Tudi najboljši niso preživeli

Marsikdo trdi, da je bilo Tekstilno podjetje Novoteks iz Novega mesta ena najboljših jugoslovanskih tekstilnih tovarn. Novoteks je bil poseben tudi po tem, da so imeli v njem zaključen krog: pripravo in obdelavo surovine, predilnico, apreturo, tkalnico, pletilstvo, izdelavo konfekcije in prodajno mrežo.

Leta 1987 je bilo v Novoteksu in njegovih sedmih enotah po Sloveniji in v republikah nekdanje Jugoslavije zaposlenih 3565 ljudi, več kot dve tretjini je bilo žensk. Pred osemnajstimi leti je šel v stečaj še zadnji del podjetja. Danes so od enega največjih dolenjskih podjetij ostali le bloki, ki jih je podjetje zgradilo za svoje delavce, ter spomini nekdanjih zaposlenih, od katerih so mnogi v podjetju preživeli celotno delovno dobo. Nekaj predmetov, povezanih z Novoteksom, še hranijo v novomeški enoti Arhiva Slovenije, drugo je izginilo kdo ve kam. Leta 2018 je Tina Podbevšek na mariborski univerzi zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Delavstvo od kapitalizma do kapitalizma na primeru Tekstilne tovarne Novoteks, v kateri so podrobno opisane zgodovina podjetja in družbene ter politične spremembe, ki so se odrazile v razvoju in na koncu v propadu tega uglednega podjetja.

Novoteks je nastal iz manjših predvojnih zasebnih tekstilnih in predilnih obratov, ki jih je nova oblast zaplenila ali nacionalizirala. Na temeljih nekdanjih tovarn

Joška Povha, Josipa Pence in Ivana Medica ter z dograditvijo tovarniških objektov v Bršljinu je leta 1947 začela obratovati Tekstilna tovarna Novo mesto. Glavna naloga je bila zagotoviti oblačila za obubožano prebivalstvo, zato so najprej predelovali bombažne odpadke in izdelovali prejo za oblačila, leto dni kasneje so v predilnici že izdelovali volno za moške obleke in leta 1949 so imeli že 323 zaposlenih.

Leta 1953 je podjetje dobilo ime Novoteks, izdelovanje volnenih in polvolnenih odej, tkanin in česane volnene preje in tiskanega blaga za obleke. Nekaj let kasneje so odprli svojo prvo trgovino z metražnim blagom, postopno so lastne trgovine odpirali po vsej Jugoslaviji.

Predilnica Metlika

V razvoju Novoteksa je pomembna letnica 1958, ko so v Metliki odprli predilnico česane volnene preje. Iz nje je prihajala najboljša preja za tkalnico v Novem mestu, viške preje so prodajali tudi drugim tekstilnim tovarnam. V predilnici je bilo zaposlenih med 400 in 500 ljudi, pretežno domačinov z obeh strani takratne republiške meje, večinoma so bile ženske.

V njej je kar 25 let delal Janez Pezdirec, ki je pravkar dokončal knjigo o tovarni in njenih ljudeh. Izšla bo poleti. Poleg zapisov o nastanku in razvoju predilnice je zbral množico fotografij iz zbirk svojih nekdanjih sodelavcev. »Ker se že dalj časa ukvarjam z zbiranjem zgodovinskega gradiva iz svojega okoliša, se mi je zdelo pomembno, da se pisanja o naši tovarni lotim, dokler so ljudje, ki so bili zaposleni v predilnici, še živi in so še ohranjene fotografije in spomini. Novoteksova predilnica v Metliki je bila poleg tovarn Beti in Komet steber metliške tekstilne industrije in belokranjskega gospodarstva,« pripoveduje Janez Pezdirec. Od njenega odprtja leta 1958 pa vse do