Praznovanje 20letnice DiŽ: V vsem se zahvaljujte

V vsem se zahvaljujte!

V Sloveniji se pod okriljem Družine in Življenja srečuje 240 zakonskih skupin, ki jih vodijo voditeljski pari. To so možje in žene, ki so dali na razpolago svoj čas, svoje talente in izkušnje, da bi slovenskim zakoncem pomagali graditi odnose, za katere je vredno živeti in jih prenašati naprej.

Sedanji in bodoči voditeljski pari zakonskih skupin ter drugi sodelavci Družine in Življenja se vsako leto v septembru zberemo na srečanju, ki smo ga poimenovali Dajemo naprej. Letošnje srečanje, na katerem se nas je v živo zbralo 150 udeležencev, je potekalo v Stični. Tisti, ki niso mogli biti z nami, so srečanje spremljali preko spletnega prenosa.

Maša ob 20-letnici

Slavljenje s skupino Svetnik je ogrelo naša srca in jih naravnalo na sveto mašo, s katero smo se zahvalili za 20 let Družine in Življenja. Daroval jo je stiški opat Maksimiljan File, ki je v pridigi ženam položil na srce, naj svoje može opogumljajo v trenutkih šibkosti in jih potrjujejo, kadar so močni. Može je povabil, naj poskrbijo, da se bodo njihove žene čutile ljubljene in vredne.

S svojo prisotnostjo nas je počastil tudi apostolski nuncij v Sloveniji, ki je z jasno in odločno besedo poudaril pomen laikov v slovenski cerkvi. Msgr. Speich pravi, da se bo vera v slovenski cerkvi poglabljala le, če bodo žive domače cerkve. Povabil nas je, naj s svojim življenjem pričujemo o Jezusu.

Zahvala Daniju in Vilmi

Srečanje smo zaključili z akademijo, na kateri smo se zahvalili Daniju in Vilmi Siter, da sta pred 20 leti stopila na pot dela z zakonci in družinami. Tomaž Petan jima je imenu vseh DiŽevcev izročil simbolično darilo: »poročno« svečo z logotipom in geslom Družine in Življenja v spomin na obletnico.

Dani in Vilma sta se v svojem govoru zahvalila Bogu, da je Družini in Življenju pridružil številne pare, o katerih sta takrat šele sanjala, zdaj pa so del velike skupnosti Družine in Življenja.

Predaja štafete

Dani in Vilma sta ob koncu svojega govora pred oltar povabila Benjamina in Sašo Siter ter jima simbolično predala štafetno palico z napisom: Kar si slišal od mene pred mnogimi pričami, izrôči zanesljivim ljudem, takim, ki bodo zmožni tudi druge poučiti (2 Timotej 2,2). »Prvih 20 let DiŽa je za nami in z Vilmo sva hvaležna, da sva smela to pot hoditi z vami, za naslednjih 20 let pa izročava to štafetno palico Benjaminu,« sta povedala.

Z Danijevo pesmijo Vsi, ki upajo vanj, smo hvaležni zaključili uradni del in izročili v Božje varstvo vse naše zakonske pare in družine, da bi tudi v teh časih ohranjali vero in zaupanje in z njima, kot nas je vzpodbudil tudi nuncij, »okužili« vso Slovenijo. ●

“Okužite ljudi z dobroto”

Objavljamo navdihujoč nagovor nuncija Jean-Marieja Speicha z letošnjega srečanja za voditeljske pare Dajemo naprej.

Dragi bratje in sestre, vesel sem, da sem lahko danes z vami. Bogu se zahvaljujem za vsakogar od vas. Vi ste Božje ljudstvo in vi ste Cerkev prihodnosti. Vi ste življenje naše Cerkve.

Če bomo sprejeli Boga v naša življenja, bo Bog po naših življenjih naprej živel v tem svetu. In preko vas Bog nadaljuje svojo obljubo, ki jo je dal človeštvu.

Ali veste, da je naš Bog preprosto čudovit?

In celo po 2000 letih ga še vedno ne poznamo povsem dobro. Še dobro, da naš Bog ni sebičen. Da ni ostal zaprt v svoji božanskosti, temveč nam je poslal svojega Sina, ki je postal človek, tako kot vi in jaz. In Jezusove besede nam odpirajo pot do Boga.

Sveti Irenej, eden prvih teologov v naši Cerkvi, je rekel, da je po Jezusu Kristusu delček človeškega vstopil v Sveto Trojico. Mi vsi smo zemeljski. In veseli smo, da smo takšni. Kot Božja stvaritev pa smo poklicani k svetosti.

V Cerkvi imamo različne vrste poklicev.

Vaša poklicanost v zakon in družino je plemenita in sveta. In v imenu svetega očeta in v imenu Boga vas želim v tej poklicanosti opogumiti.

Morda smo v preteklosti delali napake in preveč govorili o duhovnikih, škofih in drugih poklicih v Cerkvi, pozabili pa smo na verno ljudstvo. Na ljudi, ki živite v tem svetu, v družinah in se soočate z različnimi težavami.

Včasih duhovniki in škofje pozabljamo, da smo poklicani k služenju ljudem. Zato verjamem, da moramo poglobiti naše razumevanje vloge in poklicanosti laikov. To je zelo pomembno. Tako je bilo na začetku naše Cerkve. Ker je bil Jezus sam rojen v družini.

Verjamem, da je čas epidemije blagoslovljen čas.

Foto: Matjaž Maležič

Ker nismo mogli k maši, nismo mogli niti k obredom svetega tedna, čeprav je sveto tridnevje pomemben del naše vere. Letos ne vemo, kako bomo obhajali Božič.

Če se bo vera v slovenski Cerkvi poglabljala, to ne bo samo zaradi prisostvovanja zakramentom, temveč zaradi dobrih in trdnih domačih cerkva. Domačo cerkev sestavljajo laiki in družine. In tukaj ne moremo izključiti nikogar. Ne starejših, ne mladih, ne parov v težavah. Moramo jim povedati, da jih Bog ljubi, da niso izključeni. Prosim, poskušajte najti središče naše vere. Vračajte se k Jezusu.

Vsakodnevno življenje moža in žene, očeta in matere, sina in hčere moramo preobraziti in prečistiti v nekaj čudovitega, plemenitega in svetega. Naša družba je postala tako prazna. Ljudje so brez upanja.

Prosim vas, da v Jezusovem imenu postanete kot diamanti v tej družbi. To je naša poklicanost.

Nas kristjanov in vas, zakoncev.

Bodite plemeniti, bodite prosojni in sveti. Pojdite čez sebe.

Vem, da je v slovenski kulturi še posebej velika skušnjava, da bi se zaprli, da nas je strah, da drugim ne zaupamo preveč. Pojdite preko sebe, odprite svoja srca.

Ni vam treba hoditi naokoli s transparenti. Bodite le dobri kristjani; to kar ste. In to je dovolj.

In vaša dobrota bo odpirala vrata vprašanjem. Ljudi bo zanimalo, zakaj ta dva zakonca želita delati dobro. Spraševali se bodo, zakaj nekaterim parom uspe, drugim pa ne. Zato je vaša dolžnost velika. In če želite, da Bog nadaljuje svoje delo v tej deželi, morate vzeti to breme na svoja ramena in ne čakati na duhovnike. Pojdite k Jezusu, vsak dan znova, v molitvi in premišljevanju. S prejemanjem zakramentov. Ni pomembno, kakšne duhovnike imate. Delajo po najboljših močeh. Vi pa se morate samo truditi za svetost.

Pojdite naprej in okužite ljudi okrog sebe. Ne s korono, temveč z vašo dobroto in svetostjo. ●

Romanja regij

Leto 2020 je v marsičem ustavilo utečen način dela. Tudi na področju dela z voditeljskimi pari zakonskih skupin. Zaradi njihovega velikega števila voditeljski pari zakonskih skupin delujejo v regijah. Regije so organizirane znotraj posameznih škofi j in jih vodijo regijski voditeljski pari. V navadi je, da se v januarju najprej na skupnem srečanju zberejo regijski voditeljski pari, potem pa v svojih regijah na srečanjih zberejo voditeljske pare svoje regije. Prvi val epidemije je pljusknil ravno v času, ko bi morala potekati regijska srečanja, zato so bila v 2020 izpeljana le redka.

Ker tudi v jeseni ni bilo najbolj priporočljivo organizirati srečanj v zaprtih prostorih, so se voditelji nekaterih regij odločili, da namesto klasičnega srečanja voditeljskih parov raje organizirajo romanje. Delimo dve lepi izkušnji – regijskih voditeljev v okviru mariborske nadškofi je ter regijskih voditeljev Se verne Primorske v koprski škofi ji. ●

K svetemu Pavlu

Tako vrhunski organizaciji, kot jo premore naš regijski voditeljski par Katarina in David Ipavec, zlahka ne prideš blizu. V samo nekaj dneh smo se od ideje – v časovno najbolj nehvaležnem septembru – voditeljski pari Severne Primorske že zbrali ob vznožju hriba, na katerem stoji čudovita cerkvica svetega Pavla. To je bilo eno tistih bogatih srečanj, ki celostno poskrbijo za dušo, telo in duha!

Telo smo razmigali s hojo navzgor in z raziskovanjem druge poti navzdol (ker DiŽevci veliko govorimo, nas je na zadnjih metrih že lovil mrak). Za telo smo seveda poskrbeli tudi s tistim, česar pri DiŽu za nič na svetu ne izpustimo – s slastnim pecivom ;).

Dušo smo nahranili s čarobnim razgledom na vipavsko dolino, ki je jemal sapo.

Duha pa smo okrepili s sveto mašo na travniku pred cerkvijo, ki jo je daroval g. Rafk o Klemenčič. Ves čas smo bili blagoslovljeni s čudovitim zahajanjem sonca in barvami, ki jih je ustvarjal zahod ter s petjem ob kitari in usklajeno ekipo malih strežnikov. “Naj tista toplota sonca, ki nas je grela pri sveti maši, greje tudi danes naša srca, da bomo res lahko sol in luč,” sta naslednji dan zapisala Katarina in David. In temu ni kaj dodati. Morda le še priprošnjo svetemu Pavlu, da bomo dobri oznanjevalci! Mojca Koren Lapajne

K Mariji na Ptujsko goro

Zaradi različnih okoliščin, ki so nas in nas še obdajajo, letos ni bilo mogoče izvesti regijskega srečanja za voditeljske pare v regijah mariborske nadškofije. Utrnila se je ideja, da bi namesto običajnega srečanja poromali na Ptujsko Goro k Materi Božji in tam darovali sveto mašo za vse naše voditeljske pare.

Regijski voditeljski pari mariborske nadškofije Roman in Rebeka Ravš, Marko in Petra Lozinšek, Janko in Andreja Brumec smo staknili glave … in našli skupno prosto soboto za romanje. Odločili smo se, da gremo na pot v vsakem vremenu. GOSPOD je dober in nam je podaril lepo vreme. Tako smo se v soboto, 10. oktobra 2020, podali na romarsko pot.

Zbrali smo se pred Maranato v Slivnici pri Mariboru, kjer smo opravili molitev in prejeli blagoslov, ki nam ga je podelil župnik Jože Šömen. Romali smo skozi vasi do župnije Svetega Jožefa Delavca v Račah, kjer nas je pričakal župnik Robert Emeršič. Postanek, duhovno in telesno okrepčilo in nato smo nadaljevali našo romarsko pot do cerkve Marije Vnebovzete v Cirkovcah, kjer so nas prijazno pričakale gospodinje te župnije. Po počitku in dobro obloženi mizi smo se odpravili na zadnji del naše poti do Matere Božje.

V Baziliki Marije Zavetnice s plaščem smo darovali sveto mašo za naše voditeljske pare, ki jo je vodil upravitelj univerzitetne župnije v Mariboru, župnik Robi Sekavčnik, somaševal pa Janko Strašek, župnik iz Cirkovc in stolni kanonik.

Med potjo smo romali v tišini, molili rožni venec in poglabljali naše medsebojne vezi s pogovorom. V nahrbtnikih smo imeli nekaj dodatnih oblačil, kakšen sendvič, vodo in kamenčke. Da, kamenčke J. Na vsakem kamenčku je bilo napisano ime voditeljskega para in ime zakonske skupine. Kamenčki so predstavljali vse zakonske pare in vso težo, ki jo nosijo v življenju. Pred darovanjem smo jih položili na oltar z mislijo: »Pomagajmo nositi bremena drug drugemu in skupaj gradimo odnose, za katere je vredno živeti«.

Med potjo smo močno čutili Živo Besedo: »Vse zmorem v njem, ki mi dajo moč.« (Filipljanom 4, 13) in kljub težkim nogam nam moči niso pošle, saj smo hodili v veri in ne v gledanju (2 Korinčanom 5,7).

Naj Gospod še naprej obilno blagoslavlja vse zakonske skupine, ki so nam zaupane. Roman Ravš