ENERGETIKA

Slika 1: Geotermalna energija (foto: Job Stopar).

Najprej kratka zelo klasična ekonomsko-geografska učna ura.

Energetika je gospodarska dejavnost, ki vključuje pridobivanje, prenos, pretvarjanje in porabo energije. Med energente uvrščamo surovine, ki se lahko spremenijo v energijo: premog, nafta, naftni derivati, zemeljski plin, vodna energija (Geografski terminološki slovar, 2005, str. 92). Profesor Vrišer v svojem učbeniku Industrijska geografija (Vrišer, 2000) izpostavlja, da se energetske potrebe z razvojem človeške družbe skokovito večajo. Velik prelom je bila industrijska revolucija, ko se je z masovno uporabo strojev in množično blagovno proizvodnjo potreba po mehanski energiji izredno povečala v kratkem času. Z rastjo energetske potrošnje se je tudi spreminjala vloga posameznega energenta. Pred industrijsko revolucijo so bili glavni viri človeška in živalska delovna sila, vodna energija, les in veter. Po iznajdbi parnega stroja je postal glavni energetski vir premog, ki ga je v šestdesetih letih 20. stoletja izpodrinila nafta. Lokacija energentov je bila pomemben lokacijski dejavnik, še posebej za razvoj energetsko intenzivnih industrijskih panog. V strukturi porabe energije najvišji delež zajema električna energija. Pri proizvodnji energije je postopoma čedalje več prispevala jedrska energija. Z razvojem novoindustrializiranih držav se je povpraševanje po premogu spet močno povečalo.

In tukaj smo.

V novem prehodu, ko se ponovno spreminja vloga posamezne vrste energenta. Dejstvo je, da za svoj obstoj človek (in družba) potrebuje tri materialne stvari: hrano, vodo in – energijo. Povpraševanje po slednji pa se zaradi gospodarskega razvoja, družbene blaginje in drugih razvojnih sprememb povečuje, a v novih okoliščinah: razvitem globalnem trgu energentov, zmanjševanju zalog fosilnih goriv, čedalje večji odvisnosti od uvoza energije, povečevanju povprečne temperature in pogostih temperaturnih ekstremih, tehnoloških spremembah, geopolitičnih napetostih in še bi lahko naštevali.

Zaradi teh razvojnih izzivov je energetika spet postala del dnevnega strokovnega, političnega in javnega diskurza. K temu pomembno prispevajo tudi sprejete zaveze na področju ozelenjevanja energetike (npr. Evropski zeleni dogovor, 2019). Dogovori in (mednarodni) dokumenti stremijo k relativno hitri zamenjavi neobnovljivih virov energije z obnovljivimi, k spremembam tehnologije, ki naj bi pomagale zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, pa tudi k prizadevanjem za učinkovitejšo (po)rabo energije.

Ki pa še vedno narašča. Projekcije kažejo, da bo zaradi opuščanja fosilnih goriv (nafte) prišlo do še večjega pritiska na elektroenergetsko omrežje. Vanj bomo želeli vklopiti svoje avtomobile, več energije bomo potrebovali tudi za hlajenje prostorov, ki so zaradi podnebnih sprememb čedalje bolj vroči … Slabost obnovljivih virov energije so nestabilnost, shranjevanje viškov ter velike regionalne razlike v možnostih za njihovo rabo. Pričakujemo lahko, da se bodo zaradi preusmeritve v pridobivanje energije iz obnovljivih virov še povečale razvojne razlike tako med regijami kot med socialnimi skupinami. Številne regije, katerih razvoj temelji na rabi neobnovljivih (fosilnih) energentov (premogovne regije), se bodo morale soočiti z izredno hitrim gospodarskim in socialnim prestrukturiranjem. Za pridobivanje elektrike potrebujemo vedno več (dragocenega) prostora za jezove hidroelektrarn, postavitev sončnih elektrarn, izgradnjo polj vetrnic …

Uf, več dilem in vprašanj ter problemov kot zaenkrat znanih rešitev. Pa tu ne gre samo za tehnična, saj odprta vprašanja niso samo tehnične narave, ampak širša, povezana s pravičnostjo, dostopnostjo, racionalnostjo, trajnostjo, rabo prostora, konflikti med dejavnostmi. In zato lahko (in tudi moramo!) ravno geografi s svojim kompleksnim pristopom prispevati k iskanju ustreznih ravnovesij med številnimi razsežnostmi pridobivanja in porabe energije. Tematska sredica te številke GEOmix-a odstira možne poti za nadaljnjo geografsko obravnavo problematike. Naj pa vam bo tudi vzpodbuda za vaše nadaljnje strokovno delo (zaključna dela) ter ob soočanju z življenjskimi izzivi.

dr. Simon Kušar

VIRI IN LITERATURA

Evropski zeleni dogovor. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52019DC0640&from=EN (14. 4. 2021). Geografski terminološki slovar. 2005. Ljubljana, Založba ZRC, 451 str. Vrišer, I., 2000. Industrijska geografija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 178 str.