dopolnjuje svojo ženo Nama bo sploh kdaj uspelo

Nama bo sploh kdaj uspelo biti edina?

Najlažja pot do edinosti med nama je ta, da bi mož vedno imel zadnjo besedo: “Da, draga!” Bilo bi sebično, a za voljo mojih idej, potreb in želja bi bila vedno složna. To seveda ne gre, ker sem poročena z moškim, ne z nitko na cofk u ženinega copatka.

Kdo neki si je izmislil besedno zvezo “edinost med zakoncema”? Nekdo s smislom za humor! Edinost je v SSKJju razložena kot složnost oziroma vzajemnost. Složnost pomeni stanje brez prepirov in nasprotovanj. Vzajemnost pa medsebojna podpora. Kar težko je biti “edin” s svojim zakoncem. Pravzaprav se resno sprašujem, če nama bo to kdaj uspelo in ali si tega sploh želiva?

Če pomislim, da je del edinosti tudi “stanje brez prepirov in nasprotovanj”, se sama pri sebi hahljam in si mislim: “Kaj pišeš te vrstice? Pojma nimaš. Nisi čisto noben zgled.” Pravkar sem sinu, ki zaradi vznemirjena pred prvim šolskim dnem ne more zaspati, dovolila, da v posteljo vzame knjigo in potiho bere. Mož pa je prišel v njegovo sobo in slišala sem, kako mu je prepovedal ponočevanje in branje v postelji ob tako pozni uri.

Jaz točno vem, kaj misli on (sem preverila, preden pišem naprej J): če ne bo šel spat sedaj, bo jutri težko vstal. Če ne more zaspati v miru, ne bo zaspal niti s knjigo. In moje misli: “V prvi razred greš. Ni se ti treba vznemirjati. Toliko stvari je v življenju, zaradi katerih boš težko zaspal. Kar vzemi knjigo in malo preusmeri misli.”

Ista situacija, dva pogleda. Ne na pačna, samo drugačna. On izhaja iz svoje izkušnje, jaz iz svoje. Primer je res banalen. In vpleten je otrok, ki sedaj vidi, da starša nista enotna.

Strinjati se v temeljnih stvareh. Prepirati se v malenkostih.

Čeprav je šel danes sin spat z neenotnimi navodili, se midva strinjava v vseh temeljnih rečeh. In to se mi zdi najpomembnejše. Če se v nečem ne strinjava, ni nič narobe, če se malce prerekava ali godrnjava en čez drugega. Ker bi bilo sila dolgočasno, če bi bila ves čas edina.

Mislim, da je glavni cilj edinosti poslušanje. In razumevanje tega, kar je drugi povedal. Če bi mož slišal moj ton glasu, s katerim sem sina želela pomiriti in če bi jaz prej pomislila, da je ura res že pozna za šestletnega dečka, bi morda ravnala drugače.

Edinost namreč od mene zahteva, da svoje, večkrat sebične, ideje, želje in potrebe potlačim in dam prostor moževim idejam, željam in potrebam. To zares ni lahko.

Kakšna žena moram postati?

Odgovor seveda najdem v “navodilih za uporabo” – v Svetem pismu. Idealna ženska v Božjih očeh je opisana v Pregovorih 31, 10–31. Če se zelo pesniško izrazim, je taka žena iznajdljiva, ambiciozna, učinkovita, sočutna, optimistična, skromna, neutrudna. Njen “to do” listek pa obsega gospodinjska opravila, poučevanje,

Foto: Freepik malo marketinga, nepremičnine in, če ji ostane kaj časa, še dobrodelne dejavnosti. Svetopisemska žena se smehlja prihodnjemu dnevu. Z nasmehom zre v prihodnost. Hkrati pa je možu podrejena. Idealna, ni kaj!

V pismu Efežanom 5 beremo, “Žene naj bodo podrejene svojim možem …” (Efežanom 5, 22) Katera gospa pa bi se prostovoljno podredila možu in mu bila pokorna? Še dobro, da je tudi možem naložena zahtevna naloga: “Možje, ljubíte svoje žene”. (Efežanom 5, 25) Če se jaz pošteno ozrem vase, je to težko, sploh, ker sama vem, da včasih z mano ni lahko živeti J.

Prav tu lahko potegnemo vzporednico – gre za vzajemen odnos. Koliko sem se pripravljena jaz odreči lastnim vzgibom zanj in obratno? Potem lahko računam na to: “In bosta eno meso” (1 Mojzes 2,24). Torej se moram zavezati k edinosti, zato, da naju ne raztrgam. Vadim ponižnost. Vadim skromnost. Potrpljenje. Pa ščepec humorja, da ne postane preveč … zatohlo. ● Meta Zajec Bevk