14 minute read

Nič ni nemogoče. Da se

Pogovor z dobitnikoma priznanja Manager leta 2022, predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom in Sabino Sobočan, generalno direktorico družbe Varis Lendava.

Saša Gnezda

Advertisement

Kakovost voditeljstva in podjetništvo v Sloveniji sta v preteklih letih izjemno napredovala. A ker je vodenje in rezultate v velikih podjetjih težko primerjati z malimi in srednje velikimi, so ti premalokrat stopili v ospredje. Zato se je upravni odbor Združenja Manager odločil, da letošnje priznanje prejmeta ne eden, temveč dva odlična managerja, Blaž Brodnjak (BB) ter Sabina Sobočan (SS).

Prvi je avtor izjemne preobrazbe NLB – od prejemnice državne pomoči do uspešne banke, ne le v Sloveniji, temveč tudi v regiji. Na vseh šestih trgih, na katerih NLB Skupina deluje, je med top tremi bankami. Pod njegovo taktirko so izboljšali poslovne rezultate in močno tudi zadovoljstvo zaposlenih. Ti ga opisujejo kot zaupanja vredno osebo z visokimi etičnimi standardi. Je zagovornik družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja ter velik podpornik športa. Zase pravi, da bi bil najverjetneje biolog, če ne bi bil bančnik: »Najbolj me fascinira življenje kot tako in bi najrajši preučeval vedenjske vzorce kakšne redke živalske vrste v amazonskem pragozdu.« A prevladala je, pravi, energična nota.

Sobočanova je družinsko podjetje Varis Lendava uvrstila med vodilne evropske proizvajalce gotovih kopalnic – do zdaj so jih proizvedli že več kot 100.000. Kar 95 % svojih prihodkov ustvarijo na tujih trgih, največ v Nemčiji. Vse bolj se usmerjajo k zelenim rešitvam, med drugim so razvili okolju prijazen 'zeleni beton'. Sama stavi na vključujoče vodenje, zaposleni pa jo opisujejo kot odločno in vztrajno pri doseganju ciljev. Visoko priznanje in povabilo zanjo je letos prišlo iz Francije, čeprav je bila sprva prepričana, da gre za … šalo. Izbrana je bila med 21 voditeljic, ki jih je v okviru predsedovanja uniji Emmanuel Macron 8. marca povabil v Elizejsko palačo k podpisu deklaracije za uravnoteženost spolov.

Sta ekonomista, oba v osnovi usmerjena v finance. G. Brodnjak, kaj je tako privlačnega v bančništvu, da vztrajate že od začetka kariere? V bančništvu sem se znašel bolj po naključju, zaradi družinskih vzgibov, da se malo približam domu. Sem pa šel čez vse ravni bančnega poslovanja, deloval v

Brodnjak: Slovenke in Slovenci imamo preko 25 milijard evrov denarja samo v bančnem sistemu. Če bi le 20 % tega prek kapitalskega trga preusmerili v slovenska podjetja, bi bili popolni lastniki svoje usode.

17 nadzornih svetih ali pa na vodstvenih položajih v osmih državah, v bankah, v treh zavarovalnih družbah in drugod. Zato imam relativno širok vpogled. Kot bančnik imaš poseben privilegij, da govoriš z veliko ljudmi, imaš veliko informacij in imaš s svojimi odločitvami multiplikativen učinek na celotno okolje. Ni vseeno, kam v bančništvu usmerjamo kreditni potencial, kaj promoviramo in podpiramo. Ne govorim samo o družbeno odgovornem ravnanju in celotnem trajnostnem sklopu razvoja, ampak o neposrednih finančnih odločitvah. Če nekomu odtegneš financiranje ali mu pomagaš, močno vplivaš na vzvod razvoja – bodisi podjetnika ali neke družine. Zato imamo banke zelo pomembno vlogo. V Sloveniji je še vedno bankocentrično gospodarstvo, kapitalski trg praktično ni zaživel. Šele dobrih 30 let imamo svobodne podjetniške pobude in so, tako kot je Sabinin oče posel predal njej, generacije teh podjetnikov pred pomembnimi odločitvami, kako s podjetjem naprej. Na žalost ugotavljam, da se ta prenos v osmih od 10 primerov zgodi preko prodaje multinacionalki. S tem Slovenke in Slovenci izgubljamo sedeže družb v Sloveniji, družbe, ki nimajo sedeža pri nas, pa imajo drugačen odnos do razvoja lokalnega okolja. Zato ves čas »pridigam«, da moramo neprestano omogočati intenzivnejši razvoj kapitalskega trga. Da bodo lahko slovenske družbe svojo rast napajale tudi preko kapitalskega trga, ne samo preko posojil. Slovenci imamo preko 25 milijard evrov denarja samo v bančnem sistemu.

Če bi le 20 % tega prek kapitalskega trga preusmerili v slovenska podjetja, bi bili popolni lastniki svoje usode.

Ga. Sobočan, vi ste se iz revizije usmerili v gradbeništvo. Kakšni so bili in so vaši izzivi? Čisto slučajno sem prišla v domače podjetje, vedno sem si govorila, da ne bom. Moji ljubezni sta bili revizija in davčno svetovanje. Dejansko pa mi je znanje, ki sem ga pridobila v reviziji, zelo prav prišlo pri vodenju gradbenega podjetja. Sem dokaz, da ni nujno, da direktor oz. manager izhaja iz določene stroke. Vedno zagovarjam, da nisem vseved, saj če bi znala vse, bi potem sama lahko opravljala vsa dela v podjetju. Jaz vodim podjetje, sem managerka, ob sebi imam tim ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju. Oni so tisti, ki uresničujejo moje ideje oz. sledijo našim zastavljenim ciljem. Je pa bilo kar težko, že zato ker je gradbeništvo predvsem moška branža. A sem ponosna, da mi je oz. nam je uspelo.

Ker je naše podjetje družinsko, ima tudi to svoje specifike in izzive. Biti moraš še bolj »previden« kot v drugih podjetjih, ker si še bolj na očeh, saj so zaposleni tudi družinski člani, moraš biti

bolj profesionalen, imeti enake kriterije tako za zaposlene kot za družinske člane, probleme moraš puščati doma. Če si iz majhnega kraja, moraš biti pa še bolj pozoren, kako se obnašaš, kako deluje podjetje. Glede na to, da je oče zelo uspešno vodil podjetje, je bil kar velik zalogaj stopiti v njegove čevlje in nadaljevati njegovo uspešno delo. moraš ves čas delati z ljudi. Če ljudi ne čutiš, ne poslušaš, če nimaš skupnih ciljev, potem niti rezultatov ne moraš dosegati. Smo v procesu digitalizacije, vsaka sprememba ima pluse in minuse,

ampak pod črto, delo z ljudmi vsak dan prinese raznolike izzive.

Je bil pa zame najbolj zahteven premik pri načinu vodenja, ko sem nastopila na mesto direktorice. Prej je oče odločal o vsem, jaz pa sem želela spremeniti stvari in spremeniti način vodenja, tako da vključujem vse zaposlene. In miselni preskok, da ni več on direktor, ampak sem direktorica jaz. Slednje je bilo izziv tako pri zaposlenih kot pri poslovnih partnerjih, okolici.

BB: Najbolj zahtevno je bilo preiti iz stanja popolne paralize v agilno delovanje. Leta 2013 smo se morali obrniti nazaj k svojim strankam, ker smo bili od njih odvisni. Najzahtevnejše je bilo prepričati kolegice in kolege, da moramo začeti kreditirati, tudi če nimamo kapitala, ker če ga do konca leta ne bomo dobili, ne bomo preživeli. Drugi del, ki je bil res izjemno zahteven, pa je bila negativna publiciteta. Da, bili smo prejemniki državne pomoči, ampak ne samo NLB. Ves fokus pa je bil na nas. Ni bilo slabe novice v slovenskih medijih, da ne bi v njej plapolale zastave NLB na Trgu republike, pa tudi če ni imela nobene povezave z našim poslovanjem. Predstavljajte si, da je vsaka tretja objava o vašem podjetju izrazito negativna in ste dežurni krivec za vse, kar je šlo v državi

Sobočan: Pri meni ne obstaja, da se nečesa ne da. Vsaka stvar se da, samo vprašanje časa in denarja je. In če ne bomo mi prvi, ki bomo določeno stvar raziskali, proučili in rešili problem kupcu, bo naš kupec – sedanji ali bodoči – odšel h konkurenci.

Oba sta avtorja izjemnih preobrazb v vajinih družbah. G. Brodnjak, vi ste NLB pripeljali od prejemnice državne pomoči do uspešne banke doma in v regiji. Ga. Sobočan, Varis je pod vašim vodstvom zrasla tako po prihodkih in številu zaposlenih, vpeljali ste kulturo nenehnih izboljšav. Katera od teh sprememb je bila najbolj zahtevna? Kako ste se je lotili? SS: Najbolj zahtevno je delo z ljudmi, saj je vsak specifika zase in dejansko

FOTO: OSEBNI ARHIV

Kristjan Mugerli

predsednik upravnega odbora Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov pri GZS, direktor Kolektorja CPG »Ob poznavanju podjetja Varis Lendava kot vodilnega proizvajalca gotovih kopalnic in njihovega poslovanja lahko zatrdim, da je direktorica Sabina Sobočan odločna in vztrajna oseba z jasno zastavljenimi cilji ter vizijo. Njen moto 'Da se!' se uspešno odraža v njenih vrhunskih poslovnih rezultatih. Vrlina vztrajnost jo bogati in odseva v okolju, ki ga povezuje z multikulturnostjo, vključevanjem različnosti, medgeneracijskega prenosa znanja ter predvsem trajnostno naravnano osebno in poslovno potjo. Menim, da je letošnje prestižno priznanje na področju managementa prejela prava oseba. Zagotovo bomo o njihovih kreativnih in kakovostnih produktih slišali še marsikaj, hkrati pa verjamem, da nas bo generalna direktorica Sabina Sobočan s poslovnimi rezultati, odgovornim vodenjem podjetja kakor tudi širše v družbenem življenju v prihodnosti še navduševala.«

narobe. Danes je ta delež 0,3-odstoten. To ocenjujem kot največji dosežek. In da so moje kolegice in kolegi z veliko predanostjo uspeli premostiti to negativno energijo, vsa preiskovanja, zasliševanja … Predstavljajte si mentalno stanje v organizaciji! Da so moje kolegice in kolegi kljub temu pritisku uspeli delovati na trgu, komunicirati s strankami, navsezadnje s skupnimi močmi izpeljati eno od največjih prestrukturiranj slovenskih podjetij, ki danes ne samo živijo in so zdrava, ampak imajo zares velike mednarodne razvojne priložnosti, ki jih tudi zelo intenzivno naslavljajo.

Kako bi opisala sebe kot voditelja? Na kaj sta najbolj ponosna pri vajinem načinu vodenja, kje je še prostor za napredek? BB: Predvsem poskušam biti avtentičen, povsem predan temu, kar počnem, in energičen. Upam, da se lahko ljudje s tem poistovetijo. Komu se morda moj nastop zdi kdaj preveč agresiven, a jaz sem po duši prodajnik in taki značaji smo v nastopu intenzivnejši. Ko kdaj tako nastopim in povprašam za povratne informacije, je reakcij manj. Tu poskušam delati na sebi, da ne preplavim ljudi z energijo in čustvi. na vajine sodelavce, zaposlene? Kako jih 'okužita' z njo? SS: Pred enim letom smo, da bi spodbudili pozitivno razmišljanje v podjetju, oblikovali delovno skupino zaposlenih – tako iz proizvodnje kot iz režije –, ki se je sama poimenovala Skupina Varis, DA SE. Njihov angažma in cilj je, da znotraj podjetja širijo naše vrednote, širijo pozitivno naravnanost in tudi druge spod-

bujajo, da se da. Ker je bil to moj moto, me veseli, da so zaposleni to slišali, ga vzeli za Varisovega. Najprej smo imeli manjšo skupino ljudi, ko pa so ostali slišali, kaj ta skupina dela – začeli so se vključevati pri internem časopisu, oblikovati motivacijske slogane ipd. – so se drugi sami začeli pridruževati in sedaj ves čas sprašujejo, kdaj se bomo zopet sestali, kaj bomo delali novega. Omenjena skupina je dala pobudo za oblikovanje skupine razvijalcev novosti na trgu. Namen je, da bo 'nova' skupina raziskovala tržišče, kaj so novosti, kaj lahko mi naredimo, kaj lahko spremenimo, v čem bomo boljši od konkurence. Zgleda, da smo uspešni, ker rezultati so tu. BB: Nekatere stvari so se mojim kolegicam in kolegom zdele zelo zahtevne oz. celo nemogoče. Nihče ni verjel, da bomo banko privatizirali; nihče ni verjel, da bomo, ko bomo izpolnili vse pogoje državne pomoči in začeli dihati s polnimi pljuči, kupili banko z največjo mrežo v Srbiji, da bomo praktično z 'vikend operacijo' stabilizirali bančni sistem v Sloveniji, ko smo se letos marca odločili za prevzem banke v stiski. To so stvari, ki gradijo zavedanje, da so stvari mogoče, tudi če so izjemno zahtevne. Je pa pri tem izredno pomembna vloga vodje, ki mora velikokrat vzeti zastavo in začeti korakati, pa čeprav ni nujno, da je cilj viden. Tu so pomembne avtentičnost, jasna vizija, energija, da ljudje sledijo. Ko pa vidijo gozd, vse postane bistveno lažje.

Brodnjak: To družbo bomo pripeljali na piedestal, ki si ga zasluži in kjer je nekoč že bila, če bodo vse družbene podsisteme znova upravljali najboljši talenti. Ko se bo to zgodilo, nas nihče ne bo mogel zaustaviti.

SS: Predvsem sem vztrajna, pravična, vizionarska. Pri meni ne obstaja, da se nečesa ne da. Vedno vidim rešitev na koncu; vsaka stvar se da, samo vprašanje časa in denarja je. In če ne bomo mi prvi, ki bomo določeno stvar raziskali, proučili in rešili problem kupcu, bo naš kupec – sedanji ali bodoči – odšel h konkurenci. Če imajo sodelavci kakršenkoli problem, jim rečem, da naj nanj pogledajo drugače, kot na izziv.

Ko smo že pri tej temi. Ga. Sobočan, kot ste rekli: »Ne da se ne obstaja. Da se!« G. Brodnjak, vi pa zagovarjate načelo, da nič ni nemogoče. Kako to miselnost, odnos do izzivov prenašata Trajnostno delovanje je v osrčju poslovanja družb, ki ju vodita. Kje so bili v zadnjem obdobju narejeni največji premiki? SS: Izpostavila bi samo enega, ker sem nanj tudi najbolj ponosna. Gotova kopalnica je zgrajena iz betona, a ima že beseda beton takoj priokus, da ni okolju prijazen. Mi smo uspeli zgodbo obrniti in razvili lastno recepturo »zelenega« betona za naše kopalnice, ki je trajnosten, okolju prijazen. Našo gotovo kopalnico lahko kdorkoli kadarkoli vgradi v svojo stavbo, od nas pa ima zagoto-

FOTO: OSEBNI ARHIV

Prof. dr. Danica Purg

ustanoviteljica in direktorica IEDC – Poslovne šole Bled

»Blaž Brodnjak je na IEDC – Poslovni šoli Bled zaključil Executive MBA študij leta 2009 in prejel diplomo z odliko. Blaževa osebnost, vodstvena moč, poslovni dosežki in izjemne sposobnosti povezovanja so se močno dotaknili in navdihnili celotno skupnost IEDC diplomantov. Njegov karierni razvoj je zelo impresiven. Veseli nas, da je NLB pod njegovim vodstvom postala odgovorna organizacija, ki spoštuje ljudi in okolje ter se trudi prispevati k boljši prihodnosti bančnega sektorja v Sloveniji in v vseh ostalih državah, kjer deluje NLB. Inovativnost in trajnost ostajata njihovi ključni gonili poslovanja in Blaž je s svojo energijo in poglobljenim poznavanjem bančništva poskrbel za ključne spremembe. Naša družba potrebuje avtentične liderje in tak je Blaž Brodnjak. «

vilo, da ta izpolnjuje najvišji standard okolju prijaznega produkta, kar pomeni, da imajo vsi uporabljeni materiali in vgrajena oprema ustrezne certifikate v skladu z najvišjimi standardi trajnostne gradnje – LEED in BREAM. Glede tega sem najbolj ponosna, da smo spremenili filozofijo, besedo beton obrnili v zeleni beton, zaradi same recepture, ki vsebuje zelene oz. trajnostne materiale. Tako lahko trdimo, da je naša gotova kopalnica trajnostna, se pravi, da vplivamo na boljše življenje, na nižji ogljični odtis. To smo poimenovali kakovost na kubik: kakovost izdelka, procesov in odnosov. S tem vsem deležnikom sporočamo, da je VARIS kopalnica produkt, s katerim izpolnjujejo najvišje standarde trajnostne gradnje.

BB: Trajnost smo zapečatili globoko v naš genski zapis. Zame so okoljevarstvene teme higieniki in če jih ne bomo pričeli odločno in dosledno naslavljati, se nam kot civilizaciji slabo piše. Kar v zadnjem obdobju intenzivno počnemo, je, da poskušamo vplivati na vrednostni sistem svojih otrok in ostalih ljudi v družbi, da pridejo v ospredje osnovne vrednote. Takšni projekti so Šport mladim, Okvir pomoči, pa nacionalno osveščanje o pomenu suverenosti našega naroda preko samooskrbe ipd.

Šport mladim je progam iz konteksta trajnosti, ki dejansko naslavlja vrednostni sistem celotne generacije. Spodbuja zavedanje med otroki, da se morajo ob točno določeni uri pojaviti na točno določeni lokaciji in dve uri izvajati rutinske dejavnosti pod nadzorom nekoga. Da se naučijo, da je življenje več kot samo telefon, da ga sestavljajo tudi porazi in da se je treba po njih dostojanstveno pobrati, iskreno pogledati v oči boljšemu in mu čestitati. Potem pa se vrniti na trening in naslednjič ponoviti »500 udarcev« več. Pri mlajši generaciji, ki prihaja k nam, opažam, da zelo težko sprejemajo rutinske aktivnosti dlje časa, težko razumejo, da red mora biti in da obstajajo tudi merila uspešnosti. To bo vse večji izziv. ženskam, ki si včasih ne upajo stopiti v ospredje, ustanoviti podjetja. Moje sporočilo njim je, naj jih ne bo strah, naj sledijo svojim željam in naj si upajo stopiti iz povprečja.

BB: Potrebno je biti dovzeten za bistveno širši sklop tem, ne zgolj za poslovne aktivnosti konkretnega podjetja, ki ga managerji upravljamo, ampak za dejansko velike izzive sodobnega časa v celotnem trajnostnem kontekstu. Voditelji imamo odgovornost opozarjati tudi na izzive, ki prihajajo iz družbenih tem. Govorimo o vključevanju, povezovanju, skupnih ciljih in kakovosti

korporativnega upravljanja. To družbo bomo pripeljali na piedestal, ki si ga zasluži in kjer je nekoč že bila kot daleč najrazvitejša tranzicijska ekonomija, če bodo vse družbene podsisteme znova upravljali primerni in najboljši talenti. Ko se bo to zgodilo, nas nihče ne bo mogel zaustaviti. Voditelji verjamemo, da bi morali vsi poiskati talente, če ne v Sloveniji pa zunaj nje, tiste, ki bodo to družbo popeljali naprej. Takšne, ki bodo sprejemali ukrepe, ki ne delujejo zaviralno in se bodo z vključevalnim dialogom pripravljeni pogovarjati o tem, kakšno družbo si sploh želimo. In ne delovati, da si mečemo polena pod noge, ampak da se podpiramo. Da skupaj razumemo, da je uspeh nekaj pozitivnega in se iz njega učimo, ga privoščimo in smo privilegirani, ko je nekdo svojo zgodbo uspeha pripravljen deliti z nami. T

Sobočan: Ker je podjetje družinsko, ima tudi to svoje specifike in izzive. Biti moraš še bolj »previden« kot v drugih podjetjih, ker si še bolj na očeh, saj so zaposleni tudi družinski člani, moraš biti bolj profesionalen, probleme pa puščati doma.

Letošnji Managerski kongres nosi naslov Odgovornost za prihodnost. Kako kot Managerja leta vidita svoje poslanstvo pri izpolnjevanju te odgovornosti? SS: Da si zgled in širiš pozitivno miselnost, da je pomembna naša prihodnost. Naši otroci so tisti, ki bodo čez čas delali za nas, ko bomo mi starejši. Krepiti zavedanje, da ne morejo biti vsi učitelji, delati v pisarnah; treba je osveščati mlade, da so tudi ročne spretnosti in ti poklici enakovredni. Želim pa dajati zgled tudi

This article is from: