 2008, stran 5), da gre za »nov mestni poligon za naravoslovno učenje v naravi« (?!), » s poudarkom na naravovarstveni vlogi« (?!). In da bo ta vloga še bolj »poudarjena«, namerava vpeljati oder na vodi za glasbene prireditve (ta namen je dolgo prikrival) z vsem, kar se ob tem dogaja drugje.

Koseški bajer že dolgo služi naravoslovnemu učenju (osnovne, srednje šole, fakultete, društva), brez posegov. Zdaj je ta vloga degradirana. Vzhodno obrežje je bilo najbolj pestro v naravi, ker ni bilo lahko dostopno človeku. V tem predelu je opažena celo mala bobnarica, ena od zaščitenih ptic, ki ima po strokovnih podatkih v Sloveniji le 20 gnezd. Tudi laboda sta pridno zgradila na tem prostoru več gnezd, tudi zato, ker je imela narava tu pred človekom še največ miru.

Naravni mir, ki je tudi za človeka prvovrsten element tega prostora in ki ga ta projekt očitno ne prenese, naj bi zamenjali z množicami, ki se bodo srečevale »na bregu jezera«. Kako je ta projekt za časom, se hitro prepričamo, če pogledamo, kako v tujini cenijo naravne dele v urbanih sredinah mest. Tam se je trend že zdavnaj obrnil, naravo uvajajo med mestni beton. Mi pa uničujemo naravno kvaliteto, ki jo že imamo in kar so v tujini včasih počeli. Danes lahko beremo o uvajanju »urbane divjine« (npr. Int. Journal of Wilderness, Vol. 9, No.3, Dec.2003), ki med drugim znatno prispeva k višji kvaliteti življenja prebivalcev mesta.

Posegi v vzhodno obrežje so bili, tako izgleda, izvedeni na črno. Investitor, Mestna občina Ljubljana, navaja na tabli na področju »urejanja«, da dela na osnovi lokacijske informacije iz leta 2005. Na sestanku Pri cvičku, kamor sta nas zainteresirane sklicala Četrtna skupnost Šiška in Turistično društvo Koseze, pa smo od predstavnika investitorja zvedeli, da dela

September 2008 ▪ Št. 42

po gradbenem dovoljenju. Kljub temu je inšpektorica za okolje in naravo zahtevala prekinitev del ob obrežju, investitor pa mora pridobiti strokovno mnenje Zavoda za varstvo narave in dopolnitev naravovarstvenega soglasja. Zveza društev za varstvo okolja, ki je strokovno na področju Koseškega bajerja prisotna že iz devetdesetih let, je neuradno zvedela, da gradbeno dovoljenje za Koseški bajer ne velja, kar sta nam predstavnik investitorja in izvajalec Hidrotehnik zamolčala.

Predel Koseškega bajerja naj ostane miren, tih in naraven, brez gledališkega odra na vodi in drugih posegov vanj, uničeno pa je treba naravovarstveno – strokovno sanirati. Že pred leti smo anketirali Ljubljančane o Koseškem bajerju. Vsi so želeli ohranjen bajer, kakršen je nastajal več kot 40 let. Vsiljevanje drugačnih konceptov za to področje jim je bilo nesprejemljivo. Nekdo (podpisan) je celo napisal: »Predlagam sodno preganjanje in prijavo na mednarodne inštitucije. Poleg tega bi morali poimensko javno izpostaviti tiste, ki omogočajo zlorabo krajinskih parkov.«

10 10

NOVOSTI V KNJIŽNICI ŠIŠKA "Darja Mohar-Pestotnik

ADRIENSSEN, D.: JELENA IN ROBERT DE BELDER (biografija) AUEL, J.M.: POT DOMOV (zgodovinski roman) GMINDER, A.: KATERA GOBA JE TO? (vodnik) HOSSEINI, K.: TISOČ VELIČASTNIH SONC (roman) JELINČIČ, Z.: SLOVENSKI GRB IN ZASTAVA (heraldika) KUŠLAN, R.: SLAPOVI (izletniški vodnik) MANTEGAZZA, G.: DINOZAVRI (kartonka) NASH, S.: KLUB DOBRIH DEJANJ (mladinski roman) ORSINI, V.: SONČNA KUHINJA (testenine) PAVČEK, T.: SAME PESMI O LJUBEZNI (poezija) PRIJATELJ, A.: PODOBE STAREGA EGIPTA (mladinski katalog razstave) PULKKINEN, A.: IGRAJMO SE Z DOJENČKOM (priročnik) SCHÄTZING, F.: PETI DAN (znanstvena fantastika) SMALLMAN, S.: OVČKA, KI JE PRIŠLA NA VEČERJO (slikanica) TRAMPUŽ, L.: KJE V PRIRODOSLOVNEM MUZEJU SLOVENIJE (vodnik za otroke) ZBIRKA KVIZOV ZA VSE PRILOŽNOSTI (s pojočim svinčnikom)

RAZSTAVE ZASEBNE MODULNE ŽELEZNIŠKE MAKETE KOSEZE "Roman Thaler Naslednje letošnje razstave ave 0: bodo med 16.00 in 18.00: v soboto, 11. OKTOBRA A V soboto, 22. NOVEMBRA v soboto, 20. DECEMBRA S seboj lahko prinesete svoje modele tirnih vozil, da jih preizkusimo na maketi. Ogled razstav je že tradicionalno brezplačen! Za več informacij obiščite www.zeleznica.net.

obvestila

September 2008 ▪ Št. 42

September 2008 ▪ Št. 42

oglasna stran

11

Glasilo Turističnega društva Koseze Izhaja večkrat letno Člani društva prejemajo glasilo brezplačno Za objavljene prispevke in fotografije ne plačamo honorarja Naslednja številka izide predvidoma decembra 2008 Ureja Upravni odbor Turističnega društva Koseze Urednik: Janez Vovko Naslov uredništva: Ulica bratov Učakar 6, Ljubljana Lektoriranje: Barica Črnič Oblikovanje: www.raigraf.si Tisk: www.raigraf.si Naklada: 500 izvodov Fotografija na naslovnici: Tomaž Ogrin

oglasna stran

September 2008 â–Ş Ĺ t. 42

12 12