Sklop 1 - Revščina in človekove pravice by Amnesty International Slovenija

SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

Sklop 1- Revščina in človekove pRavice

Zbirka Izobraževanje za človekovo dostojanstvo

Amnesty International je svetovno gibanje več kot 3 milijonov ljudi, ki so podporniki, člani in aktivisti v več kot 150 državah in ozemljih po svetu in se s sodelovanjem v kampanjah in drugih akcijah zavzemajo za odpravo grobih kršitev človekovih pravic. Naša vizija je, da bi vsak človek užival vse pravice, ki so zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic in drugih mednarodnopravnih dokumentih človekovih pravic. Smo neodvisni od katerekoli vlade, politične ideologije, ekonomskih interesov ali vere in se financiramo večinoma s prispevki naših članov in z javnimi donacijami.

Prvič objavljeno leta 2011. Amnesty International Ltd Peter Benenson House 1 Easton Street London WC1X 0DW United Kingdom © Amnesty International 2011 Indeks: ACT 35/021/2011, v Slovenian. Prvotni jezik: angleščina. Tisk Amnesty International, Mednarodni sekretariat, Velika Britanija

Vse pravice pridržane. Ta publikacija je avtorsko delo, a se jo lahko brezplačno ponatisne na kakršenkoli način za namene zagovorništva, kampanj ali izobraževanja, ne pa za prodajo. Lastniki avtorskih pravic prosijo, da jih o vsaki taki uporabi obvestite zaradi ocenjevanja učinkov. Za kopiranje v katerihkoli drugih situacijah ali za uporabo v drugih publikacijah ali za prevod ali prilagoditev je potreben predhoden pisni pristanek izdajatelja; možno je, da bo potrebno plačilo. Za dovoljenje ali kakršnekoli druge informacije se obrnite (v angleščini) na copyright@amnesty.org Fotografija na naslovnici: Mladi aktivisti med pohodom ob dnevu za dekriminalizacijo splava. pohod je bil del kampanje amnesty international Zahtevamo dostojanstvo, ki se zavzema za pravice ljudi, ki živijo v revščini. nikaragva, 28. september 2011. © amnesty international (foto: Grace Gonzalez)

amnesty.org amnesty.si

Zahvale amnesty international se zahvaljuje vsem, ki so posvetili svoj čas in znanje nastanku zbirke izobraževanje za človekovo dostojanstvo, katerega del je tudi ta priročnik. še posebej se zahvaljujemo patricku Welshu, ki je izvedel participatorni proces, skozi katerega so nastala gradiva v zbirki, in zasnoval ta priročnik. v delovni skupini izvajalcev aktivnosti učenja človekovih pravic iz nacionalnih pisarn amnesty international, učiteljev in mladinskih aktivistov, ki so zasnovali in pilotirali pripomočke, so bili: anna kuczak, Martyna Markiewicz in Mateus król (poljska), Simona kemperle, kristina Božič in Tina plahutnik (Slovenija), Francesca cesarotti, emanuele Russo in Flavia citton (italija), Moses opiyo (kenija), Jabu Tugwana (Južna afrika), Moisa Saidu (Sierra leone), Moussa ouedraogo (Burkina Faso) in Michel Banz (Danska). izvajalci aktivnosti o človekovih pravicah, ki so sodelovali na delavnicah ter prispevali h konceptualizaciji in razvoju pripomočkov, so bili: vongai vimbai chikwanda (Zimbabve), Touria Bouabid (Maroko), Jeselle papa (Filipini), Gladys atiah (Gana), Rameshwar nepal (nepal) in vibeke eikås (norveška). člani oddelka za učenje človekovih pravic na mednarodnem sekretariatu amnesty international, ki so koordinirali, zbrali in dokončno uredili gradiva, so Melody Ross, Sneh aurora in louisa anderson, na oddelku kampanje Zahtevamo dostojanstvo! pa sta prispevala informacije o tej kampanji amnesty international Joe Hall in Sarah pyke.

Ta priročnik za učenje človekovih pravic je nastal v okviru projekta Izobraževanje za človekovo dostojanstvo, ki je soﬁnanciran s strani Evropske komisije. Odgovornost za vsebino priročnika nosi izključno Amnesty International in je v nobenem pogledu ni mogoče razumeti kot odraz stališč Evropske unije.

Kazalo

SEZNAM OKRAJŠAV

SLOVARČEK

UVoD

1 Kako uporabiti ta sklop

O delavnicah

Zasnujte svoje lastne akcije

Zahtevamo dostojanstvo

O zbirki Izobraževanje za človekovo dostojanstvo Amnesty International

1. PoGlaVJE – RazISKoVaNJE REVŠČINE IN KaJ PoMENI Kaj je revščina?

7 8

Ženske in revščina

Druge oblike diskriminacije in revščine

Poskusi končati revščino – Milenijski razvojni cilji

1. Delavnica: kaj je revščina?

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. PoGlaVJE – RazISKoVaNJE ČloVEKoVIH PRaVIc

Kaj so človekove pravice?

Diskriminacija in človekove pravice

Človekove pravice in človekove vrednote

Načela človekovih pravic

Splošna deklaracija človekovih pravic

Različne vrste človekovih pravic

Otrokove pravice

Pravice žensk

Druge konvencije in listine

2. Delavnica: kaj so človekove pravice?

3. Delavnica: prav in narobe

3. PoGlaVJE – PoVEzaNoST REVŠČINE IN ČloVEKoVIH PRaVIc Krog kršitev človekovih pravic in revščine

41 42

Zagotoviti pravico do življenja brez revščine

Kaj so države dolžne narediti

Ko države kršijo pravice ljudi

Naslavljanje kršitev človekovih pravic

Ko podjetja in druge skupine zlorabljajo človekove pravice

Humanitarne in mednarodne organizacije

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

4. Delavnica: revščina in človekove pravice Resnične zgodbe 5. Delavnica: spoštuj moje pravice, spoštuj moje dostojanstvo

48 51 54

Zgodba skupnosti Deep Sea

Kartice Deep Sea

Zapiski za izvajalce delavnice o skupnosti Deep Sea

Vprašalnik

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

SEzNaM oKRaJŠaV AIDS

Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti

CEDAW

Konvencija ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk

CESCR

Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice

CRC

Konvencija ZN o otrokovih pravicah

CRPD

Konvencija ZN o pravicah invalidov

ECHR

Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah

ESCR

Ekonomske, socialne in kulturne pravice

FGM

Pohabljanje (obrezovanje) ženskih spolnih organov

HIV

Virus humane imunske pomanjkljivosti

ICCPR

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah

ICERD

Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije

ICESCR

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah

IFIs

Mednarodne finančne institucije

ILO

Mednarodna organizacija dela

ITPC

Konvencija ILO o staroselskih in plemenskih ljudstvih

LGBT

Lezbijke, geji, biseksualne in transeksualne osebe

MDGs

Milenijski razvojni cilji Združenih narodov

NGO

Nevladne organizacije (NVO)

UDHR

Splošna deklaracija človekovih pravic (SDČP)

Združeni narodi (ZN)

UNDP

Program Združenih narodov za razvoj

UNICEF

Mednarodni sklad za pomoč otrokom

UNIFEM

Razvojni sklad Združenih narodov za ženske

WHO

Svetovna zdravstvena organizacija

Moška oblika v besedilu se enakopravno nanaša na ženski in moški spol.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

SloVaRČEK Dostojanstvo Dostojanstvo je temeljna človeška vrednota, povezana s spoštovanjem in položajem v družbi. Mednarodno pravo in univerzalni standardi potrjujejo, da se vsak rodi svoboden in enakopraven v dostojanstvu in pravicah. Vsi imamo pravico do vode, hrane, zdravstvene oskrbe, izobrazbe in doma, do življenja brez strahu, da nismo diskriminirani, do sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na naša življenja, ter da je pravici zadoščeno, če so nam te pravice kršene.

Konvencija / pakt

Pohabljanje ženskih spolnih organov (FGM – female genital mutilation) FGM označuje odstranitev dela ali celotne zunanjosti ženskega spolnega organa. V nekaterih državah povezujejo ta postopek z obredom prehoda deklice v žensko. Lahko ga razumemo tudi kot način nadzorovanja ženske in dekliške seksualnosti, ki ga še vedno izvajajo v mnogih delih sveta. FGM ima lahko zelo resne in daljnosežne posledice na dekliško in žensko telesno in duševno zdravje. Včasih ima za posledico hudo krvavenje, vnetja, prenos bolezni, travme in bolečine, pogosto povzroča težave pri spolnih odnosih in rojevanju. Obrezovanje ženskih spolnih organov je v nekaterih pogledih primerljivo z mučenjem, še posebej, ko so vlade s svojim neukrepanjem sodelujejo pri njegovem izvajanju ali ga ne preprečijo.

Glej definicijo pogodbe spodaj.

Prvotni prebivalci - staroselci

Mednarodni inštrumenti človekovih pravic

Staroselski ali prvotni prebivalci so – po eni od definicij – potomci ljudi, ki so naseljevali državo ali regijo, ko so tja prispeli priseljenci iz drugih kultur ali etničnih skupin, ki so kasneje postali prevladujoča skupina.

Mednarodni inštrumenti človekovih pravic so sporazumi med vladami za krepitev in zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vključujejo pravno zavezujoče pogodbe, kot so konvencije Združenih narodov (ZN), pa tudi dokumente, ki niso pogodbe: deklaracije (vključno s Splošno deklaracijo človekovih pravic), vodila, priporočila in pravila medvladnih organizacij.

Izraz ustanovna listina se uporablja za posebej uradne in slovesne dokumente. Znan primer je Ustanovna listina Združenih narodov (ZN) iz leta 1945, s katero so bili ustanovljeni ZN.

Romi

Viri

Prvi Romi naj bi prišli v Evropo v devetem stoletju iz severne Indije. V štirinajstem stoletju so prebivali v večini evropskih držav. Približno 70 odstotkov evropskih Romov živi v osrednji in vzhodni Evropi, kjer predstavljajo od pet do 10 odstotkov prebivalstva. Po padcu komunizma so se mnogi Romi preselili v bogatejše države zahodne Evrope, kjer so vseskozi izpostavljeni izjemni marginalizaciji in kršenju človekovih pravic. Romi niso enovita manjšina in se pogosto istovetijo z nizom različnih podskupin, ki temeljijo na zgodovinskih, jezikovnih in poklicnih razlikah. Obstajajo tudi skupine (v angleščini znane kot Travellers), ki niso etnični Romi, a že stoletja živijo popotniška življenja.

Ustanovna listina

n odbor zN za pravna vprašanja, oddelek za pogodbe,

www.untreaty.un.org (dostop 3. novembra 2011)

n Priročnik Amnesty International

(Indeks: oRG 20/001/2002), www.amnesty.org/en/library/info/oRG20/001/2002/en (na voljo v angleščini) n amnesty International, Izključeni: kršitve pravic Romov v Evropi (Indeks: EUR 01/021/2010) (na voljo v angleščini)

Pogodba Pogodba je sinonim za dogovor ali konvencijo. Gre za zapisan mednarodni sporazum med državami, ki ga ureja mednarodno pravo in je pravno zavezujoč.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

ÂŠ amnesty International

Ĺ˝enske so vzdignile roke v znak podpore kampanji amnesty International proti umrljivosti mater. Kaya, Burkina Faso, 2010.

UVoD

2 UVOD

UVoD

KaKo UPoRaBITI Ta SKloP

Ideja dostojanstva je v samem temelju tega, kaj pomeni biti človek. V Splošni deklaraciji človekovih pravic (SDČP) je zapisano: “Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice”. A ta ideal še ni postal globalna resničnost. Revščina je glavni razlog, zakaj ne.

To je prvi od vrste izobraževalnih sklopov, ki so del zbirke Amnesty International Izobraževanje za človekovo dostojanstvo. Vsak sklop predstavlja druge teme, vezane na revščino in človekove pravice. Prvi sklop je splošni uvod v tematiko.

Delo Amnesty International osvetljuje, kako so ljudje, ki živijo v revščini, odrinjeni iz družbe in kako je njihovo dostojanstvo okrnjeno skozi kršitve človekovih pravic. Zaradi tega se čutijo ogrožene, izključene in prikrajšane. Pogosto to prispeva k začaranemu krogu, ki ljudi potiska globlje v revščino, kjer občutijo, da njihov glas ne šteje in da so brez vsake moči.

Zbirka vključuje Priročnik za izvajalce aktivnosti, ki je zasnovan tako, da nudi podporo izvajalcem aktivnosti za učenje človekovih pravic z mladimi (učiteljem, mladinskim delavcem in voditeljem, lokalnim aktivistom in mladim, ki učijo svoje sovrstnike). Mlade bodo pri teh aktivnostih vodili po individualnih in skupnih popotovanjih skozi refleksije, analize in akcije. Priročnik obsega znanja in spretnosti, ki jih izvajalci za to potrebujejo. Ključno je, da se Priročnik za izvajalce aktivnosti uporablja skupaj z vsakim izobraževalnim sklopom. Kot celota je zbirka namenjena mladim (od 15 do približno 25 leta). Lahko se jo prilagodi tudi za delo z nekoliko mlajšimi ali starejšimi udeleženci. Aktivnosti, ki jih zajema, so uporabne v formalnih okoljih, kot so šole in univerze, pa tudi v neformalnih okoljih zunaj učilnic. Uporablja participatorne metodologije, ki vključijo, navdihnejo in opolnomočijo udeležence, da ukrepajo.

Ta učni pripomoček želi mladim omogočiti razumevanje povezav med kršitvami človekovih pravic in revščino. Vzpodbuja jih, da uporabijo svoj glas za zahtevanje svojih pravic in za ukrepanje v zadevah, ki so jim pomembne. Lahko služi za sodelovanje v kampanji Amnesty International Zahtevamo dostojanstvo, ki se osredotoča na ljudi, ki živijo v revščini in se zavzemajo za svoje pravice. Lahko pa se ga uporabi tudi v okviru drugih izobraževalnih dejavnosti, ki naslavljajo revščino znotraj okvira človekovih pravic.

Ženska v barakarskem naselju v Port Vilu na otoku Vanuatu, kjer so bivališča neprimerna, življenjski pogoji podpovprečni in slabo urejene sanitarije.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

UVOD

o DElaVNIcaH

Namen delavnic je, da se skozi njih mlade vzpodbudi, da postanejo zagovorniki človekovih pravic drugih ljudi (v njihovih lastnih skupnostih, državah ali na drugih koncih sveta) in da skozi njih mladi pridobijo moč, da prepoznajo, zahtevajo in uresničijo lastne pravice.

PREDEN zaČNETE – NEKaJ NaSVEToV n Pozorno preberite informacije, vključene v ta sklop. Opremile vas

bodo z osnovnimi informacijami, ki jih boste potrebovali za izvajanje aktivnosti, in vam jasno predočile, kako so delavnice povezane med seboj. Hkrati vam bodo pomagale pri odločitvi, na katere delavnice se želite osredotočiti in kako jih po potrebi prilagoditi.

Učitelji lahko delavnice uporabijo kot učne načrte ur in jih prilagodijo, da ustrezajo njihovim okoliščinam. Mladinski delavci jih lahko uporabijo tudi za usposabljanje in povečanje zavedanja med mladimi na ravni skupnosti.

n Pripravite prostor, kjer boste izvajali delavnice kot tudi vse

Delavnice so zasnovane tako, da mladi razumejo:

materiale in pripomočke, ki jih boste potrebovali (ti so našteti na začetku vsake aktivnosti).

n kako lahko življenje ljudi v revščini poveča možnosti, da bodo

njihove človekove pravice kršene, n kako lahko kršitve človekovih pravic ustvarijo, povečajo in

vzdržujejo revščino, n kako ukrepati glede izzivov, vezanih na revščino in človekove

pravice. Z namenom, da se zagotovi celosten učni proces, sledijo delavnice določenemu vrstnemu redu in vsaka nova delavnica nadgrajuje znanje in delo iz predhodne. Ta sklop zajema pet delavnic. 1. 2. 3. 4. 5.

Kaj je revščina? Kaj so človekove pravice? Prav in narobe. Revščina in človekove pravice. Spoštuj moje pravice, spoštuj moje dostojanstvo.

Trajanje vsake delavnice je odvisno od števila udeležencev kot tudi od njihove starosti, predhodnih znanj in izkušenj. Priporočamo prilagodljivost, ki omogoči poglobljeno debato in analizo, a hkrati zajame vse korake delavnice.

n Uporabite Priročnik za izvajalce aktivnosti. Tam najdete natančne

informacije in nasvete, kako izvajati aktivnosti z mladimi: kako postaviti osnovna pravila, da se zagotovi varno in spoštljivo okolje, kako učinkovito izvajati aktivnosti, pa tudi konkretne ideje za akcije, ki se jih lahko mladi lotijo po delavnici. Seveda se lahko delavnice (aktivnosti) prilagodi tudi na druge starostne skupine.

EValVIRaJTE SVoJE DElo Evalvacija opravljenega dela je pomemben del učnega procesa. Kdaj in kako evalvirati, bo odvisno od tega, kako boste uporabili izobraževalne sklope in koliko časa boste namenili vsaki od aktivnosti. Morda ne bo smiselno po vsaki narediti obsežne evalvacije. Pomembno pa je, da imajo udeleženci vseskozi možnost, da izrazijo svoja čustva in mnenja glede dela, ki so ga naredili. To lahko naredite na hitro po vsaki delavnici ali bolj natančno po končanem sklopu delavnic. Ko končate celotni sklop, je prav, da naredite bolj poglobljeno evalvacijo. Več informacij o tehnikah evalviranja najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti. Po uporabi tega priročnika vas prosimo, da izpolnite vprašalnik, objavljen na koncu, in nam ga posredujete. zapomnite si! Izvedite aktivnosti za poživitev na začetku vsake delavnice, da okrepite zaupanje in vzpodbudite udeležence (primere in več informacij najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti).

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

4 UVOD

zaSNUJTE SVoJE laSTNE aKcIJE zaključek vsake delavnice je sijajna priložnost, da mlade vzpodbudite, naj nekaj ukrenejo, so ustvarjalni in se imajo dobro, s tem da …

PoVEČaJo ozaVEŠČENoST n

n n n n

Najdejo kreativne načine, kako deliti nove informacije in razmisleke s prijatelji, z družino in s skupnostjo; skozi debate, razprave ali umetniške izdelke, pesmi, igre ali ples, ki jih predstavijo. oblikujejo plakate in transparente, ki bodo povečali zavedanje o določeni temi. Izdelajo letak o problemu človekovih pravic iz lokalnega okolja in ga razdelijo v razredu ali skupnosti. Napišejo članek za šolski ali lokalni časopis. organizirajo pohod, razstavo ali javno debato o določenem problemu in povabijo tudi prijatelje ter družino, da se pridružijo.

DoKUMENTIRaJo IN PoRoČaJo o KRŠITVaH ČloVEKoVIH PRaVIc n

opazujejo razmere v lokalni skupnosti (na sredstvih javnega prevoza, v trgovskih središčih, v šoli ali na delovnem mestu …), na krajih, kjer lahko pride do kršitev človekovih pravic, in kako se drugi ljudje nanje odzovejo. Naredijo lokalno anketo o odnosu ljudi do človekovih pravic v soseščini in objavijo rezultate.

SE NaUČIJo VEČ n n

Raziščejo tematiko revščine in človekovih pravic. Pri tem uporabijo splet in obiščejo bližnjo knjižnico. Naredijo intervju z lokalnimi aktivisti za človekove pravice o njihovem delu. Včlanijo se v amnesty International.

NaVDUŠIJo ŠE DRUGE, Da SE PRIKlJUČIJo n n n n n

Ustanovijo šolsko ali lokalno skupino za človekove pravice. začnejo spletno debatno skupino, kjer lahko ljudje iz različnih okolij, kultur in držav izmenjajo svoje poglede in izkušnje glede človekovih pravic in revščine. oblikujejo spletno stran in na njej predstavijo svoje aktivnosti glede človekovih pravic. Sodelujejo v kampanjah amnesty International ali katere druge organizacije. Podpišejo peticije in vzpodbudijo k temu tudi druge.

Ženske, dekleta, moški in fantje na ulicah Nikaragve ob dnevu za dekriminalizacijo splava v južni ameriki in na Karibskih otokih. 28. september 2011.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

UVOD

zaHTEVaMo DoSToJaNSTVo

o zBIRKI aMNESTY INTERNaTIoNal IzoBRaŽEVaNJE za ČloVEKoVo DoSToJaNSTVo

Po vsem svetu ljudje, ki živijo v revščini, hočejo, da se odpravita nepravičnost in izključenost, ki jih zadržujeta v prikrajšanosti. Hočejo imeti vpliv na odločitve, ki vplivajo na njihova življenja. Hočejo, da se spoštuje njihove pravice in da se njihove glasove upošteva. Zahtevajo svoje dostojanstvo.

Zbirka je nastala skozi participatorni proces, ki je vključeval posameznike, ki učijo človekove pravice v okviru Amnesty International, učitelje in mlade aktiviste iz Burkine Faso, Danske, Filipinov, Gane, Italije, Južne Afrike, Kenije, Malezije, Maroka, Nepala, Norveške, Poljske, Sierre Leone, Slovenije, Velike Britanije in Zimbabveja. Pod vodstvom mednarodne ekipe za učenje človekovih pravic so pri ustvarjanju materialov sodelovali tudi člani Mreže mladih in ekipa kampanje Zahtevamo dostojanstvo na Mednarodnem sekretariatu.

Amnesty International si s kampanjo Zahtevamo dostojanstvo! prizadeva doseči, da bodo ljudje, ki živijo v revščini, uživali in lahko uveljavljali svoje pravice, zahtevali odgovornost vlad, podjetij in mednarodnih finančnih institucij za zlorabe človekovih pravic in da bodo vključeni v sprejemanje odločitev, ki vplivajo na njihova življenja.

Kampanja ima štiri glavne tematske sklope: n barakarska naselja in neformalna naselja; n zdravje žensk v povezavi z nosečnostjo in s porodom (maternalno zdravje) ter spolne in reproduktivne pravice; n odgovornost podjetij; n pravno uveljavljanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic.

Zbirka je rezultat dinamičnega in vključujočega procesa izmenjave in učenja. Zbrala je ljudi z različnimi izkušnjami, ki delajo v različnih okoljih in kulturah, tako na južni kot severni polobli. Vsi sodelujoči so prispevali k razvijanju in pilotiranju teh materialov za učenje človekovih pravic znotraj raznolike skupine učiteljev in mladih. Materiali so nastali kot del projekta Amnesty International Izobraževanje za človekovo dostojanstvo, ki podpira kampanjo Zahtevamo dostojanstvo. Sofinanciran je s strani Evropske komisije.

S sodelovanjem v širokem nizu kampanj in akcij Amnesty International lahko mladi postanejo del mednarodne mreže aktivistov. Lahko pišejo pisma, pošiljajo sms sporočila, lobirajo politike ali sodelujejo pri dogodkih v njihovi lokalni skupnosti.

V Sloveniji najdete informacije o delu Amnesty International na www.amnesty.si. Za več informacij o Amnesty International in naših kampanjah se lahko obrnete tudi na pisarno Amnesty International v Sloveniji (Beethovnova 7, Ljubljana).

amnestyglobal demanddignityglobal

@amnestyonline @demanddignity #demanddignity

Več informacij o tem, kako lahko mladi ukrepajo in so aktivni, najdete v poglavju “Spremenimo, kako živimo: moč ukrepanja” v Priročniku za izvajalce aktivnosti.

Če želite izvedeti več, obiščite naše spletne strani. www.amnesty.org/demand-dignity www.amnesty.org/activism-center

aktivisti v New Yorku v zDa septembra 2010 med postavitvijo števca amnesty International, ki sešteva smrti žensk pred, med ali po porodu po vsem svetu.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

ÂŠ amnesty International

ljudem, ki živijo blizu jezera Boeng Kak, grozijo prisilne izselitve zaradi korporacijskih razvojnih projektov. Phnom Penh, Kambodža, avgust 2010.

1. PoGlaVJE

RazISKoVaNJE REVŠČINE

8 1. POGLAVJE

RAZISKOVANJE REVŠČINE

KaJ JE REVŠČINa?

“Vse moči bomo usmerili v to, da osvobodimo soljudi, moške, ženske in otroke, izpod razmer grozljive in razčlovečujoče revščine … Zavezujemo se, da se bomo v vseh državah zavzemali za popolno zaščito in krepitev državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic vseh.” Milenijska deklaracija združenih narodov, september 2000 Revščina ni nov pojav in obstaja povsod. Ljudje živijo v revščini tako rekoč v vsaki državi na svetu, tudi v najbogatejših. Revščina ima številne razsežnosti – ne gre le za to, koliko denarja ljudje zaslužijo. Revščina pomeni, da nimaš čiste vode ali dovolj hrane. Pomeni, da nimaš primernega bivališča, da ne dobiš primerne zdravstvene oskrbe, ko jo potrebuješ, ali da nimaš dovolj denarja, da bi svojim otrokom omogočil šolanje. Pomeni, da nimaš dostopa do vseh dobrin, storitev, spretnosti, izbir, varnosti in moči, ki jih vsi potrebujemo, da lahko uživamo naše človekove pravice. Pomeni marginalizacijo in diskriminacijo.

Zaradi življenja v revščini so ljudje pogosteje izpostavljeni kršitvam njihovih človekovih pravic. Več kot milijarda ljudi po svetu živi v barakarskih in neformalnih naseljih. Mnogi živijo v neprimernih bivališčih z le malo osnovne infrastrukture (elektrika, voda..) ali pa te sploh nimajo. Njihov položaj postane še hujši, ko jih oblasti prisilno izselijo z njihovih improviziranih domov. To je primer, kako kršitve človekovih pravic prispevajo k začaranemu krogu revščine: če ti porušijo dom in uničijo tvoje imetje, si se prisiljen preseliti drugam, kjer morda ne boš mogel zaslužiti dovolj za preživetje. Otroci in mladi, ki živijo v revščini, so še posebej ranljivi. Leta 2009 je po podatkih Mednarodne zdravstvene organizacije 8,1 milijona otrok umrlo, preden so dopolnili pet let. Umrli so zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili, in ozdravljivih bolezni, ki so neposredno povezane z revščino in s podhranjenostjo. Tisti, ki odraščajo v revščini, si pogosto ne pridobijo izobrazbe – 67 milijonov otrok po svetu leta 2009 ni hodilo v šole. Revščina ni naključje, niti niso zanjo krivi tisti, ki v njej živijo vsak dan. Pogosto revne ostala družba stigmatizira in krivi za njihovo revščino. Nekateri jih lahko izkoriščajo in obravnavajo z nezaupanjem in s sovraštvom. Revščina lahko predstavlja tudi marginalizacijo in diskriminacijo skupine ljudi v družbi. Ženske in dekleta denimo živijo v revščini pogosteje kot moški in fantje. V številnih 'bogatih' evropskih državah pa živijo Romi v popolnoma neprimernih razmerah brez ustreznih bivališč, izobrazbe, vodovoda ali sanitarij.

Pomembno je preseči posplošitve, kot so 'revni ljudje' ali 'revne skupnosti', ko govorimo o revščini v povezavi z družbenimi neenakostmi in diskriminacijo. Že samo znotraj teh skupin obstajajo velike razlike. Nekateri ljudje so revnejši od drugih iz razlogov, ki so pogosto zgodovinski, družbeni ali kulturni. Vsem pa nam je skupno, da si zaslužimo dostojanstvo in spoštovanje naših pravic, ki jih imamo kot ljudje.

Rominja, ki živi brez tekoče vode, umiva roke svoji hčerki, dan preden so njihovo skupnost prisilno izselili s Skadarska ceste v Beogradu. Srbija, avgust 2011.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

1. POGLAVJE RAZISKOVANJE REVŠČINE

Ljudje, ki živijo v revščini, so svoje izkušnje opisali kot:

n negotovost,

n diskriminacijo,

Revščina povzroči, da se ljudje počutijo izključene, ponižane in nemočne. Vpliva lahko na njihovo zmožnost, da sodelujejo v državnem, družbenem, političnem in kulturnem življenju svoje skupnosti in družbe. Revščina da ljudem občutek, da se njihovih glasov ne sliši.

n marginalizacijo, n ranljivost,

n ponižanje, n nemoč,

n izkoriščanje, n strah,

n izključenost.

ščine eja rev dan z m a n d i ega ednaro oraš preživet n M merišk a m a 5 d 2 , , i 1 pomen t 0,92 evra ( o k j n lijonov ma 00 mi 4 . ) n a i j r a a ni dol lijard na juž – oli mi h k i r O i o mejo št n arodn den od n e d e – i m d to ov med lju ivi pod eset odstotk ž i l b o pol emd e. Sed klet. revščin žensk in de je njimi 010) nka, 2 a b a n vetov (Vir: S

(Iz knjige Voices of the Poor, Svetovna banka, 2000.)

Ženske kažejo na zamašen odtok, poln odplak in straniščnih odpadkov, blizu njihovih domov v neformalnem naselju Kibera-Soweto. Kenija, marec 2009.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

10 1. POGLAVJE

RAZISKOVANJE REVŠČINE

ŽENSKE IN REVŠČINa

“Ženske nosijo nesorazmerno veliko breme svetovne revščine … in so pogosteje kot moški revne in izpostavljene lakoti zaradi sistematične diskriminacije, s katero so soočene pri izobraževanju, zdravstveni oskrbi, zaposlitvi in nadzoru nad premoženjem … To, da so revne, lahko pomeni tudi, da imajo le majhno zaščito pred nasiljem in ne igrajo nobene vloge pri sprejemanju odločitev.”

e… a Ž e n sk ov vseg k t o t s od vijo 66etu, a r p o n se a sv otkov v t de l a n s d o o 50 zvedej svetu, i o r p n na otkov hrane 0 o ds t v, 1 o m o sa l u ž ij o dohodk n zash svetovnih o1 vs e ti sam ine. s a l v o j tn n imatotek vse las s d o e) žensk

agencija zN za enakopravnost spolov in opolnomočenje žensk (agencija zN za ženske)

Najpogostejši razlog družbenih neenakosti je diskriminacija na osnovi spola. V številnih kulturah se dekleta uči, da kuhajo, čistijo, pomivajo in skrbijo za širšo družino. Od njih se pričakuje, da se naučijo potrebnih spretnosti, da bodo žene in matere. Posledica tega je, da pogosto ne pridobijo izobrazbe – ki je ključna pot, da ženske pridobijo moč in uidejo revščini.

gencija (Vir: A

ZN za

Družbene neenakosti, s katerimi so soočena dekleta in ženske, pomenijo, da živijo v revščini neprimerno pogosteje kot moški in fantje. Na vseh kontinentih in v vseh družbah so izpostavljene zakonski, politični in vsakodnevni diskriminaciji pri dostopanju do različnih storitev, možnosti in dobrin. Pogosto so soočene z večkratno diskriminacijo, če pripadajo staroselskim skupnostim ali manjšinam ali zaradi svoje rase, kaste, etnije ali invalidnosti.

Tudi ko imajo dekleta in ženske dostop do izobrazbe in plačane službe, ponavadi še naprej nosijo odgovornost za skrb za gospodinjstvo. To pomeni, da številne ženske nosijo dvojno ali celo trojno mero dela: svojo plačano službo, delo v gospodinjstvu, skrb za otroke in pogosto še prostovoljno pomagajo v svojih skupnostih.

Revščina, ki jo doživljajo dekleta in ženske, je neposredno povezana z nespoštovanjem in s kršitvami njihovih človekovih pravic, katerim so izpostavljene posamično ali skupaj, tako v zasebnem kot javnem življenju.

Ženska zaliva rastline pred svojim domom v vasi Taman v provinci oddar Meanchey v Kambodža, marec 2011.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

1. POGLAVJE RAZISKOVANJE REVŠČINE

DRUGE oBlIKE DISKRIMINacIJE IN REVŠČINE

PoSKUSI KoNČaTI REVŠČINo – MIlENIJSKI RazVoJNI cIlJI zN

Kulturne ideje, razmerja in vrednote lahko oblikujejo dojemanje družbene 'vrednosti' posameznikov in skupin ljudi. Določene značilnosti, s katerimi se posameznik rodi, se izrabi, da se mu določi vrednost in odmeri njegov dostop do priložnosti, pravic in dobrin. Stigmatizacija in diskriminacija se lahko zgodita zaradi številnih različnih razlogov, ki zajemajo tudi:

Milenijski razvojni cilji ZN so izšli iz Milenijske deklaracije, ki so jo svetovni voditelji sprejeli leta 2000. Milenijski razvojni cilji so skupno določeni cilji, ki vladam in razvojnim inštitucijam ponujajo konkretne mejnike in kazalce za končanje revščine.

n raso ali barvo kože,

Osredotočajo se na osem področij:

n etnično pripadnost,

n izkoreniniti skrajno revščino in lakoto,

n jezik,

n zagotoviti enakopravnost med spoloma in opolnomočiti ženske,

n spol,

n vero,

n politično ali drugo prepričanje,

n nacionalno ali družbeno pripadnost, n kasto,

n lastnino,

n invalidnost, n starost,

n nacionalnost,

n zakonski ali družinski stan,

n doseči univerzalno osnovnošolsko izobrazbo, n zmanjšati smrtnost otrok, n izboljšati zdravje mater,

n boriti se proti virusu HIV / AIDSu, malariji in drugim boleznim, n zagotoviti okoljsko trajnost,

n vzpostaviti globalno partnerstvo za razvoj.

Če se te cilje doseže do leta 2015, bo revščine po svetu pol manj in življenja na desetine milijonov ljudi bodo rešena.

n spolno usmerjenost in identiteto, n če nekdo nima državljanstva,

n zdravstveno stanje (denimo ljudje, okuženi s

HIV/aIDS), n kje nekdo živi, n ekonomske in družbene razmere, n revščino.

Diskriminacija pomeni, da je nekdo izključen, omejen in obravnavan drugače na način, ki ljudem krati njihove človekove pravice. Prenehanje vseh oblik diskriminacije je ključno, da bodo vsi ljudje lahko uživali in zahtevali svoje človekove pravice.

Ženske se kopajo in umivajo perilo ter posodo v potoku v naselju v Honiari. Solomonovi otoki, marec 2011.

Kaj pomeni diskriminacija?

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

12 1. POGLAVJE

RAZISKOVANJE REVŠČINE

Velika slabost okvira Milenijskih razvojnih ciljev je, da ne poudarjajo dovolj odgovornosti držav po mednarodnem pravu človekovih pravic. Milenijski razvojni cilji o človekovih pravicah v veliki meri molčijo. Da bi se upoštevalo človekove pravice, morajo ukrepi za zmanjšanje revščine:

Vsi poskusi, ki želijo zmanjšati revščino, tudi Milenijski razvojni cilji, morajo nasloviti izključevanje in diskriminacijo ter prepoznati potencial človekovih pravic za mobilizacijo ljudi in izgradnjo podpore za aktivnosti, potrebne za doseganje teh ciljev.

n prepoznati in nasloviti diskriminacijo,

Drugi dejavniki, ki povečujejo svetovno revščino, so:

n posvetiti zadostno pozornost najbolj marginaliziranim in ranljivim

n uničevanje okolja,

n krepiti enakopravnost vseh, vključno z enakostjo spolov,

n naravne katastrofe,

n klimatske spremembe,

n konflikti, moč in korupcija.

Te teme lahko nadalje raziščete v poglavju z delavnicami.

ljudem ter skupnostim, n dati prednost zagotovitvi minimalno potrebnih ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic za vse, n omogočiti ljudem, da sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na njihova življenja.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

1. POGLAVJE RAZISKOVANJE REVŠČINE

Uporabni viri o revščini (na voljo v angleščini) n Human rights for human dignity:

A primer on economic, social and cultural rights, Amnesty International (Indeks: POL 34/009/2005), www.amnesty.org/en/library/info/Pol34/009/2005/en

Dodatni viri za raziskovanje revščine po svetu (na voljo večinoma v angleščini) n Revščina in človekove pravice

www.amnesty.org/en/demand-dignity in www.amnesty.org.uk/povertyaction

n From promises to delivery: Putting human rights at the heart of the Millenium Development Goals, Amnesty International, (Indeks: IOR 41/012/2010), www.amnesty.org/en/library/info/IoR41/012/2010/en

n Milenijski razvojni cilji:

n From Poverty to Dignity Dignity International – brezplačno gradivo za izvajalce izobraževalnih aktivnosti o razvoju, zasnovanem na človekovih pravicah, za večanje spretnosti in znanj. Obiščite www.dignityinternational.org/resources.html

n Razvoj in revščina:

www.un.org/millenniumgoals/poverty.shtml in http://www.milenijski-cilji.si/ (v slovenščini)

www.un.org/depts/dhl/poverty/ n Otroci in revščina:

www.unicef.org/mdg/poverty.html

Javier Florentín / amnesty International / Tierraviva/ PhotoVoice

n Revščina, ženske in spol: www.unifem.org/gender_issues/

women_poverty_economics www.undp.org/poverty/focus_gender_and_poverty.shtml www.undp.org/poverty/focus_gender_and_poverty.shtml

Levo: Šolarji staroselskih skupnosti Yakye axa in Sawhoyamaxa se učijo zunaj, brez primerne šolske opreme, potem ko so jih izselili z njihovega tradicionalnega ozemlja. Paragvaj, junij 2010. Povsem levo: Notranje razseljeni otroci brskajo po smeteh pred naseljem Bulo Kontrol v Puntlandu, da bi našli kakšne uporabne materiale. Somalija, maj 2011.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

14 1. POGLAVJE

RAZISKOVANJE REVŠČINE

1. DElaVNIca KaJ JE REVŠČINa?

cIlJI n n

Udeleženci spoznajo in razumejo, kaj pomeni revščina in kaj pomeni živeti v revščini v različnih skupnostih in državah. Udeleženci raziščejo odnose med človeškimi željami, potrebami in revščino.

ČaS 60-90 minut.

KaJ PoTREBUJETE? n n n n n

Tablo ali stojalo s papirjem, na katerega lahko pišete, flumastre in pisala za skupine, lepilni trak, kartice formata a5 ali liste papirja ali samolepilne listke, predvajalnik glasbe (če je to mogoče in primerno).

DElaVNIca IMa ŠEST KoRaKoV Prvi korak: osebna refleksija − “Stvari, ki sem jih nekoč potreboval ali si jih želel...”. Drugi korak: delitev izkušenj. Tretji korak: kaj so osnovne človeške potrebe? Četrti korak: kaj je revščina? Peti korak: ukrepanje. Šesti korak: evalvacija.

NaSVETI za IzVEDBo



Če je potrebno, lahko delavnico razdelite v dve 45-minutni delavnici. Prvo delavnico namenite za raziskovanje želja in potreb mladih, preden jim predstavite koncept revščine. V drugem delu se pogovorite o zaključkih prvega dela in nato o lokalnih in globalnih dimenzijah revščine ter kaj je mogoče spremeniti.



Če delavnico razdelite na dva dela, prosite udeležence, da v vmesnem času nekaj naredijo – denimo poiščejo fotografije, definicije in zgodbe o revščini v časopisih ali na spletu.



Delavnica se začne z refleksijo, ki želi ustvariti sproščeno okolje, v katerem lahko mladi podelijo svoje izkušnje, razmislijo in analizirajo brez zadržkov. To je pomembno, da se jih blago vpelje v aktivnost.

 Poskrbite za pozitivno učno okolje, ki bo omogočilo udeležencem, da utrdijo zaupanje in jim dalo občutek, da lahko neovirano delijo svoje ideje in čustva. Po potrebi vključite kratke aktivnosti za poživitev ali spoznavne igre, ki bodo pomagale, da se udeleženci spoznajo in komunikacijske ovire podrejo. Vzpostavite temeljna pravila, kot so poslušanje drugih brez prekinjanja, spoštovanje idej in čustev drugih (več informacij najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti). 

Če nimate dovolj časa za celotno delavnico, premislite, da bi izpustili tretji korak.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

Prvi korak: osebna refleksija – “Stvari, ki sem jih nekoč potreboval ali si jih želel...” Vzpostavite sproščeno vzdušje. n Udeležencem razložite, da bodo razmislili o tem, kaj ljudje hočejo in potrebujejo ter kaj pomeni revščina. Če je mogoče, v ozadju zavrtite sproščujočo glasbo. Prosite udeležence, da zaprejo oči, prisluhnejo glasbi in se zavejo svojega dihanja, ne da bi ga spremenili.

Spominjanje na stvari, ki smo si jih zares želeli ali čutili, da jih potrebujemo, a jih nismo dobili. n Ko se vsi sprostijo, jih prosite, naj se spomnijo, kdaj so si zares želeli ali čutili, da nekaj določenega potrebujejo, a tega niso mogli dobiti. Spodbudite njihove spomine s spodnjimi vprašanji. 1. Kaj je to bilo? 2. Kaj ste naredili, da bi to dobili?

Drugi korak: delitev izkušenj n Zgornja vprašanja napišite na tablo, večji papir ali naredite kopije, da jih bodo udeleženci imeli pred sabo. n Udeležence razdelite v pare ali male brenčeče skupine (to so problemsko usmerjene skupine; izberite naključne skupine po tri ali štiri). Prosite jih, da podelijo svoje spomine in kako so se počutili. Pri deljenju izkušenj naj si pomagajo z vprašanji. n Vse povabite nazaj v večjo skupino. n Prosite, da predstavnik brenčeče skupine pove o:  

stvareh, ki so si jih želeli, a jih niso dobili; ovirah, s katerimi so se soočili, in kdo ali kaj je preprečil(o), da bi dobili, kar so si želeli.

n Če nekateri ne želijo deliti svojih izkušenj, ponudite nekaj primerov iz lastne okolice, ki ponazarjajo željo po nečem, kar ni bilo mogoče dobiti, ali povabite posameznike, ki so pripravljeni deliti svoje izkušnje, da začnejo.

3. Kakšne ovire so vam preprečile, da bi to dobili? zapomni si! Ni nujno, da vsi delijo svoje izkušnje. 4. Povezujete s tem določene ljudi ali dogodke? 5. Kako ste se počutili? n Da se ne bi kdo počutil osramočen, lahko ponudite primere stvari, ki so si jih morda želeli ali jih potrebovali, odvisno od starosti udeležencev. Na primer nove čevlje, domačo žival, računalnik, službo, denar ...

n Vprašajte udeležence, kako so se počutili, ko niso dobili, kar so hoteli, in zapišite njihove odgovore na tablo. n Na kratko povzemite nekatere razloge, zakaj ne dobimo, kar si želimo. Osredotočite se na dostopnost virov, kot so denar, izobrazba in delo, moč drugih ljudi nad nami in njihova skrb za našo dobrobit, še posebej moč staršev. n Povabite udeležence, naj vam povedo, kako oni vidijo razlike med človeškimi 'željami' in 'potrebami'. n Prosite jih za definicije in primere, kaj so temeljne potrebe (torej stvari, ki jih potrebujemo, da preživimo in živimo dostojanstveno, kot so voda, hrana, domovanje, obleke, elektrika). n Njihove predloge napišite na tablo ali večji list.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

1. DElaVNIca

1. POGLAVJE RAZISKOVANJE REVŠČINE

16 1. POGLAVJE

RAZISKOVANJE REVŠČINE

Dodatna aktivnost: raziščite revščino, lokalno in globalno.

Ta del lahko naredite s celo skupino ali pa razdelite udeležence v dve skupini. Če delate v dveh skupinah, prosite eno, da razmisli o 'v naši skupnosti' in druga o 'na svetu'.

n Udeležence vzpodbudite, da raziščejo glavna dejstva in statistiko o lokalni in / ali globalni revščini: koliko ljudi in kdo živi v revščini ...

n Tablo ali velik list razdelite vertikalno na pol. Na eno stran napišite 'v naši skupnosti / družbi' in na drugo 'na svetu'.

n Prosite udeležence, naj prinesejo na naslednjo uro nove informacije, da boste nadaljevali s pogovorom (če je to izvedljivo).

n Najprej se osredotočite na 'v naši skupnosti / družbi'. Pomagajte si z definicijo in seznamom človeških potreb, ki so jih prej podali udeleženci. Vprašajte: 1. kateri ljudje ali skupine v naši skupnosti so brez stvari, ki jih razumemo kot osnovne človeške potrebe, ali imajo več težav pri njihovem pridobivanju?

1. DElaVNIca

Tretji korak: kaj so osnovne človeške potrebe?

2. Zakaj je težje zagotoviti izpolnitev njihovih potreb? n Odgovore udeležencev zapišite na določeno polovico table. n Ponovite zgornji korak za 'na svetu'. n Poiščite podobnosti in razlike med odgovori v obeh stolpcih in prosite udeležence za komentarje. n Povzemite nekaj razlogov, zakaj osnovne potrebe nekaterih ljudi ali skupin niso izpolnjene. Poudarite, da so skupine ljudi, katerih osnovne potrebe niso izpolnjene, pogosto podobne tako lokalno kot globalno. Te vključujejo ženske, manjšine in mlade. Te skupine ljudi se pogosto diskriminira in so soočeni z več težavami kot drugi, ko želijo seči po dobrinah, kot so izobrazba ali službe.

otrok nosi vodo v vasi Soweto, ki je del Kibere, največjega kenijskega neformalnega naselja. Kenija, marec 2009.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

Četrti korak: kaj je revščina? n Udeležence prosite, da se razdelijo v brenčeče skupine (to so manjše, problemsko usmerjene skupine). Vsaki dajte list papirja in pisalo. n Napišite “Kaj je revščina?” na tablo ali velik list. n Skupine prosite, naj razmislijo o tem, kakšne so njihove asociacije na besedo 'revščina' in na liste napišejo nekaj ključnih besed. n Prosite vsako skupino, da prebere svoje misli, in nalepite njihov list na tablo ali večji list papirja. n Ko so vse skupine predstavile svoje ideje, povabite vse, da si še enkrat preberejo, kaj so zbrali (ali prosite nekoga, da vse prebere). n Začnite razpravo o tem, kaj je revščina:

n Povzemite skupne ideje brenčečih skupin. Poudarite razmerje med osnovnimi človeškimi potrebami, ki so jih udeleženci definirali prej, in revščino.  Revščina nastopi, ko ljudje nimajo čiste vode ali dovolj hrane.  Ljudje, ki živijo v revščini, pogosto nimajo primernih bivališč ali domovanj niti dostopa do dobre zdravstvene oskrbe in izobrazbe.  Revščina je povezana s pomanjkljivim dostopom do izobrazbe, dela in plače, ki lahko pokrije osnovne človeške potrebe za preživetje.  Ljudje, ki živijo v revščini, se lahko počutijo izključene, jezne, nemočne in imajo težave pri dostopanju do dobrin, ki bi jim lahko pomagale iz revščine.  Ljudje ali skupine, ki so marginalizirani, diskriminirani ali izključeni, se pogosto počutijo nemočne in čutijo, da njihovih glasov tisti, ki sprejemajo odločitve, niti ne slišijo niti ne upoštevajo.

1. katere so skupne ideje vseh skupin, 2. kakšne so razlike med njihovimi odgovori? Zakaj? n Da oživite razpravo, prosite udeležence, naj si predstavljajo, da bi morali dan preživeti le z evrom in pol: 1. kaj bi si lahko privoščili; 2. kje bi živeli; 3. česa si ne bi mogli privoščiti, 4. kako bi se počutili?

Dodatna aktivnost Pogovorite se še o drugih dejavnikih, ki prispevajo k svetovni revščini, kot so: n uničevanje okolja, n naravne katastrofe, n klimatske spremembe, n konflikti, moč in korupcija. Pogovorite se, kakšne posledice imajo lahko ti dejavniki na življenja ljudi. Bi mladi dodali še druge dejavnike? Če imate čas, jih vzpodbudite, da raziščejo po enega od dejavnikov v manjših skupinah. Pomagajo si lahko z internetom ali se o tem pogovorijo izhajajoč iz že obstoječega znanja. Na koncu jih prosite, da poročajo celi skupini in vzpodbudite še ostale, da vprašajo in delijo svoje znanje.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

1. DElaVNIca

1. POGLAVJE RAZISKOVANJE REVŠČINE

18 1. POGLAVJE

RAZISKOVANJE REVŠČINE

Šesti korak: evalvacija

n Če je to vaša prva delavnica s to skupino udeležencev, jim povejte na kratko o trenutnih kampanjah Amnesty International in akcijah glede revščine in človekovih pravic. Vzpodbudite jih, da sami pogledajo spletne strani, navedene zgoraj.

n Naredite kratko evalvacijo delavnice. Osredotočite se na to, kaj je bilo udeležencem pri delavnici všeč in kaj ne. Več informacij o tehnikah evalviranja najdete v Priročniku za izvajalce aktivnost.

n Vzpodbudite udeležence, da predlagajo, kaj bi lahko naredili na šoli, v svoji skupini, doma ali v skupnosti, da bi se povečalo zavedanje ljudi o revščini in njeni povezanosti s človekovimi pravicami. n Poskusite biti konkretni, ustvarjalni in zabavni. Predlagajte, da napišejo kratek skeč, igro ali pesem o idejah, ki so se pojavile med delavnico, in da to nato predstavijo ostalim, da se poveča ozaveščenost. Lahko se odločijo tudi za fotografiranje, slikanje ali risanje, kaj pomeni revščina, in organizirajo razstavo na hodnikih šole ali lokalnega kulturnega doma. n Pomembno je, da zaključite vsako delavnico z vsaj eno akcijo. Amnesty International se veseli novic o vašem delu (kontakti slovenske Amnesty International so na voljo na koncu priročnika v vprašalniku).

1. DElaVNIca

Peti korak: ukrepanje

n Delite svoje ideje in kreativnost z drugimi mladimi po svetu preko spletne strani Amnesty International Zahtevamo dostojanstvo – slovensko Amnesty najdete na www.amnesty.si, mednarodna stran kampanje pa je amnestyglobal demanddignityglobal na www.amnesty.org/demand-dignity.

amnestyglobal demanddignityglobal

@amnestyonline @demanddignity #demanddignity

Ženske igrajo v dramski igri o umrljivosti mater v Kenemi. Sierra leone, september 2009.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

1. POGLAVJE RAZISKOVANJE REVŠČINE

Sestri pereta posodo na njunem domu na Skadarski cesti, pred prisilno izselitvijo iz romskega naselja, v katerem živita. Beograd, Srbija, avgust 2011.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

ÂŠ Josephine latu/amnesty International

Ženska pometa pred svojim domom v barakarskem naselju Port Vila. Vanuatu, avgust 2010.

2. PoGlaVJE

ČloVEKoVE PRaVIcE

22 2. POGLAVJE

ČLOVEKOVE PRAVICE

KaJ So ČloVEKoVE PRaVIcE?

DISKRIMINacIJa IN ČloVEKoVE PRaVIcE

Človekove pravice so temeljna zbirka upravičenj in zagotovil, od pravice do življenja dalje. So neodtujljiv del vseh človeških bitij, kar pomeni, da ne bi smela biti nobena pravica nobenega človeka nikjer na svetu iz kakršnih koli razlogov nikoli zanikana. Nikomur si ni treba zaslužiti ali pridobiti človekovih pravic. Vsako človeško bitje se z njimi rodi.

Kot je omenjeno v prvem poglavju, so ljudje, ki živijo v revščini, pogosto diskriminirani. To lahko pomeni, da jim je zavrnjen dostop do priložnosti, dobrin in pravic. Diskriminacija se lahko zgodi med posamezniki, lahko temelji na določenih kulturnih prepričanjih in praksah, lahko pa je tudi uzakonjena.

Ideali človekovih pravic in njihove temeljne vrednote dostojanstva, svobode in enakopravnosti so se pojavljale v različnih religijah, kulturah in gibanjih. En primer je ljudstvo Mandinga v zahodni Afriki, ki je v 13. stoletju oblikovalo listino, ki je postala znana kot Kurukan Fuga. V njo so bila vključena načela enakopravnosti in spoštovanja drugih, pa tudi pravica do odškodnine. Prepovedovala je suženjstvo in vzpostavila pravilo, da ne sme biti nihče lačen, dokler je hrana na voljo.

Ljudje so diskriminirani zaradi številnih razlogov (oglejte si seznam v nadaljevanju). Mnogi so diskriminirani zaradi več razlogov skupaj, kar vodi do večkratne marginalizacije.

Človekove pravice koreninijo globoko v zgodovinskih bojih za samostojnost, demokracijo in neodvisnost. Ljudje, ki so sodelovali v teh bojih, niso hoteli samo političnih svoboščin – zahtevali so tudi družbeno pravičnost.

V poznem 18. stoletju so ljudje, ki so sodelovali v francoski in ameriški revoluciji, zapisali listini pravic. Ti dve sta vključevali koncepte, kot so 'zasledovanje sreče', 'enakopravnost' in 'bratstvo'. Zahtevali sta tudi pravice, da se ustanovi sindikat, do pogajanj za sklenitev sindikalnih pogodb in do varnih pogojev dela.

Diskriminacija poveča družbeno izločenost in marginalizacijo ter poslabša dostop do dobrin (denarja, bivališča in dela) in storitev, kot so izobrazba in zdravstvena oskrba. Skupine, ki so pogosto izpostavljene diskriminaciji (staroselci, migranti, manjšine, otroci, invalidi, begunci, ženske in dekleta), so velikokrat med najbolj marginaliziranimi in prikrajšanimi deli prebivalstva. Odprava vseh oblik diskriminacije je nujna, da bodo lahko vsi ljudje uživali in zahtevali svoje pravice.

Pripadnikom plemena Dongria Kondh v orissi v Indiji je grozila prisilna izselitev in izguba njihovih življenjskih virov zaradi načrtovanja rudnika boksita v Niyamgiri Hills. Indija, 2008.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. POGLAVJE ČLOVEKOVE PRAVICE

ČloVEKoVE PRaVIcE IN ČloVEKoVE VREDNoTE

NaČEla ČloVEKoVIH PRaVIc

Človekove pravice odražajo in so globoko povezane s temeljnimi vrednotami, kot so:

Človekove pravice se pogosto opisuje kot 'neodtujljive', 'nedeljive' in 'soodvisne'.

svoboda pravičnost mir dostojanstvo enakopravnost nediskriminacija raznolikost vključenost.

n n n n n n n n

n Neodtujljive pomeni, da človekove pravice ne smejo biti odvzete pod nobenimi pogoji, niti v vojnah niti v izrednem stanju. n Nedeljive pomeni, da so vse človekove pravice enako pomembne. Nihče ne more določiti, da so določene pravice pomembnejše kot ostale. n Soodvisne pomeni, da ima kršitev ene pravice negativen vpliv tudi na druge pravice. Podobno uresničitev določene pravice okrepi tudi spoštovanje drugih pravic. Človekove pravice obstajajo ločeno od institucij in struktur, ki smo jih oblikovali za organiziranje, upravljanje in nadziranje naših družb, kot so denimo vlade in verske organizacije. Njihove doktrine in zakoni pogosto nasprotujejo načelom človekovih pravic. Zakonska kriminalizacija homoseksualnosti na primer krši pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev. Podobno je dopuščanje pohabljanja ženskih spolnih organov resna kršitev pravic deklet. Človekove pravice se uresničuje skozi pravno varovanje in zagotavljanje, ki vključuje nacionalne ustave in zakone. Na globalni ravni se to odraža v uradnih sporazumih, o katerih se spogajajo države (pogodbe), in v mednarodnem pravu. Cilj zakonov in pogodb je pravno zavezati države, da krepijo in varujejo človekove pravice.

Vodja skupnosti v Missirahu med akcijo za dosego sprememb v življenjih žensk. Senegal, april 2011.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

24 2. POGLAVJE

ČLOVEKOVE PRAVICE

SPloŠNa DEKlaRacIJa ČloVEKoVIH PRaVIc

Splošna deklaracija človekovih pravic je bila sprejeta leta 1948, v senci druge svetovne vojne. Lahko jo razumemo kot vizijo za človeško dostojanstvo in svet, ki pripoznava pravice vseh – državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice. Gre za mednarodno priznan mejnik krepitve, spoštovanja in varovanja človekovih pravic.

Splošna deklaracija človekovih pravic vključuje širok zbir pravic, vključno s človekovo pravico do življenja in svobode ter svobodo izražanja, pravico do hrane, dela, bivališča in socialne varnosti. Predstavlja podlago za delo številnih organizacij za človekove pravice, vključno z Amnesty International.

aktivistka amnesty International Kanade se junija 2000 podpisuje na prosojno plastično kartico v okviru kampanje za dosego transparentnosti trgovine z diamanti.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. POGLAVJE ČLOVEKOVE PRAVICE

SKRAJŠANO IN POENOSTAVLJENO BESEDILO SPloŠNE DEKlaRacIJE ČloVEKoVIH PRaVIc

1. Vsi se rodimo svobodni in enaki. Vsi imamo svoje lastne misli in ideje. Vsi bi morali biti enako obravnavani. 2. Te pravice pripadajo vsem, ne glede na razlike med nami. 3. Vsi imamo pravico živeti, pa ne le to – naša pravica je živeti varno in svobodno. 4. Nihče nas ne sme in nima pravice, da nas zasužnji. Mi ne smemo zasužnjiti nikogar. 5. Nihče nas nima pravice raniti ali mučiti. 6. Pravica vsakogar je, da ga ščitijo zakoni. 7. zakoni so enaki za vse. Pravični morajo biti do vseh. 8. Vsi lahko zaprosimo za pravno pomoč, če z nami ne ravnajo pravično. 9. Nihče nas nima pravice brez utemeljenega razloga zapreti v zapor, nas zadrževati v njem ali pa nas izgnati v drugo državo. 10. Če nam sodijo na sodišču, mora biti to javno početje, brez vplivov in nasvetov kogarkoli od zunaj. 11. Brez trdnih dokazov nima nihče pravice obtoževati nikogar. Če ljudje zatrjujejo, da je nekdo storil nekaj slabega, ima ta pravico dokazati, da to ni res. 12. Nihče ne sme poskušati škodovati našemu dobremu imenu. Nihče nima brez tehtnega razloga pravice vstopiti v naš dom, odpirati naša pisma oziroma vznemirjati nas ali našo družino. 13. Vsi se imamo pravico gibati svobodno v svoji državi in potovati v tuje dežele, kadar si to zaželimo. 14. Če se bojimo, da bodo v naši državi z nami grdo ravnali, imamo pravico zbežati nekam, kjer bomo varni. 15. Vsi imamo pravico pripadati neki državi. 16. Vsak odrasel človek ima pravico do poroke in družine, če si to želi. Možje in žene imajo enake pravice, ko so poročeni in ko se ločijo. 17. Vsakdo ima pravico imeti stvari ali si jih deliti s kom drugim. Nihče pa nam ne sme ničesar vzeti brez tehtnega razloga. 18. Vsi imamo pravico verjeti v karkoli, pripadati določeni religiji in tudi spremeniti našo pripadnost, če tako želimo.

19. Vsi imamo pravico, da se sami odločimo; da mislimo, kar si želimo; da povemo, kar mislimo, in da delimo svoje ideje z drugimi ljudmi. 20. Vsi se imamo pravico srečevati s prijatelji in skupaj z njimi delati v miru ter braniti svoje pravice. Nihče nas ne more prisiliti, da bi se pridružili neki skupini, če si tega ne želimo. 21. Vsi imamo pravico sodelovati v vladi svoje države. Vsakemu odraslemu človeku mora biti dovoljeno, da izbere svoje voditelje. 22. Vsi imamo pravico do doma, dovolj denarja za preživetje in zdravniške pomoči, ko smo bolni. Glasba, umetnost, obrt in šport so nekaj, v čemer bi morali uživati vsi. 23. Vsak odrasel človek ima pravico do službe, do pravičnega plačila za svoje delo in do vključitve v delavski sindikat. 24. Naša pravica je, da si odpočijemo od dela in se sprostimo. 25. Vsi imamo pravico do kakovostnega življenja. Matere in otroci ter starejši ljudje, nezaposleni in invalidi imajo pravico do oskrbe. 26. Vsi imamo pravico do izobrazbe in do brezplačne osnovne šole. Imeti moramo možnost izučiti se za poklic ali izkoristiti vse svoje spretnosti. Naši starši imajo pravico izbrati, kako in česa naj se učimo. Morali bi se učiti o združenih narodih in o sposobnostih razumevanja z drugimi ljudmi in spoštovanja njihovih pravic. 27. Vsi imamo pravico do svojega načina življenja in uživanja dobrobiti, ki jih prinašata znanost in učenje. 28. obstajati mora red, tako da lahko pravice in svoboščine uživamo vsi tako v svoji državi kot po vsem svetu. 29. Tudi do drugih ljudi imamo obveznosti in braniti moramo njihove pravice in svoboščine. 30. Teh pravic in svoboščin nam ne more odvzeti nihče!

To je poenostavljena verzija Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je pripravila britanska amnesty International. celoten dokument lahko v angleščini najdete na www.un.org/en/documents/index.shtml, za slovensko verzijo pa se lahko obrnete na slovensko amnesty International.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

26 2. POGLAVJE

ČLOVEKOVE PRAVICE

RazlIČNE VRSTE ČloVEKoVIH PRaVIc

Splošna deklaracija človekovih pravic postavlja ekonomske, socialne in kulturne pravice ob bok državljanskim in političnim pravicam. Državljanske in politične pravice so obstajale v številnih oblikah in s pisnimi zagotovili, vključujoč nacionalne ustave v mnogih družbah skozi zgodovino. Čeprav so vse človekove pravice nedeljive in soodvisne, so ekonomske, socialne in kulturne pravice pogosto najbolj relevantne, ko naslavljamo revščino.

Državljanskih in političnih pravic ni vedno lahko ločiti od ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Vendar velja, da slednje vključujejo spodaj naštete pravice.

Definicija ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic je bila še nadalje dodelana v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966. Podoben sporazum o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, je nastal v istem času. Osredotoča se predvsem na pravico do življenja in svobode ter svobodo izražanja.

n Pravico do dela.

Večina držav je sedaj pogodbenic obeh mednarodnih paktov. To od njih po mednarodnem pravu zahteva, da zagotovijo in podpirajo razvoj ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic vseh ljudi kot tudi njihovih državljanskih in političnih pravic. Splošna deklaracija človekovih pravic pravic ne razdeljuje jasno v državljanske in politične pravice na eni strani ter v ekonomske, socialne in kulturne na drugi. Nekatere pravice, med njimi tudi pravice do svobode združevanja in glede dela, najdemo zato v obeh paktih. Druge, denimo pravica do izobraževanja, vključujejo elemente, ki se jih tradicionalno pripisuje državljanskim pravicam, in tudi elemente, ki se jih pripisuje socialnim pravicam. To samo še poudari nedeljivo naravo in soodvisnost človekovih pravic.

n Pravice pri delu, še posebej pravična določila zaposlitve, varstvo pred prisilnim delom in pravico ustanoviti in se pridružiti sindikatom.

n Pravico do izobrazbe, vključno z brezplačno in obvezno osnovno šolo, ter dostop do kakovostne izobrazbe, ki je prilagojena posameznikom. n Pravico do najvišje možne stopnje fizičnega in duševnega zdravja, kar vključuje pravici do zdravega življenjskega okolja in dostopa do nujnih zdravstvenih storitev. n Pravico do primernega bivališča, ki zajema pravno varnost bivališč, zaščito pred prisilnimi izselitvami in dostop do bivališča, ki je dostopno, primerno za življenje, na primerni lokaciji in kulturno sprejemljivo. n Pravico do hrane, ki vključuje pravico, da nisi lačen in imaš kadarkoli dostop do primerne in hranljive hrane ali do sredstev za njeno pridobitev. n Pravico do vode in sanitarij, ki vključuje dostop (fizičen in finančen) do zadostne količine čiste pitne vode. n Pravico vseh ljudi, da sodelujejo v kulturnem življenju.

Staroselci, tudi ti alyawarrski otroci s Severnega teritorija, so bili žrtve rasne diskriminacije, njihovo zemljo pa si je prisvojila avstralska vlada. avstralija, avgust 2009.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. POGLAVJE ČLOVEKOVE PRAVICE

oTRoKoVE PRaVIcE

Konvencijo o otrokovih pravicah je 20. novembra 1989 sprejela Generalna skupščina ZN. Sestavlja jo 54 členov in velja od 2. septembra 1990. 193 držav pogodbenic te konvencije, vključno s Slovenijo, je dolžnih spoštovati, zaščititi in izpolniti pravice otrok. Te vključujejo pravice otrok: živeti z njihovimi starši in družino, do pravno pripoznanega imena (identitete) in narodnosti, do primernega življenjskega standarda, do kakovostne izobrazbe in zdravstvene oskrbe.

Otrokom, ki živijo v revščini, so te pravice neprestano kršene. Pogosto so denimo prisiljeni, da delajo, namesto da bi šli v šolo. To krši njihovo pravico do izobrazbe in zaščite pred delom, ki ogroža njihovo zdravje in socialni razvoj.

n n n n

Konvencija o otrokovih pravicah posebej poudarja, da imajo otroci pravico do najvišje stopnje zdravstvene oskrbe in storitev. Zahteva tudi, da mora biti osnovna šola brezplačna in obvezna za vse otroke in da imajo pravico do življenjskega standarda, ki ustreza njihovemu telesnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

28 2. POGLAVJE

ČLOVEKOVE PRAVICE

PRaVIcE ŽENSK

DRUGE KoNVENcIJE IN lISTINE

Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je 18. decembra 1979 sprejela Generalna skupščina ZN. Julija 2011 je imela konvencija 187 držav pogodbenic.

Spodaj našteti dokumenti tudi vključujejo ekonomske, socialne in kulturne pravice ter standarde, ki jih je treba izpolniti, če naj se reši problem revščine.

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk zavezuje države, da v svoje pravne sisteme vgradijo načelo enakopravnosti spolov. Razveljaviti morajo vse diskriminatorne zakone in sprejeti zakone, ki prepovedujejo diskriminacijo žensk. Države morajo ženskam zagotoviti tudi učinkovito varstvo pred diskriminacijo in aktivno delati, da diskriminacijo izkoreninijo.

Mednarodne

Pomemben element Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je, da prepoznava dolžnost držav, da zavarujejo ženske pred diskriminacijo tako v javnih kot zasebnih sferah. Poudarja, da neenakopravnost žensk v njihovih zasebnih življenjih prispeva k širšim neenakostim v drugih sferah njihovih življenj.

Regionalne

Revščina, ki so ji izpostavljena dekleta in ženske, je neposredno povezana z zlorabami in s kršitvami njihovih človekovih pravic. Program ZN za razvoj poudarja, da je krepitev enakopravnosti spolov ključni pogoj za oblikovanje “vključujočega, demokratičnega, nenasilnega in trajnostnega razvoja”.

n Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, n Konvencija o pravicah invalidov, n Deklaracija ZN o pravicah domorodnih (staroselskih) ljudstev.

n n n n

Afriška listina človekovih pravic in pravic ljudstev, Afriška listina o pravicah in zaščiti otrok, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, n Evropska socialna listina, n Arabska listina človekovih pravic, n Ameriška konvencija o človekovih pravicah.

Jacqueline Jean Baptiste je vesela, da lahko dela. "Denar, ki ga zaslužim, mi omogoči, da nahranim svoje otroke," pravi. "Ne vem, kaj bi naredila, če ga ne bi imela." Haiti, januar 2010.

To zajema zagotavljanje dekletom in ženskam enak dostop do nujnih javnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, kot tudi do finančnih kreditov, lastnine in sodnega varstva. Pomeni tudi, da jih je treba vključiti v procese načrtovanja, pripravljanja finančnih načrtov in odločanja na način, ki jim dejansko daje moč tako na lokalni kot nacionalni ravni.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. POGLAVJE ČLOVEKOVE PRAVICE

Uporabni viri o pravicah

Dodatni viri

n Human rights for human dignity: A primer on economic, social and cultural rights, Amnesty International (Indeks: POL 34/009/2005) www.amnesty.org/en/library/info/Pol34/009/2005/en Ta knjiga, ki je na voljo v angleščini, predstavlja pregled ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, začrta njihov domet in vsebino ter navaja primere kršitev in kaj se lahko zoper njih ukrene. Poudari odgovornost vlad v njihovih lastnih državah in njihove mednarodne obveznosti kot tudi obveznosti mednarodnih organizacij in korporacij, vezane na človekove pravice.

n Economic, Social and Cultural Rights for All, Amnesty International (2008) Ta tri-minutna animacija ponazori, kaj pomenita pravica do pravnega sredstva in opcijski protokol Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Obiščite http://www.youtube.com/watch?v=mm2zDEYmpIg n Za več informacij o otrokovih pravicah obiščite stran UNICEF-a na www.unicef.org/crc/ ali www.unicef.si/

n Geography, development and human rights: a multimedia teachers’ manual for the senior cycle, 2009, Amnesty International Ireland www.amnesty.ie/content/geography-development-and-human-rights Ta elektronski pripomoček vsebuje učne načrte za učenje o človekovih pravicah skozi video, aktivnosti v razredu in igre (v angleščini).

Šolarji sodelujejo na Maratonu pisanja apelov, ki ga je decembra 2010 organizirala amnesty International Maroka v Marakešu.

n Make our rights Law. Enforce economic, social and cultural rights, Amnesty International (Indeks: ACT 35/002/2010), www.amnesty.org/en/library/info/acT35/002/2010/en V tem kampanjskem povzetku poziva Amnesty International vlade, da ekonomske, socialne in kulturne pravice uzakonijo in udejanjijo ter da poskrbijo za učinkovita in vsem dostopna povračila v primerih kršitev (v angleščini).

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

30 2. POGLAVJE

ČLOVEKOVE PRAVICE

2. DElaVNIca KaJ So ČloVEKoVE PRaVIcE?

cIlJ n

Udeleženci spoznajo in razumejo človekove pravice skozi refleksijo osebne izkušnje, ko se jim je zgodila krivica ali / in so bili diskriminirani.

ČaS 60-120 minut.

KaJ PoTREBUJETE? n n n n

liste papirja (če je mogoče, dveh barv), velike liste papirja, pisala, lepilni trak.

DElaVNIca IMa ŠEST KoRaKoV Prvi korak: osebna refleksija – “To ni prav!” Drugi korak: delitev izkušenj krivičnega obravnavanja in upora proti temu. Tretji korak: analiza izkušenj. Četrti korak: posledice krivičnega obravnavanja in diskriminacije. Peti korak: ukrepanje. Šesti korak: evalvacija.

NaSVETI za IzVEDBo

 Spominjanje krivične obravnave ali diskriminacije lahko

obudi občutke in odzive, ki so boleči in jih je težko deliti. Udeležencem jasno povejte, da nikomur ni treba deliti izkušenj, če tega iz kakršnegakoli razloga ne želi. Morda bo bolje, da se osredotočite na temeljne pravice in / ali dostop do storitev in ne na bolj zahtevna in kompleksna vprašanja.

 Vzpodbujajte udeležence, da aktivno poslušajo in so spoštljivi drug do drugega. Ne spreglejte izrazov jeze, zamer ali žalosti – vključite jih na pozitiven način.  Skrbite za pozitivno učno okolje, ki udeležencem zagotavlja

zaupanje, da lahko odprto spregovorijo o svojih idejah in čustvih. Po potrebi izvedite kratke aktivnosti za poživitev ali spoznavne igre, ki lahko pomagajo postaviti in utrditi temeljna pravila (več o tem najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti).

 Vaša naloga ni razreševanje določenih situacij, ampak da

vzpodbudite deljenje izkušenj in znanj med udeleženci, kar je del procesa opolnomočenja. Če se izpostavijo primeri nasilja, krivičnega obravnavanja ali diskriminacije, razmislite o tem, da pristopite k udeležencu po delavnici in mu ponudite podporo in nasvet, kje in kako lahko dobi takojšnjo pomoč. V šolskem okolju bo ta morda dostopna znotraj sistema ali pa pri lokalnih organizacijah ali v klicnih centrih za pomoč.

 Pazite na čas. Namenite ga dovolj za delo v parih in skupno deljenje izkušenj, a hkrati ne pozabite na čas, ki ga potrebujete za celotno aktivnost. Več časa, ki bo na voljo za povratne informacije, bogatejša bo izkušnja. Če imate časa malo, sledite teku aktivnosti in povejte, da vsi ne bodo mogli podati svojega mnenja.  Če vam čas dovoljuje, lahko drugi korak izvedete v večjih

skupinah in ne v parih ali trojkah ter namenite udeležencem več časa za analizo primerov pred skupinsko debato.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. POGLAVJE ČLOVEKOVE PRAVICE

n Postavite temeljna pravila (več o tem najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti). n Vsakemu udeležencu dajte dva listka, po možnosti različnih barv. n Na prvi listek naj vsak zapiše izkušnjo, ko se mu je zgodila krivica ali so ga diskriminirali in ni glede tega naredil nič. Prosite, da vsak doda tudi nekaj besed, ki opišejo njegova čustva tedaj. n Če je potrebno, vzpodbudite udeležence, da pomislijo na dogodke doma, v šoli, med vrstniki ali prijatelji, pri športu, dogodke, povezane s tem, kdo so, kako razmišljajo, se oblačijo, govorijo ali opravljajo določene stvari. n Na drug listek naj vsak zapiše izkušnjo, ko se mu je zgodila krivica ali so ga diskriminirali in se je postavil zase. Prosite, da vsak doda tudi nekaj besed, ki opišejo njegova čustva tedaj.

Drugi korak: delitev izkušenj krivičnega obravnavanja in upora proti temu Delo v parih / trojkah n Udeležence prosite, da se razdelijo v pare ali trojke. Če so fantje skupaj in dekleta skupaj, to ni nujno slabo, še posebej pri najstnikih. n Prosite udeležence, da v parih / trojkah delijo svoje izkušnje krivice / diskriminacije, najprej, ko niso mogli narediti nič glede tega, in nato še, ko so ukrepali, in kako so se počutili. Prosite jih, da zapišejo nekaj ključnih besed na večji papir, da si bodo zapomnili, o čem so se pogovarjali. n Prosite jih, da zapišejo nekaj ključnih besed na večji papir, da si bodo zapomnili, o čem so se pogovarjali.

n Če želijo, lahko udeleženci izpolnijo več listkov iste barve.

Študentje v Missirahu med gledališko predstavo, ki zavrača in obsoja spolno nadlegovanje v šolah. Senegal, april 2011.

n Če se ne morejo spomniti dogodkov v lastnem življenju, lahko razmislijo in opišejo izkušnje ljudi, ki jih poznajo (prijateljev, sosedov, družine…).

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. DElaVNIca

Prvi korak: osebna refleksija – “To ni prav!”

32 2. POGLAVJE

ČLOVEKOVE PRAVICE

Tretji korak: analiza izkušenj Vsi skupaj

2. DElaVNIca

n Prosite pare ali trojke, da delijo z drugimi zaključke svojih pogovorov. Če so pisali na liste, jih lahko nalepijo na tablo ali steno. n Ko so vsi pari / trojke, ki so želeli deliti svoje delo, povedali svoje, še vsem skupaj zastavite vprašanja, podana v nadaljevanju. Odgovore beležite na tablo ali velik list papirja. 1. 2.

Kateri dejavniki so preprečili, da bi nekaj ukrenili glede krivice / diskriminacije, ki se vam je zgodila (kaj vas je oviralo)? Kateri dejavniki so omogočili, da ste ukrepali ob krivici ali diskriminaciji, ki se vam je zgodila (kaj vam je pomagalo)?

n Na podlagi izkušenj, ki so jih udeleženci delili, vprašajte, ali so dekleta in ženske soočene z drugačnimi krivičnimi ravnanji in diskriminacijo kot fantje in moški? Če da, zakaj?

Četrti korak: posledice krivičnega obravnavanja in diskriminacije n Prosite udeležence, da zaprejo oči in se ponovno spomnijo krivičnega obravnavanja ali diskriminacije, ki so ju izkusili. Prosite jih, da razmislijo o posledicah teh izkušenj. Vzpodbudite jih s spodnjimi vprašanji, ki jih zastavljajte razmikom 20 do 30 sekund. 1. 2. 3. 4. 5.

Kaj je bila posledica krivičnega obravnavanja ali diskriminacije? Si se počutil sam, izključen, nezmožen sodelovati? Ti je bil onemogočen dostop do nekega kraja, denarja, nekih dobrin ali udeležbe pri nečem? Te je bilo strah ali si se čutil ogroženega s strani drugih? So te prizadeli? So ti kaj ukradli ali poškodovali?

n Udeležence prosite, naj počasi odprejo oči in se vrnejo v pare ali trojke, v katerih so bili prej. Prosite jih, da se pogovorijo o stvareh, ki so se jih ravnokar spomnili. n Povabite vse skupaj nazaj v veliko skupino. Udeležence vprašajte, kaj razumejo kot pravice. Nato razdelite manjše liste papirja vsakemu paru ali trojki in jih prosite, da nanje napišejo pravice, za katere mislijo, da so jim bile kršene, ko so bili obravnavani krivično ali diskriminirani. n Povabite nekaj parov ali trojk, da preberejo pravice, za katere mislijo, da so jim bile kršene ali omejene. Prosite jih, da listke nalepijo na tablo ali steno. Poskusite razvrstiti podobne pravice skupaj. n Udeležence vprašajte, kako se počutijo ob pogledu na listke. Ali so presenečeni, zmedeni, jezni, žalostni…? Vedno vprašajte, zakaj mislijo, da se počutijo, kot se.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. POGLAVJE ČLOVEKOVE PRAVICE

Potem razložite odnos med diskriminacijo in kršitvami človekovih pravic s pomočjo spodnjih pojasnil.  Diskriminacija se zgodi, ko so osebi ali skupini kršene človekove pravice zaradi njene rase, etnične pripadnosti, nacionalnosti, kaste, vere ali prepričanja, spola ali spolne identitete, spolne usmerjenosti, starosti, invalidnosti ali zdravstvene situacije. Diskriminacija pomeni izkušnjo izločitve, izključenosti, omejitev ali drugačnega obravnavanja, ki namenoma ali posledično krši človekove pravice.  Diskriminacija je lahko izraz osebne ali kolektivne moči, ki lahko vključuje tudi nasilje.  Ljudje, ki so diskriminirani, se pogosto čutijo manjvredne, nemočne in ničvredne. To še poveča njihovo družbeno izključenost in marginaliziranost ter poslabša dostop do dobrin (denarja, prebivališča ali domovanja, dela) in storitev (izobraževanja, zdravstva).  Diskriminacija se lahko zgodi med posamezniki in temelji na določenih kulturnih prepričanjih in praksah, lahko pa je institucionalizirana v zakonih in vladnih politikah.  Diskriminacija napaja kršitve človekovih pravic, ker ljudem odreka njihove pravice na podlagi tega, kdo so ali kaj verjamejo.  Odprava vseh oblik diskriminacije je nujna, da se omogoči vsem, amnestyglobal demanddignityglobal da uživajo in zahtevajo svoje človekove pravice.

amnestyglobal demanddignityglobal

@amnestyonline @demanddignity #demanddignity

Peti korak: ukrepanje n Vsakemu udeležencu dajte papir in jih prosite, da zapišejo eno stvar, ki jo bodo naredili, da bodo branili svoje pravice v prihodnje (ali pravice drugih v šoli, družini, skupnosti…) Naredite krog in prosite, da pokažejo svoj list. Nato jih prosite, da prilepijo svoj list na tablo ali steno ali ga obdržijo za prihodnje delavnice. n Udeležence vzpodbudite h kreativnosti glede idej, kako lahko branijo svoje in pravice drugih. Lahko napišejo igro za lokalni radio ali naredijo posterje, ki bodo nagovarjali druge mlade. Lahko si izmislijo igro, v kateri odigrajo situacijo, v kateri se junaki najprej ne postavijo zase, nato pa jo spet zaigrajo in pokažejo, kaj bi junaki lahko naredili ali rekli, da bi okrepili svoje pravice. n Udeležence prosite še za druge ideje akcij, ki se jih lahko lotijo, da povečajo zavedanje o diskriminaciji in človekovih pravicah na njihovi šoli, doma ali v skupnosti. Vse predloge zapišite na tablo ali velik list. n ali obstaja določena tema, vezana na diskriminacijo, glede katere bi mladi radi ukrepali? Poglejte v Priročnik za izvajalce aktivnosti za več informacij o tem, kako njihove ideje razviti naprej. n Povejte nam, kaj počnete! Delite svoje ideje in kreativnost z drugimi mladimi po svetu prek spletne strani Amnesty International Zahtevamo dostojanstvo – slovensko Amnesty najdete na www.amnesty.si, mednarodna stran kampanje pa je na www.amnesty.org/demand-dignity.

Šesti korak: evalvacija Izvedite kratko evalvacijo delavnice. Osredotočite se na to, kaj je bilo udeležencem pri delavnici všeč in kaj ne. Več informacij o tehnikah evalviranja najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti.

@amnestyonline @demanddignity #demanddignity

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. DElaVNIca

n S pomočjo listkov in na podlagi informacij ter temeljnih konceptov v tem priročniku povzemite:  kaj so 'človekove pravice',  kaj so značilnosti človekovih pravic,  primere situacij, ki štejejo za kršitve človekovih pravic.

34 2. POGLAVJE

ČLOVEKOVE PRAVICE

3. DElaVNIca PRaV IN NaRoBE

cIlJI

Udeleženci spoznajo in razumejo temeljne človekove pravice iz Splošne deklaracije človekovih pravic (SDČP) in vrednote, na katerih temeljijo. okrepi se sposobnost udeležencev, da prepoznajo in podvomijo v diskriminacijo na podlagi spola in v druge družbene krivice, ki lahko vodijo h kršitvam človekovih pravic.

NaSVETI za IzVEDBo

 Številne od 12 'prav ali narobe' trditev imajo namen spodbuditi

razpravo o stereotipih in predsodkih, ki lahko vodijo do diskriminacije, še posebej na podlagi spola.

 Če udeleženci ne problematizirajo teh izjav, nanje opozorite vi in

poskrbite, da se o njih debatira. Na primer pri tretji trditvi spodbijajte stališče, da je ženska kriva za nasilje, ki ga zagreši moški. Podobno je z osmo trditvijo, kjer ne dopustite, da se sprejme trditev, da so moški

ČaS 60-90 minut.

KaJ PoTREBUJETE? n

Fotokopijo trditev 'prav ali napačno', razrezano na 12 posameznih kartic (ali napišite trditve na 12 kartic ali kosov papirja); trditve so objavljene v nadaljevanju, kopijo skrajšane Splošne deklaracije človekovih pravic za vsakega udeleženca.

DElaVNIca IMa PET KoRaKoV Prvi korak: refleksija in analiza − 'prav ali narobe'? Drugi korak: debata. Tretji korak: Splošna deklaracija človekovih pravic. Četrti korak: ukrepanje. Peti korak: evalvacija.

pametnejši od žensk.

 Izvajalec aktivnosti lahko spremeni ali prilagodi 'prav ali narobe'

trditve, tako da čim bolj ustrezajo okolju in da so čim bolj relevantne za udeležence. Pazite le, da ohranite povezavo med njimi in členi Splošne deklaracije človekovih pravic.

 To aktivnost lahko izvedete v dveh delih, dolgih 45 minut, tako da

uporabite šest trditev v vsakem delu.

 Lahko se odločite, da ne boste uporabili vseh trditev, če je to

primerneje glede na velikost skupine ali razpoložljiv čas. Podobno se lahko osredotočite le na posamezno človekovo pravico (denimo pravica do svobode, pravica do življenja, pravica do izobrazbe…) in uporabiti le trditve, vezane na to pravico.

 Po potrebi odigrajte 'hudičevega odvetnika', da poglobite in poživite

debato. Zastavite provokativna vprašanja in izpodbijajte mnenja.

 Ne pozabite razčistiti vsak dvom, ki bi morda udeležencem ostal

glede posamezne trditve, pri čemer naj vas vodita načeli nediskriminacije in enakopravnosti.

(Ta delavnica je prilagojena iz priročnika Amnesty International: Learning the UDHR: Making rights a reality – Human rights education workshop for youth, London, Velika Britanija, Indeks ACT 77/053/2005.)

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. POGLAVJE ČLOVEKOVE PRAVICE

Delo v skupinah n Oblikujte manjše brenčeče skupine (to so problemsko usmerjene skupine) in razložite udeležencem, da bodo dobili kartice z različnimi trditvami, o katerih naj se pogovorijo in jih analizirajo. n Premešajte kartice in jih razdelite med skupine. (Če je šest skupin, naj vsaka dobi dve kartici; če so skupine tri, dobi vsaka po štiri kartice). n Prosite skupine, da preberejo trditve in se odločijo ali so 'pravilne' ali 'nepravilne'. Ali se strinjajo z njimi? Zakaj ne, zakaj da?

Vsi skupaj n Skupino, ki ima prvo trditev, prosite, da jo prebere drugim. Prosite vse, da pozorno poslušajo. Če je treba, naj preberejo trditev dvakrat. n Udeležence prosite, da delijo svoja razmišljanja in analizo ter razložijo, zakaj mislijo, da je trditev (ne)pravilna. n Ostale udeležence povabite, da povedo, ali se strinjajo z analizo skupine ali ne in zakaj. n Ponovite to z vsemi trditvami, eno za drugo.

n Razložite skupinam, da ni treba, da se vsi strinjajo. Zabeležijo naj različna mnenja in razmišljanja, tako da bodo lahko poročali ostalim. Če želijo, jih lahko beležijo na velik papir.

Drugi korak: debata

Moški v sahelski regiji se pogovarjajo o umrljivosti mater. V tej regiji je umrljivost mater najvišja v državi. Burkina Faso, januar 2010.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. DElaVNIca

Prvi korak: refleksija in analiza – 'prav ali narobe?'

36 2. POGLAVJE

ČLOVEKOVE PRAVICE

Tretji korak: Splošna deklaracija človekovih pravic Delo v skupinah n Vsakemu udeležencu dajte kopijo skrajšane Splošne deklaracije človekovih pravic. n Na kratko razložite, kaj to je, kako je sestavljena in kako je nastala. n Povejte udeležencem, da vsaka trditev, ki so jo ravnokar analizirali, odgovarja eni ali več človekovim pravicam v 30. členih deklaracije.

3. DElaVNIca

n V skupinah naj udeleženci poskusijo povezati trditve z ustreznimi členi.

Vsi skupaj n Povabite vsako skupino, da ponovno prebere trditev in nato še člen, za katerega mislijo, da ji ustreza. n Vprašajte druge udeležence, ali se strinjajo in zakaj. n Pomembno je opozoriti, da se nekatere trditve navezujejo na več členov. Spomnite, da so človekove pravice nedeljive in soodvisne. n Nadaljujte z debato, dokler ne naredite vseh povezav. n Če pogovor traja dlje, kot imate na voljo časa, lahko izhodiščne točke pogovora uporabite v naslednji aktivnosti. n Ne pozabite, da trditve ne pokrijejo vseh členov Splošne deklaracije človekovih pravic.

Četrti korak: ukrepanje n Udeležence prosite za ideje, kaj lahko naredijo, da bodo tudi drugi mladi na šoli, v družini in skupnosti vedeli za Splošno deklaracijo človekovih pravic in človekove pravice. Ideje zapišite na tablo ali velik list papirja. Lahko jih spomnite tudi na ideje iz prejšnje delavnice o tem, kaj bodo naredili za preprečitev krivic in diskriminacije. n Če so udeleženci že naredili druge aktivnosti v tem delu, jih prosite za njihove ideje, kaj narediti in kaj so sami že naredili v zvezi z obravnavnimi temami. Vprašajte jih, kako bi lahko to še nadgradili in se povezali z drugimi mladimi. Ponudite podporo pri organizaciji skupnih akcij (več o tem najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti). n Povejte nam, kaj počnete! Delite svoje ideje in kreativnost z drugimi mladimi po svetu prek spletne strani Amnesty International Zahtevamo dostojanstvo - slovensko Amnesty najdete na www.amnesty.si, amnestyglobal mednarodna stran kampanje pa je na www.amnesty.org/demand-dignity. demanddignityglobal

amnestyglobal demanddignityglobal

@amnestyonline @demanddignity #demanddignity

@amnestyonline @demanddignity Peti korak: evalvacija #demanddignity

Izvedite kratko evalvacijo delavnice. Osredotočite se na to, kaj je bilo udeležencem všeč in kaj ne pri vsebini in metodologiji delavnice. Več informacij o tehnikah evalviranja najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. POGLAVJE ČLOVEKOVE PRAVICE

aktivisti amnesty International junija 2010 med Parado ponosa v Parizu.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

38 2. POGLAVJE

ČLOVEKOVE PRAVICE

PRaV alI NaRoBE? 1. TRDITEV

2. TRDITEV

“Naravno je, da imajo moški več denarja in svobode kot ženske.”

“Ljudje bi morali imeti svobodo, da naredijo, kar želijo, brez omejitev.”

4. TRDITEV

5. TRDITEV

“Ljudje, ki živijo v revščini, so si za to sami krivi. Lačni, brezposelni in brezdomci se nimajo kaj pritoževati.”

“Država bi morala kaznovati geje in lezbijke, četudi svojo istospolno usmerjenost izražajo v lastnem domu.”



8. TRDITEV

7. TRDITEV “Ljudje z ekstremnimi verskimi prepričanji teh ne bi smeli izražati v javnosti.”

“Samo najbolj inteligentni in najbolje usposobljeni ljudje bi morali delovati v vladi, zato tudi je v politiki več moških kot žensk.”



11. TRDITEV

10. TRDITEV



“Nesmiselno je, da družina z malo denarja izobražuje svoje hčerke – dekleta se tako ali tako poročijo, odselijo in imajo otroke.”

“Če mladi ne dobijo dobrih ocen v šoli, se ne bi smeli ukvarjati s športom ali z drugimi aktivnostmi.”



3. DElaVNIca



Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

2. POGLAVJE ČLOVEKOVE PRAVICE

3. TRDITEV “Če žensko oropajo ali umorijo na kraju, za katerega se ve, da je nevaren, si je sama kriva.”

6. TRDITEV “Država bi morala zagotoviti kraje, kjer se lahko ateisti (tisti, ki ne verjamejo v boga) srečajo in debatirajo, praznujejo in ustvarijo svojo skupnost.”

PRVa TRDITEV se veže na 1. in 2. člen: pravica do enakopravnosti.

DRUGa TRDITEV se veže na 3. člen: pravica do svobode.

TRETJa TRDITEV se veže na 3. člen: pravica do življenja.

ČETRTa TRDITEV se veže na 25. člen: pravica do primernega življenjskega standarda.

PETa TRDITEV se veže na 12. člen: pravica do zasebnosti.

ŠESTa TRDITEV se veže na 18. člen: pravica do veroizpovedi.

SEDMa TRDITEV se veže na 19. člen: pravica izraziti svoje mnenje.

oSMa TRDITEV se veže na 21. člen: pravica do sodelovanja v politiki.

DEVETa TRDITEV se veže na 22. člen: pravica do zdravja.

DESETa TRDITEV se veže na 24. člen: pravica do prostega časa.

ENaJSTa TRDITEV se veže na 26. člen: pravica do izobrazbe.

DVaNaJSTa TRDITEV se veže na 27. člen: pravica do kulture.

9. TRDITEV “Ljudje bi morali plačati za zdravstvene storitve in zato si tisti, ki lahko plačajo več, zaslužijo boljše zdravstvene storitve.”

12. TRDITEV



“Glasba, umetnost in književnost so samo za kulturno elito, ne za revne.”

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. DElaVNIca

Nekaj povezav med trditvami in členi v Splošni deklaraciji človekovih pravic

ÂŠ Josephine latu/ amnesty International

Družine, ki živijo v barakarskih naseljih Port Vila. Vanuatu, avgust 2010.

3. PoGlaVJE

PoVEzaNoST REVŠČINE IN ČloVEKoVIH PRaVIc

42 3. POGLAVJE

POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

KRoG KRŠITEV ČloVEKoVIH PRaVIc IN REVŠČINE

Revščina ni neizogibna. Pogosto je predvidljiva posledica politik in praks (ali pa neukrepanja) držav in drugih subjektov. Korporacije, na primer, lahko povzročijo zlorabe ali prispevajo k zlorabam človekovih pravic, ki ljudi pahnejo v še globljo revščino. Ljudem, ki živijo v revščini, pogosto ni omogočeno uživati pravice do: n n n n n n n n

izobrazbe, zdravja, primernega bivališča, informiranosti, fizične integritete, enakosti pred zakonom, pravičnega sojenja, pravnega sredstva.

Revščina kot vzrok kršitev človekovih pravic

Za otroke, ki živijo v revščini, je manj verjetno, da zaključijo šolanje kot pa njihovi vrstniki. Dekleta pogosteje ostanejo doma, da pomagajo pri hišnih opravilih in pazijo na mlajše bratce ali sestrice. Zato imajo manj priložnosti kot fantje, da pridobijo izobrazbo in dobijo službo, in je bolj verjetno, da bodo izkusile revščino.

zaGoToVITI PRaVIco Do ŽIVlJENJa BREz REVŠČINE Človekove pravice so ključ, da ljudje izstopijo iz kletke revščine. Eden prvih korakov proti uresničitvi človekovih pravic posameznika je izobrazba. Ljudje morajo vedeti za svoje človekove pravice in jih razumeti ter nato razviti spretnosti, da te pravice uresničijo. Obstajajo številni mehanizmi, kako to doseči. Mednarodno pravo in pogodbe omogočajo prepoznati dolžnosti, ki jih države ne izpolnjujejo, a bi jih morale zaradi svoje zaveze k spoštovanju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Z objavljanjem zlorab, ki jih ljudje, ki živijo v revščini, doživljajo vsak dan, in izražanjem ogorčenja nad tem, se lahko spopademo z revščino. Če zahtevamo odgovornost držav in drugih akterjev za kršitve človekovih pravic, lahko pomagamo ljudem, katerih pravice so kršene, da dosežejo pravico.

Ljudje, ki živijo v nelegalnih situacijah (denimo na cesti), so pogosto nadlegovani, grdo obravnavani in izpostavljeni izsiljevanju s strani organov oblasti, na primer policije. Lahko jim je tudi zavrnjen dostop do osnovnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, saj se jih dojema za 'ilegalce', hkrati pa tudi nimajo potrebnih dokumentov. To kaže na večjo verjetnost, da bodo ljudje, ki že živijo v revščini, izpostavljeni kršitvam človekovih pravic.

Revščina kot posledica kršitev človekovih pravic Prisilne izselitve ljudi, ki živijo v barakarskih naseljih, so primer, kako kršitve človekovih pravic povečajo in vzdržujejo revščino. To, da jim podrejo domove in uničijo imetje, ima lahko za tiste, ki že živijo v revščini, katastrofalne posledice. Prisiljeni so se preseliti drugam, kjer morda ne bodo mogli zaslužiti za preživetje.

Podobno so lezbijke, geji, biseksualci in transeksualci pogosto izpostavljeni diskriminaciji pri dostopu do izobraževanja, bivališča ali službe. To poveča možnost, da bodo izpostavljeni tudi nadaljnjim kršitvam človekovih pravic, ki so povezane z revščino.

Ženska in njena sinova pred njihovim domom v vasi Taman v provinci oddar Meanchey, Kambodža, marec 2011.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

KaJ So DRŽaVE DolŽNE NaREDITI

Države pogodbenice Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah so dolžne zagotoviti vsem svojim državljanom uživanje vseh pravic iz Pakta. Kaj vključujejo njihove obveznosti? n Spoštovati Države se ne smejo vmešavati v posameznika ali skupino ljudi, ki uresničuje svoje pravice. Države na primer ne smejo prisilno izseliti ljudi z njihovih domov. Ne smejo sprejeti zakonov, ki bi bili diskriminatorni do določenih skupin ljudi. Prav tako ne smejo zaračunavati zdravstvenih storitev, če bi to onemogočilo ljudem, ki živijo v revščini, dobiti zdravstveno oskrbo, ki jo potrebujejo. n zaščititi Države morajo zagotoviti, da posamezniki, zasebni subjekti ali druge entitete ne posegajo v pravice drugih ljudi. To morajo zagotoviti z vzpostavitvijo učinkovitih pravil in zagotovitvijo učinkovitega pravnega varstva za vsako škodo, povzročeno zaradi zlorab človekovih pravic. n Izpolniti Države morajo promovirati pravice ljudi, tako da se vsi zavedajo svojih pravic. Ljudi morajo obvestiti o vsebinah mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so. Vzpostaviti morajo tudi sistem, ki omogoči ljudem, da uresničijo svoje pravice, in pomagati tistim, ki si ne zmorejo sami zagotoviti preživetja. To morajo narediti tako, da sprejmejo potrebne ukrepe – preko zakonov, javne administracije, financiranja in preko sodnega sistema, ki imajo cilj celovito uresničitev človekovih pravic. Države morajo tudi dati prednost zagotavljanju, da so vsi vsaj do minimalne, nujne ravni preskrbljeni s hrano, z bivališčem, vodo, izobrazbo, zdravstveno oskrbo in s sanitarijami, ter da je primerna prednost namenjena tistim, ki so najbolj marginalizirani in izločeni.

Ko DRŽaVE KRŠIJo PRaVIcE lJUDI Kršitve ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic posameznikov so ponavadi neposreden rezultat neuspeha države, da bi spoštovala in promovirala te pravice v zakonih, politikah in praksi. Država morda ni pripravljena tega narediti, lahko je malomarna ali pa se to zgodi zaradi diskriminacije. Številne vlade so polne praznih besed, ko gre za njihove obveznosti po mednarodnem pravu. Mnoge niso zagotovile učinkovitih načinov, da bi lahko ljudje, še posebej marginalizirane skupine, zahtevali svoje pravice in odgovornost vlad. Države morajo zagotoviti enako varovanje vsem ljudem, ki so pod jurisdikcijo njihovih zakonov. Spodaj najdete nekaj primerov, ko države kršijo svoje obveznosti do ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. n Nespoštovanje ali neprimerna zaščita pravic − država dovoli ali izvaja prisilne izselitve ali dovoli podjetju, da še naprej onesnažuje vodni vir, ki ga uporabljajo ljudje. n Uporaba politik ali praks, ki diskriminirajo določeno skupino ali posameznike − država staroselskim skupnostim ne zagotovi dostopa do zdravstvene oskrbe. n Neizpolnjevanje minimuma osnovnih obveznosti − vlada ne da prednosti temu, da se zagotovi brezplačno osnovno šolanje za vse. n odsotnost takojšnjih, konkretnih in načrtnih korakov v smeri uresničitve neke pravice − država ne zagotovi nujnih zdravil vsem. n Ne zagotavlja se minimalne, nujne ravni uresničevanja vsake pravice, še posebej izločenih in ranljivih ljudi , država na veliko investira v razvoj bogatih sosesk in le minimalno za nujne storitve v barakarskih naseljih. n Postavljanje omejitve, ki ni predvidena oz. priznana z mednarodnim pravom, pri uresničevanju neke pravice − država na primer zagotovi pravno varnost bivališč samo državljanom, ne pa tudi prebivalcem, ki niso državljani (če nekdo ne uživa varnosti bivališča, pomeni, da je v negotovosti, kaj se bo zgodilo z njegovim domom).

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

44 3. POGLAVJE

POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

n Preprečitev uresničevanja pravice iz razlogov, ki jih mednarodno pravo ne predvideva (na primer zaradi premalo sredstev ali nepričakovanih dogodkov). Lahko gre za zapiranje javnih stranišč, ker se oblasti odločijo, da niso odgovorne za zagotavljanje sanitarij, ali za zaprtje univerz zaradi študentskih demonstracij.

NaSlaVlJaNJE KRŠITEV ČloVEKoVIH PRaVIc Ko države kršijo pravice, imajo žrtve (ne glede na to, ali so to posamezniki, skupine ali celotne skupnosti) pravico, da je 'pravici zadoščeno' (ali do tako imenovanega 'učinkovitega pravnega varstva'). Pravno varstvo mora vključevati nujne ukrepe za popravo specifične škode, ki je nastala žrtvam. To lahko pomeni, da se nekomu, ki je bil prisilno izseljen, vrne njegov dom in se mu da pravna zagotovila, da ne bo več prišlo do prisilne izselitve. Učinkovito pravno varstvo mora biti dostopno tako na lokalni kot nacionalni ravni skozi sodni sistem in druge mehanizme za zagotovitev odgovornosti, na primer preko komisije za človekove pravice. Varstvo bo bolj zagotovljeno in učinkovito, če bo vlada dala tem organom jasen mandat, da morajo zagotavljati dosego pravice v vseh primerih kršitev človekovih pravic. Učinkoviti pravni mehanizmi okrepijo moč ljudi, ki živijo v revščini in katerih človekove pravice so kršene. Lahko jim pomagajo, da bodo

zahtevali svoje pravice od svojih vlad, skupaj z aktivnim zahtevanjem sprememb. Ekonomske, socialne in kulturne pravice so pravno priznane in varovane na regionalni in mednarodni ravni. Obstajajo mehanizmi, ki omogočajo žrtvam kršitev, da zahtevajo uresničitev svojih ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, če so jim bile te kršene in jim v njihovi državi ni bilo omogočeno učinkovito pravno varstvo. A preden lahko ljudje uporabijo te mehanizme, morajo države postati pogodbenice relevantnih pogodb. V Afriki se lahko ljudje, katerih pravice so bile kršene, sklicujejo na Afriško listino človekovih pravic in pravic ljudstev. V Amerikah je uporaben dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah (Sansalvadorski protokol). V Evropi lahko pritožbe in zahteve po pravnem varstvu utemeljijo na prenovljeni Evropski socialni listini iz leta 1996. Ob 60. obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic, 10. decembra 2008, je Generalna skupščina ZN sprejela Opcijski protokol k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Ta vzpostavlja nov mehanizem za posameznike in skupine, kamor se lahko pritožijo zaradi kršitev ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Države lahko sprejmejo tudi nadzorni mehanizem, ki omogoči, da Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice opravi poizvedbe o hudih in sistematičnih kršitvah. Gre za odbor neodvisnih strokovnjakov, ki nadzira, ali države spoštujejo svoje obveznosti iz omenjenega pakta.

Vse države pogodbenice Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah so dolžne poročati Odboru vsakih pet let. Odbor pregleda vsako poročilo, se pogovori z vladnimi predstavniki in oceni tudi poročila nevladnih organizacij. Na državo naslovi skrbi in priporočila v obliki končnih opažanj. Vse mednarodne in regionalne pogodbe o človekovih pravicah, ki so naštete v drugem poglavju, imajo podobno široke nadzorne mehanizme. Svet ZN za človekove pravice je prav tako imenoval niz neodvisnih strokovnjakov za Posebne poročevalce za večino človekovih pravic, kot so izobraževanje, primerno bivališče, hrana in zdravstvena oskrba. Opravljajo opazovalne misije po državah, na katerih nadzorujejo uresničevanje teh pravic, in javno poročajo, katera področja človekovih pravic so v katerih državah zaskrbljujoča.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

Ko PoDJETJa IN DRUGE SKUPINE zloRaBlJaJo ČloVEKoVE PRaVIcE V globalizirani ekonomiji delujejo mednarodna podjetja pogosto tako preko kot znotraj mej posamezne države. Zato je ključno, da države poskrbijo, da ta podjetja spoštujejo določila človekovih pravic in ne ravnajo na načine, ki vodijo h kršitvam standardov, ki so zapisani v mednarodnih pogodbah, kot sta mednarodna pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter državljanskih in političnih pravicah. Podjetja lahko povzročijo škodo s tem, da neposredno zlorabljajo človekove pravice ali da sodelujejo z drugimi, ki kršijo pravice ljudi in skupnosti v krajih, kjer delujejo. Na primer podjetja, ki kopljejo rudo, včasih hkrati tudi zastrupljajo tamkajšnje okolje. To lahko vpliva na pravico do zdravja in vode ljudi, ki živijo tam. Vlade včasih dovolijo kopanje rude na krajih, ki veljajo za tradicionalna ozemlja staroselskih ljudi, ne da bi jih prej prosili za dovoljenje in brez vsakih pravil, ki bi zavarovala ljudi, ki živijo tam. Navkljub precejšnji možnosti, da nastane resna škoda, obstajajo le redki učinkoviti mehanizmi na ravni držav in na mednarodni ravni, ki bi preprečili kršitve človekovih pravic s strani korporacij ali bi zahtevali odgovornost podjetij. Vlade hkrati pogosto ne uspejo primerno regulirati vpliva podjetij na človekove pravice ali zagotoviti pravico za žrtve s tem povezanih kršitev.

HUMaNITaRNE IN MEDNaRoDNE oRGaNIzacIJE Na podlagi Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah so države, ki ne zmorejo zagotoviti najbolj osnovnih ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, dolžne poiskati mednarodno pomoč. Druge države, ki jim lahko ponudijo pomoč, imajo dolžnost, da to naredijo. Vse države, vključene v mednarodno pomoč in sodelovanje, morajo to izvesti v skladu z zahtevami spoštovanja človekovih pravic. To pomeni, da morajo države, ki dajejo ali sprejemajo pomoč, zagotoviti, da ta ni uporabljena na načine, ki bi kršili človekove pravice. Prednost morajo dati najbolj marginaliziranim ljudem in poskrbeti, da se zagotovi temeljne pravice brez diskriminacije. To pomeni, da morajo države, ki zagotavljajo denar drugim državam ali organizacijam, zagotoviti, da njihovi predpisi in programi za razvojno sodelovanje spoštujejo in krepijo človekove pravice, tudi ekonomske, socialne in kulturne pravice. Mednarodne finančne institucije, kot so Svetovna banka in regionalne razvojne banke, so odgovorne zagotoviti, da njihova ravnanja nimajo negativnega učinka na človekove pravice ljudi. Ker zagotavljajo tehnično in finančno pomoč širokemu nizu projektov, politik in programov, morajo premisliti učinke, ki jih ti imajo tudi na človekove pravice. Ne smejo financirati infrastrukturnih ali razvojnih projektov, zaradi katerih bi bili ljudje v barakarskih naseljih prisilno izseljeni.

Obstajati bi morali učinkoviti mehanizmi, ki bi zagotavljali odgovornost mednarodnih finančnih institucij in njihovih držav članic za zlorabe človekovih pravic, do katerih je prišlo zaradi njihovih ravnanj.

Levo: Pripadnik skupnosti chiquintirca opazuje gradbišče za izgradnjo plinovoda za zemeljski plin v regiji ayacucho. Peru, september 2009. Povsem levo: Notranje razseljen otrok pomaga svoji družini na novo zgraditi zavetje iz kartona v naselju Bossaso. Somalija, maj 2011.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

46 3. POGLAVJE

POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

Druge organizacije, ki krepijo in ščitijo pravice ljudi, ki živijo v revščini Države so odgovorne, da spoštujejo, ščitijo in zagotavljajo človekove pravice. A najpomembnejši koraki za zaščito človekovih pravic širom sveta so se zgodili, ko so se organizirali in mobilizirali običajni ljudje, ne redko za visoko osebno ceno. Aktivisti za družbeno pravičnost – tako kot denimo posamezniki, ki so sodelovali v ameriških gibanjih za državljanske pravice in pravice žensk – so uspešno spremenili družbene predstave in dosegli spremembo zakonodaj. S tem, ko so spregovorili ter izobrazili in opolnomočili svoje skupnosti in lobirali politike, so se borili, da so njihove pravice in pravice drugih postale resničnost. Številne nevladne organizacije za človekove pravice vključujejo ekonomske, socialne in kulturne pravice kot temeljni del svojega dela, zagovorništva in izobraževanja. Število nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z ekonomskimi, s socialnimi in kulturnimi pravicami, se je v zadnjem desetletju občutno povečalo. Amnesty International se je leta 2001 odločila, da vključi ekonomske, socialne in kulturne pravice v svoje delo. Še ena organizacija, Mednarodna mreža za ekonomske, socialne in kulturne pravice (ESCR-NET), predstavlja globalno sodelovanje skupin in posameznikov, ki delujejo, da bi zagotovili ekonomsko in družbeno pravičnost skozi človekove pravice. Nevladne organizacije in druge skupine civilne družbe se večinoma osredotočajo na zahteve po spremembah politike in zakonov. Drug pomemben del je njihovo delo za krepitev ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic skozi učenje človekovih pravic in usposabljanje raznolikih skupin ljudi, vključno z državnimi uslužbenci, kot so policija, tožilci in sodniki, zdravstveni delavci, učitelji in zakonodajalci.

ljudje, ki ukrepajo proti kršitvam svojih pravic Ljudje, ki živijo v revščini, so pogosto soočeni s posebnimi ovirami, prva med njimi je velikokrat diskriminacija, ko želijo uresničiti svoje človekove pravice. Hkrati jim je neredko odvzeta možnost, da bi aktivno sodelovali pri procesih sprejemanja odločitev, ki vplivajo na njihova življenja.

Učenje človekovih pravic je dragoceno orodje, da ljudje razumejo, ščitijo in se zavzamejo za svoje pravice. Gre za usmerjeno, participatorno aktivnost, ki želi opolnomočiti posameznike, skupine in skupnosti skozi nova znanja, spretnosti in stališča, skladna z načeli človekovih pravic. Učenje človekovih pravic želi: n n n n n

nasloviti temeljne razloge, zakaj prihaja do kršitev človekovih pravic, preprečiti kršitve človekovih pravic, boriti se proti diskriminaciji, krepiti enakopravnost, povečati sodelovanje ljudi pri sprejemanju odločitev.

Za Amnesty International je učenje človekovih pravic pomemben način, kako lahko prispeva k povečanju ozaveščenosti ljudi in njihovemu opolnomočenju, še posebej žensk, mladih in tistih iz ranljivih ali marginaliziranih skupin, da se zavzamejo za in uresničijo svoje človekove pravice in pravice drugih. Ljudje, ki živijo v revščini in ki sodelujejo na množičnih protestih, večajo ozaveščenost skozi izobraževanje in organiziranje akcij ter spregovorijo zoper kršitve lastnih človekovih pravic, so ključ, da postanejo človekove pravice resničnost. Mladi lahko igrajo pomembno vlogo pri tem, da spreminjajo svoja življenja in krivična okolja, ki jih ustvarjajo kršitve človekovih pravic. Lahko ukrepajo in vplivajo na revščino, v kateri ljudje živijo, tako v lastnem okolju kot na drugih koncih sveta. To izobraževalno gradivo ponuja aktivnosti, ki omogočajo mladim, da razmislijo o svoji vlogi ter ukrepajo za zaščito in zagotovitev lastnih pravic in pravic ljudi, na katere vpliva revščina po celem svetu. Kampanja Amnesty International Zahtevamo dostojanstvo na podlagi resnih, verodostojnih raziskav izpostavlja neuspehe vlad, podjetij in drugih, da bi zaščitili, spoštovali in uresničili človekove pravice posameznikov. Naši aktivisti po celem svetu na ravni držav in na mednarodni ravni ustvarjajo pritisk na tiste, ki kršijo človekove pravice. Učenje človekovih pravic služi za opolnomočenje imetnikov pravic. Solidarni smo z ljudmi, ki živijo v revščini in zahtevajo spoštovanje svojih pravic in se trudijo, da bi bili njihovi glasovi slišani. Mladi aktivisti čistijo Shellovo bencinsko črpalko v Gothenburgu na Švedskem, da bi simbolizirali svojo zahtevo, naj Shell očisti po razlitjih nafte v delti reke Niger. april 2010.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

Uporabni viri za nadaljnje raziskovanje revščine in človekovih pravic

Zbirka DVD-jev Poverty and Human Rights, ki jo je zasnovala britanska sekcija Amnesty International, vsebuje učne načrte in vsebinske načrte srečanj, ideje za akcije in film, v katerem prebivalci skupnosti Deep Sea v Keniji govorijo o svojem boju za človekove pravice. Mladi, gradivo je primerno za mlade nad 14 let, bodo izvedeli o posledicah revščine in začeli razumevati, kakšne spremembe so potrebne, da se zagotovi spoštovanje pravice do dostojanstvenega življenja vseh. Zbirko najdete na www.amnesty.org.uk/content.asp?categoryID=11594#dvd, kjer jih lahko brezplačno prenesete na svoj računalnik ali pa lahko naročite zbirko po pošti.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

48 3. POGLAVJE

POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

4. DElaVNIca REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE

cIlJI

n Povečati znanje udeležencev o tem, kako zlahka so človekove pravice ljudi, ki živijo v revščini, kršene ali zanikane. n okrepiti razumevanje udeležencev o recipročnem odnosu med revščino in človekovimi pravicami in kako je zahtevanje spoštovanja človekovih pravic temeljni del boja proti revščini.

ČaS 60-120 minut.

KaJ PoTREBUJETE? n n n n

Stojalo s papirjem ali tablo, pisala, lepilni trak, kopijo vsake od življenjskih zgodb.

DElaVNIca IMa PET KoRaKoV Prvi korak: resnične zgodbe. Drugi korak: iskanje konca zgodb. Tretji korak: povezanost revščine in človekovih pravic. Četrti korak: ukrepanje. Peti korak: evalvacija.

 Ta aktivnost vključuje pet resničnih zgodb. Ni treba uporabiti

NaSVETI za IzVEDBo

vseh; za 45 do 90 minut bodo verjetno že tri ali štiri zgodbe več kot dovolj. Če imate časa manj, lahko uporabite tudi le dve zgodbi. Delavnico lahko razdelite tudi v dva krajša dela, še posebej pri delu v razredu.

 V razredu lahko aktivnost razdelite tako, da naredite prvi in

drugi korak v prvem delu in nato naslednjič tretji, četrti in peti korak.

 Če je udeležencev veliko in imate dovolj časa, lahko isto

zgodbo razdelite dvema različnima skupinama. Skupini si bosta verjetno zamislili različna konca zgodbe, ki jih bodo mladi lahko primerjali, kar bo obogatilo njihova razmislek in analizo. V tem primeru ne pozabite nameniti več časa skupinski debati. Lahko tudi razdelite delavnico v dva krajša dela.

 Ne pozabite, da so to resnične zgodbe resničnih ljudi, ki so

prestali hude kršitve človekovih pravic, ker živijo v revščini.

Poskrbite, da bodo mladi oblikovali zaključke zgodb tako, da se bodo pri tem sicer lahko zabavali, a bodo odražali resnost in spoštovanje do situacije, ki jo obravnavajo.

 Lahko se bo zgodilo, da bodo ustvarjeni zaključki zgodb

vključevali jezik ali izraze, ki so žaljivi ali diskriminatorni.

Izrabite to kot priložnost, da komentirate uporabo jezika v okvirjih svobode govora, svobode lastnega izražanja in mladinske kulture, ne da bi sodili. Pogovorite se, kako lahko govor izrazi predsodke, širi stereotipe in stigmatizacijo, ki vodijo k diskriminaciji.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

Prvi korak: resnične zgodbe

Drugi korak: iskanje konca zgodb

Izbira zgodb

Delo v skupinah

n Glede na število udeležencev, njihovo starost in čas, ki ga imate na voljo, se odločite, koliko in katere zgodbe boste uporabili. Natisnite jih ali naredite kopije.

n Vsako skupino prosite, da analizira zgodbo, sledeč spodnjim vprašanjem, ki jih že prej napišite na tablo ali naredite kopije. 1. 2. 3. 4.

n Razložite udeležencem, da bodo prebrali resnične zgodbe, ki ponazarjajo povezanost revščine in človekovih pravic. n Če so udeleženci že imeli drugo delavnico Kaj so človekove pravice?, jih prosite, da se spomnijo temeljnih pravil in da jih zapišejo na list papirja ali na tablo. Če ne, si pomagajte s Priročnikom za izvajalce aktivnosti, da postavite temeljna pravila.

n Prosite skupine, da razmislijo o tem, kako bi se zgodba lahko nadaljevala in končala in da oblikujejo njen konec na kreativen način, morda tako, da ga:  bodo odigrali v kratkem skeču,  upodobijo na skupni risbi,  bodo zapeli,  zapišejo v kratko pesem ali zgodbo.

n Udeležence razdelite v toliko skupin, kolikor zgodb boste obravnavali, in dajte vsaki skupini kopijo njihove zgodbe, da jo preberejo. Povejte jim, da zgodbe nimajo konca in da ga bodo sami oblikovali.

Kaj si misliš o zgodbi in ljudeh, ki v njej nastopajo? Katere pravice so jim kršene, zakaj in kako? Kaj lahko naredijo, da bi se njihove pravice spoštovalo? Na kakšne ovire je možno, da bodo naleteli, ko bodo zahtevali svoje pravice? 5. Kakšno podporo potrebujejo, da zahtevajo in ubranijo svoje pravice? 6. Kako vpliva revščina na njihove pravice?

Nastopajoči ob začetku karavane o umrljivosti mater, ki je bila del kampanje amnesty International Zahtevamo dostojanstvo. Sierra leone, september 2009.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE

4. DElaVNIca

oblikovanje skupin

SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

50 3. POGLAVJE

POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

Tretji korak: povezanost revščine in človekovih pravic Vsi skupaj Spodnji potek ponovite z vsemi skupinami, tako da vse predstavijo ostalim zaključke svojih zgodb in se o njih pogovorite. n Prosite eno od skupin, da na kratko predstavi zgodbo in nato konec, ki so si ga zamislili. n Vzpodbudite odzive in komentarje drugih. Postavite spodnja vprašanja.

4. DElaVNIca

1. Kaj je najbolj pritegnilo vašo pozornost pri zgodbi in njenem koncu? 2. Katere človekove pravice ste prepoznali v zgodbi? Zapišite jih na tablo ali večji papir. 3. Kako so revščina in človekove pravice povezane v zgodbi in njenem koncu? 4. Se vam zdi konec realističen? n Če ste dvema različnima skupinama dali isto zgodbo, naj obe skupini predstavita svoja zaključka, nato pa prosite ostale za komentarje o razlikah in podobnostih. n Povejte udeležencem, da se te zgodbe dogajajo po svetu. So tipične za situacije, v katerih se revni ljudje znajdejo vsak dan, in za to, kako revščina vpliva na človekove pravice teh ljudi. n Povzemite povezanost med revščino in človekovimi pravicami. Več o tem najdete na začetku tega poglavja. Vzpodbudite udeležence, da zastavijo vprašanja in povedo svoje razmisleke. Prav je, da podate spodnje poudarke.  Ljudje, ki živijo v revščini, so pogosteje izpostavljeni kršitvam človekovih pravic.  Kršitve človekovih pravic lahko ustvarijo, povečajo in vzdržujejo revščino.  Krepitev, varovanje in uresničevanje človekovih pravic predstavljajo ključ, ki odklepa past revščine.

Četrti korak: ukrepanje n Udeležence vprašajte, ali poznajo kakšne situacije, vezane na revščino in kršitve človekovih pravic iz njihove okolice ali šole. Vprašajte jih, kaj bi lahko naredili zdaj, da bi to spremenili. Njihove ideje zapišite na tablo ali večji list papirja. Vzpodbudite skupino, da naredi majhen akcijski načrt. Več idej in smernic najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti. n Predlagajte, da udeleženci izvedo več o kampanjah ali akcijah amnesty International ali drugih organizacij. Ali je kaj, kar bi mladi radi ukrenili skupaj ali posamično? Zapišite njihove ideje in izberite vsaj eno ter jo uresničite. n ali obstaja morda določena tema, vezana na revščino in človekove pravice na šoli ali v okolici, glede katere bi mladi radi nekaj ukrenili? Več informacij, kako se lotiti ukrepanja, najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti. n Povejte nam, kaj počnete! Delite svoje ideje in kreativnost z drugimi mladimi po svetu prek spletne strani Amnesty International Zahtevamo dostojanstvo – slovensko Amnesty najdete na www.amnesty.si, mednarodna stran kampanje pa je na www.amnesty.org/demand-dignity. amnestyglobal demanddignityglobal

www.amnesty.org/demand-dignity amnestyglobal demanddignityglobal

@amnestyonline @demanddignity #demanddignity

@amnestyonline Peti korak: evalvacija @demanddignity #demanddignity

Izvedite kratko evalvacijo delavnice. Osredotočite se na to, kaj je bilo udeležencem pri delavnici všeč in kaj ne. Več informacij o tehnikah evalviranja najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

RESNIČNE zGoDBE zgodbe fotokopirajte, izrežite in razdelite skupinam za razpravo.

Halfa je zapustil svoj dom v Eritreji v Vzhodni Afriki, da bi se izognil prisilnemu služenju v vojski. Potem ko je nekaj časa preživel v Sudanu, je prečkal Saharo in prišel v Libijo. Upal je, da bo tu našel zaposlitev in začel novo življenje. Ko je v Libiji izbruhnila državljanska vojna leta 2011, so številni Libijci verjeli, da so temnopolti Afričani, kot je Halfa, plačanci polkovnika Moamerja Gadafija. Halfo so na ulici pretepli in oropali ter tako prestrašili, da se je odločil zapustiti državo.

Samantina zgodba Samanta je 11-letna romska deklica, ki živi s svojimi starši. Ima dva brata in starejšo sestro. Oba starša sta brezposelna. Družina nima pravnih dokumentov o zemlji, na kateri so zgradili svojo hišo. Nimajo vodovoda, zato vodo zajemajo v bližnjem potoku ali jo natočijo iz sosedove zunanje pipe. S sosedovo družino si delijo tudi nezakonit priključek za elektriko. Včasih se s sosedi sprejo. Takrat starši Samanti ne dovolijo, da bi natočila vodo pri sosedovi pipi.

Sedaj živi v begunskem taborišču Susha na libijsko-tunizijski meji. Tam živi več kot 20.000 beguncev v improviziranih domovih, s slabim dostopom do vode in hrane. Ko so taborišče napadli, so bili med streljanjem ubiti štirje Eritrejci. Halfa hoče domov...

Samanta ima težave v šoli. Odraščala je obkrožena z romščino, ki jo govorita starša in pozna le nekaj osnovnih besed jezika, ki se uporablja v šoli. Njena učiteljica se pogosto razjezi, ko Samanta ne razume, kaj mora narediti. Njeni sošolci se ji posmehujejo, jo šikanirajo in izločajo iz številnih svojih iger. Velikokrat sliši, da “Romi kradejo in so umazani”.

Kaj naj Halfa naredi? Kako bi zaključili njegovo zgodbo?

Samanta sovraži hoditi v šolo in ne razume, zakaj mora. Njena sestra je končala šolo, a ne dobi službe.

Kaj bi morala Samanta narediti? Kako bi zaključili njeno zgodbo?

(Prilagojeno po intervjuju, ki ga je Amnesty International

(Prilagojeno po primeru Amnesty International.)

opravila junija 2011.)

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

4. DElaVNIca

Halfova zgodba

52 3. POGLAVJE

POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

Sofipina zgodba

Marijina zgodba

4. DElaVNIca

Leng Sofip je 48-letna mati treh otrok. Z njeno družino so jo leta 2006 prisilno izselili z njihovega doma v Sambok Čabu v Kambodži. Premestili so jih v kraj Andong. Za Sofip je bilo življenje tam težko. Zemlja je prazna in poplavljena. Ni hiš, čiste vode, elektrike, stranišč niti služb. S prodajo majhnih kolačkov je zaslužila manj kot pol dolarja na dan – premalo, da bi lahko nahranila sebe in svoje otroke.

Marija ima pet otrok in živi v ZDA. Med nosečnostjo ni dobivala finančne podpore, saj je imigrantka in nima dokazila o dohodku. Ni si mogla privoščiti porodniške zdravstvene oskrbe. Ko je leta 2008 rojevala svojega najmlajšega otroka, jo je prva bolnišnica, kamor je prišla, zavrnila, ker ni prejela nikakršne predhodne zdravstvene oskrbe. V drugi bolnišnici so jo sprejeli ob polnoči, a medicinska sestra je prišla k njej šele šest ur kasneje.

Sofip ima HIV. Ko so jo prisilno izselili, je izgubila možnost obiskovanja klinike, kamor je prej redno hodila po brezplačna protiretrovirusna zdravila, da je ostajala zdrava. Po le nekaj mesecih življenja v Andongu se je Sofip preselila nazaj v mesto. Otroke je pustila pri dveh nevladnih organizacijah. “Življenje tam ni bilo možno,” je razložila. “Ta (preselitev) ni imela veze s tem, da se pomaga ljudem. Bilo smo revni in sedaj smo še bolj obubožani in nesrečni.”

“Ob 6. zjutraj sem govorila s prevajalcem preko telefona, ker so hoteli preveriti moje zavarovanje,” pripoveduje Marija. “Prosila sem ga: ‘Prosim, pošljite nekoga … prosim, povejte jim, da otrok prihaja’. Vsi so govorili angleško. Bilo me je grozno strah. Končno je prišla sestra in me pregledala.”

Sofip in njen partner sedaj bivakirata na ulicah, blizu kraja, kjer je včasih živela. Našla je manjšo zaposlitev, saj prodaja sladkorni trs in lahko pošlje nekaj denarja svojim otrokom. Ne zasluži pa dovolj, da bi lahko najela stanovanje. Vse revne soseske, kjer je bilo včasih možno najeti stanovanje, so bile ali bodo kmalu porušene. Zaradi tega ima Sofip le malo možnosti in še manj varnosti, ko skuša na novo zgraditi svoje življenje …

Kaj bi morala Sofip narediti? Kako bi zaključili njeno zgodbo?

Marija je rodila, a kmalu zatem se je začela počutiti slabo. Zdravstveno osebje je najprej ignoriralo njene klice po pomoči. “Začela sem jokati in kričati: ‘Ne morem dihati!’. Sestra je prišla v sobo in poklicala zdravnike – vsi so pritekli nazaj. Namestili so monitorje na moje srce in čelo in napravo na moje prsi, mi dali kisik in insulin – potem sem omedlela.” Marijo so odpustili tri dni kasneje, a še vedno ne ve, kaj se je zgodilo, niti, kaj je bilo narobe: “Nihče mi ni nikoli ničesar razložil.”

Kaj naj Marija naredi? Kako bi zaključili njeno zgodbo?

(Prilagojeno po primeru o barakarskih naseljih iz kampanje Amnesty

(Prilagojeno po primeru o umrljivosti mater iz kampanje Amnesty

International Zahtevamo dostojanstvo, maj 2009.)

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

adamina zgodba Adama Turaj je umrla decembra 2008 v Sierri Leone v zahodni Afriki nekaj ur po tem, ko je rodila svojega prvega otroka. Že zgodaj v svoji nosečnosti je Adama obiskala lokalno kliniko za bodoče mamice. Vendar je morala z obiski prenehati, ker ni imela dovolj denarja za preglede. “Strah pred visokimi cenami jo je odvrnil od tega, da bi poiskala zdravstveno pomoč, ki jo je zares potrebovala,” je razložila Adamina sestra, Sara. V osmem mesecu nosečnosti je Admino telo zateklo. Adama in njena družina so mislil, da se samo redi in tega niso prepoznali kot možni znak zapletov. Kmalu zatem je rodila deklico ob pomoči tradicionalne babice.

4. DElaVNIca

Takoj zatem je Adama začela bruhati in tožiti zaradi mrzlice. Nato je začela krvaveti. Družina je vedela, da je nekaj narobe in je začela iskati denar, da bi jo peljali v bolnico. Uspeli so zbrati denar in se dogovoriti za zmerno ceno s taksistom. Toda med 40-minutno vožnjo do bolnišnice v prestolnico Freetown je Adama umrla. “Mislim, da je umrla, ker nismo imeli denarja in ni šla pravočasno v bolnico,” pravi Sara.

Kaj bi morala zdaj narediti Adamina družina? Kako bi zaključili njihovo zgodbo?

(Prilagojeno po primeru o umrljivosti mater iz kampanje Amnesty International Zahtevamo dostojanstvo, maj 2009.)

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

54 3. POGLAVJE

POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

5. DElaVNIca SPoŠTUJ MoJE PRaVIcE, SPoŠTUJ MoJE DoSToJaNSTVo

cIlJI

n Vzpodbuditi udeležence, da kritično analizirajo, kako z revščino povezane kršitve človekovih pravic še okrepijo izkušnjo pomanjkanja, družbene izključenosti, negotovosti in nemoči ljudi, katerih pravice so kršene, še posebej deklet in žensk. n Premisliti, kaj lahko ljudje, ki živijo v revščini, naredijo, da bi zagotovili spoštovanje svojih pravic, in prepoznati, kaj lahko udeleženci delavnice naredijo, da postanejo zagovorniki svojih in pravic drugih.

ČaS 60-90 minut.

KaJ PoTREBUJETE?

n opis primera (najdete ga v nadaljevanju) ali film o skupnosti Deep Sea (www.amnesty.org.uk/content.asp? categoryID=11594#dvd), n DVD in TV ali računalnik, lcD projektor, zaslon (steno) in zvočnike (če potrebno), n stojalo z listi, n pisala, n lepilni trak. n kartice “Deep Sea”.

NaSVETI za IzVEDBo

 Če imate dostop do računalnika ali televizije in DVD

predvajalnika, uporabite film. Sicer izvedite delavnico z uporabo zapisa o primeru in fotografij v nadaljevanju.

 Uporabite lahko tudi drug primer, ki ga najdete v časopisu,

ali situacijo iz vaše države ali skupnosti. Premislite o možnosti, da to pripravite kot igro ali kratko zgodbo, s čimer lahko poživite debato.

 Delavnico lahko zlahka izvedete v dveh delih, dolgih 45.

V prvem delu naredite prvi in drugi korak ter dovolite

udeležencem, da razmislijo in analizirajo probleme, ki jih izpostavi opis primera (igra / kratka zgodba) ali film, pa tudi, kako so povezane človekove pravice in revščina. Naredite tretji, četrti in peti korak v naslednji delavnici, ko se posvetite posledicam kršitev človekovih pravic, s katerimi se morajo ljudje v vašem izbranem primeru soočiti. Skupaj naredite akcijski načrt, kako bi lahko rešili ta problem.

DElaVNIca IMa PET KoRaKoV Prvi korak: Predstavitev zgodbe o skupnosti Deep Sea (film ali zgodba). Drugi korak: razmislek in analiza. Tretji korak: posledice kršitev človekovih pravic za ljudi, ki živijo v revščini. Četrti korak: ukrepanje. Peti korak: evalvacija.

(Ta delavnica je prilagojena iz priročnika Poverty and Human Rights: Films, An Assembly, Lessons and Information To Inspire Students Aged 14+, ki ga je pripravila britanska Amnesty International)

Prebivalka barakarskega naselja Deep Sea v Nairobiju, potem ko so vladni buldožerji porušili njeno hišo. Kenija, marec 2011.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

Prvi korak: predstavitev zgodbe o skupnosti Deep Sea

Drugi korak: razmislek in analiza

n Udeležencem razložite, da bodo gledali ali poslušali opis življenja skupnosti Deep Sea v barakarskem naselju v Nairobiju, glavnem mestu Kenije, v vzhodni Afriki (ali o vašem izbranem primeru). Zgodba pokaže, kako se ljudje v Deep Seaju v razmerah izredne revščine in pomanjkanja borijo za svoje dostojanstvo in človekove pravice.

Vsi skupaj – deljenje občutij: n Udeležence prosite, da se razdelijo v brenčeče skupine (to so problemsko usmerjene skupine) po dva ali trije. Dajte jim nekaj minut, da se pogovorijo, kakšna čustva jim je zbudil film / zgodba. Ali poznajo kakšen podoben primer v svoji okolici ali državi? n Skupine povabite, da povedo o svojih občutjih še drugim. Če začno uporabljati bolj analitične fraze, kot so “Mislimo, da...”, “Po našem mnenju...”, “Ni nam bilo všeč...”, jih vzpodbudite, da svoja čustva bolj jasno opišejo (na primer “Občutil sem jezo / pomilovanje / bes / žalost …).

n Preberite primer ali poglejte filmček.

Vsi skupaj - refleksija in analiza filma

n Uporabite spodnja vprašanja za vzpodbuditev nadaljnjega razmisleka in analize o problemih, ki so bili izpostavljeni v zgodbi. Uporabite vprašanja že prej, če imajo udeleženci težave ubesediti in izraziti, kaj je najbolj pritegnilo njihovo pozornost. 1. 2. 3. 4. 5.

Kako se v zgodbi kaže revščina? Zakaj so prebivalci Deep Seaja revni? Katere pravice so jim kršene in kako? Katere skupine prebivalcev so najbolj ranljive in zakaj? Na kakšne načine revščina poveča možnost, da pride do kršitev človekovih pravic? 6. Kaj člani skupnosti Deep Sea delajo, da bi se zavzeli za svoje pravice?

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

5. DElaVNIca

n Vse udeležence vprašajte, kateri del filma ali zgodbe je najbolj pritegnil njihovo pozornost in zakaj. Če kdo noče govoriti pred vsemi, lahko znova oblikujete manjše skupine. Namenite dovolj časa, da lahko vsak pove, kar želi, in komentira.

56 3. POGLAVJE

POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

Tretji korak: posledice kršitev človekovih pravic za ljudi, ki živijo v revščini Vsi skupaj – nevihta možganov n Opirajoč se na odgovore udeležencev v drugem koraku, razložite, da se zgodba osredotoča na štiri ključne probleme, povezane z revščino in s kršitvami človekovih pravic: pomanjkanje, negotovost, nemoč in izključenost. Udeležence vprašajte, kaj razumejo pod vsakim od teh pojmov, in zapišite njihove razlage na tablo ali velik list papirja. n Udeležencem pokažite štiri kartice Deep Sea (najdete jih v nadaljevanju) s ključnimi problemi in preberite njihove definicije, vračajoč se na opredelitve, ki so jih ponudili udeleženci. Kartice nalepite na tablo ali steno in pod vsako nalepite velik list papirja. Prosite štiri prostovoljce, da vam pomagajo izpeljati nevihto možganov za vsak pojem. Vsakemu dajte pisalo in jih prosite, da zapisujejo ideje udeležencev pod vsak pojem. n Za vsak pojem udeležencem zastavite spodnja vprašanja.

5. DElaVNIca

1. Kako se pomanjkanje kaže v zgodbi Deep Sea? 2. Kaj delajo ljudje, da bi si zagotovili te svoje pravice? Kaj bi še lahko naredili? 3. Kaj bi lahko vlada in druge organizacije naredile, da bi zaščitile pravice skupnosti? Na koncu delavnice uporabite zapiske za izvajalca delavnice o zgodbi skupnosti Deep Sea (objavljeni v nadaljevanju), da boste predstavili še druge ideje, ki lahko dopolnijo predloge udeležencev. Če so nekateri predlogi nerealistični ali nerazumljivi, prosite še druge udeležence, da razložijo, kako bi jih oni izpeljali. Poskrbite za spoštljivost in da se nihče ne počuti zasmehovanega ali izpostavljenega. Na koncu prosite udeležence za opažanja in komentarje o izvedeni nevihti možganov. Vzpodbudite jih, naj poiščejo povezave med kršitvami različnih človekovih pravic. Poudarite soodvisnost vseh človekovih pravic.

Četrti korak: ukrepanje n Pogovorite se o zgodovini skupnosti Deep Sea in o delu Amnesty International skupaj z lokalno nevladno organizacijo ter o kampanjah za zaščito pravic skupnosti. Zgodbo Deep Sea lahko fotokopirate in razdelite udeležencem. Če ste uporabili lastni primer, raziščite, če potekajo kakšne akcije v podporo tistim ljudem. Predstavite jih in predebatirajte z udeleženci. n Vprašajte udeležence, kaj menijo, da bi lahko storili, da bi spremenili podobne situacije, kjer se prepletata revščina in kršitve človekovih pravic. Ideje zapišite na tablo ali velik list papirja. n Odločite se, kakšno akcijo bi želeli izpeljati. Udeležence vprašajte, kaj lahko storijo, da pomagajo v tej ali podobnih situacijah. Ponudite podporo pri organizaciji izbrane aktivnosti. Več informacij, kako naprej, najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti. n Ker je to zadnja delavnica v tem sklopu, premislite, kako bi lahko obnovili vse različne stvari, ki so se jih udeleženci naučili, in aktivnosti, ki so jih izpeljali (lokalno, na nacionalni in mednarodni ravni). n Sporočite nam, kaj počnete! Delite svoje ideje in kreativnost z drugimi mladimi po svetu prek spletne strani Amnesty International Zahtevamo dostojanstvo - slovensko Amnesty najdete na www.amnesty.si, mednarodna stran kampanje pa je na www.amnesty.org/demand-dignity.

www.amnesty.org/demand-dignity amnestyglobal demanddignityglobal

amnestyglobal demanddignityglobal

@amnestyonline @demanddignity #demanddignity

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

Peti korak: evalvacija Izvedite evalvacijo delavnice. Osredotočite se na to, kaj je bilo udeležencem pri delavnici všeč in kaj ne. Več informacij o tehnikah evalviranja najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti. Ker je to zadnja delavnica v tem učnem gradivu, razmislite o evalvaciji celotnega sklopa. Povratne informacije nam pomagajo izboljšati naša učna gradiva, zato je za nas zelo pomembno vedeti, kaj ste naredili, kaj vam je bilo všeč in kaj se ni najbolje obneslo. Prosimo vas, da izpolnite vprašalnik v nadaljevanju in ga pošljete amnesty International Slovenije (Beethovnova 7, 1000 ljubljana) ali nam pošljete skeniran vprašalnik na amnesty@amnesty.si (zadeva: vprašalnik za UČP).

aktivisti amnesty International med demonstracijami ob mednarodnem dnevu za

5. DElaVNIca

odpravo revščine. Madrid, Španija, 17. oktober 2010.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

58 3. POGLAVJE

POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

zGoDBa SKUPNoSTI DEEP SEa Skupnost Deep Sea je barakarsko naselje v predmestju Westlands v Nairobiju, kenijski prestolnici. Prva skupina prebivalcev se je tam naselila leta 1964, ko je ozemlje veljalo za javno zemljo. Danes živi tam približno 7.000 ljudi na 33 akrih – kar je približno tako veliko kot 16 nogometnih igrišč skupaj.

Amnesty International je sprejela dolgoročno zavezo, da bo izvajala kampanjo skupaj s prebivalci skupnosti Deep Sea in z lokalno nevladno organizacijo Hakijamii. Skupaj upamo, da bomo dosegli: n ustavitev nadaljnjih izselitev skupnosti Deep Sea, dokler kenijska vlada ne sprejme obvezujočih pravnih smernic o izselitvah v skladu z mednarodnim pravom.

Zasebno podjetje sedaj trdi, da je lastnik zemlje in jo želi uporabiti. Prebivalce poskuša pregnati od tam, tako da z buldožerji uničuje hiše ali podstavlja požare. Vladne uradnike, policijo in druge, ki sprožajo in izvajajo te nezakonite izselitve, ne doletijo nobene pravne sankcije.

n Uveljavitev zakona, ki bo kaznoval vladne uslužbence in vse ostale, ki poskušajo protizakonito izseliti ljudi.

Medtem živijo prebivalci v neprestanem strahu, da bodo njihove domove vsak čas uničili brez predhodnega opozorila ali možnosti, da dobijo nadomestno bivališče ali nadomestilo.

n Končanje prisilnih izselitev po celi Keniji in zagotovitev bivališč za vse, ki so na tak način že izgubili svoj dom.

n Boljše življenjske pogoje v naselju Deep Sea.

5. DElaVNIca

Strah pred izselitvijo ni edini problem, s katerim so soočeni prebivalci Deep Seaja. Naselje ima le občasno elektriko in nima sveže vode, zbirališča odplak, cest ali kanalizacije. Prebivalci v glavnem uporabljajo ‘leteča stranišča‘ (majhne plastične vrečke, ki se uporabljajo za odmetavanje toaletnih odpadkov). Večina hiš je narejenih iz odpadnih materialov in le redke ne prepuščajo vode. Prebivalci bolehajo za boleznimi, prenosljivimi z vodo, kot sta hepatitis A in driska, kot tudi za HIV / AIDS-em in so podhranjeni. Ženske in otroci, ki opravljajo naloge, kot je prinašanje vode in pranje, so še posebej izpostavljeni nevarnostim obolenj. 8. marca 2011 je v naselju Deep Sea izbruhnil požar. Uničil je 80 do 90 odstotkov hiš. Kenijski Rdeči križ je poročal, da je bilo do 10.000 ljudi prizadetih zaradi požara – večina jih je ostala brez doma in več deset jih je bilo ranjenih. (Več na: http://action.amnesty.org.uk/eacampaign/action.retrievestaticpage.do?ea_static_page_id=1258)

Nekateri prebivalci skupnosti Deep Sea živijo tam že več kot 40 let. Po kenijski zakonodaji bi morali biti prebivalci upravičeni, da pridobijo pravno podlago za bivanje na zemlji, potem ko živijo tam vsaj 12 let. Smernice ZN glede postopkov izselitev pravijo, da je vsaka prisilna izselitev – množična izselitev brez predhodnega pravnega postopka – protizakonita.

Prebivalci hodijo skozi ulice barakarskega naselja Deep Sea v Nairobiju. Kenija, september 2008.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

Levo: Vodja kampanj amnesty International Kenije (levo) v barakarskem naselju Deep Sea med srečanjem z družino, katere hišo so porušili brez predhodnega obvestila. Kenija, marec 2009. Spodaj: Prebivalci se umikajo, medtem ko se požar širi po barakarskem naselju Deep Sea v predelu Parklands prestolnice Nairobi.

5. DElaVNIca

Kenija, marec 2011.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

60 3. POGLAVJE

POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

a: PoMaNJKaNJE

B: NEGoToVoST

zanikana ti je pravica do primernega življenjskega standarda, na primer do hrane, zdravstvene oskrbe, izobrazbe.

zanikana ti je pravica do ﬁzične varnosti, na primer nisi varen pred policijskim nasiljem, nasiljem tolp, nasiljem v družini.

c: NEMoČ

D: IzKlJUČENoST

zanikana ti je pravica do svobodnega izražanja mnenja, protestiranja in vplivanja na politiko. zanikana ti je pravica do informiranosti.

zanikana ti je pravica, da polnopravno sodeluješ v družbi. Si diskriminiran in ne obravnavajo te kot enakopravnega.



Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE IN ČLOVEKOVIH PRAVIC

zaPISKI za IzVaJalca DElaVNIcE o SKUPNoSTI DEEP SEa

GlaVNI PRoBlEMI

PRIMERI V SKUPNoSTI DEEP SEa

KaJ BI KENIJSKa VlaDa IN NEVlaDNE oRGaNIzacIJE (NVo) laHKo NaREDIlE za zaŠČITo ČloVEKoVIH PRaVIc?

PoMaNJKaNJE Zanikana ti je pravica do primernega življenjskega standarda, na primer do hrane, zdravstvene oskrbe, izobrazbe.

Nimajo neposrednega dostopa do čiste vode, imajo malo denarja, ni sanitarij, slabo zdravje, ni zdravstvene oskrbe, neprimerna bivališča, neredna elektrika, malo hrane, omejeno izobraževanje.

Kenijska vlada bi lahko izboljšala življenjske pogoje ljudi s tem, da bi odvažala smeti in uredila kanalizacijo, kot to počne za okoliške skupnosti. Pomoč, ki jo zagotavljajo NVO, bi se lahko uporabila za izboljšanje življenjskih razmer z gradnjo vodnjakov, ureditvijo kanalizacije in zagotavljanjem hrane / zemlje za kmetovanje.

NEGoToVoST Zanikana ti je pravica do ﬁzične varnosti, na primer nisi varen pred policijskim nasiljem, nasiljem tolp, nasiljem v družini.

Nasilje v družini, prisilne izselitve, policijsko in vladno nasilje med prisilnimi izselitvami, ranjeni med protestiranjem (tudi otroci).

NVO bi lahko sodelovale s skupnostjo in izobrazile ljudi o družinskem nasilju in ponudile podporo žrtvam. Policija in vlada bi lahko prenehali s prisilnimi izselitvami in zagotovili varna bivališča za prebivalce. Vlada bi lahko s smernicami omejila nasilje policije in zagotovila, da so policisti, ki so nasilni, kaznovani.

NEMoČ Zanikana ti je pravica do svobodnega izražanja mnenja, protestiranja in vplivanja na politiko. Zanikana ti je pravica do informiranosti.

Ni jim dovoljeno protestirati, niso jim dane informacije o tem, kdo trdi, da je lastnik zemljišča, ni jim dana možnost, da bi se pogovorili z oblastmi in poskusili najti rešitev.

Vlada bi lahko dovolila mirne proteste. Skozi izobraževalne programe bi se lahko povečalo znanje prebivalcev o njihovih pravicah do zemlje. Vlada bi lahko pristala na srečanje in jim prisluhnila, da bi skupaj našli rešitev. NVO in drugi bi lahko organizirale akcije, da bi vlado prepričale, da prisluhne zahtevam skupnosti.

IzKlJUČENoST Zanikana ti je pravica, da polnopravno sodeluješ v družbi. Si diskriminiran in ne obravnavajo te kot enakopravnega.

Malo priložnosti za delo in pridobitev novih spretnosti, ločeni so od okoliških bogatih sosesk.

Vlada in NVO bi lahko združile moči, da prebivalce naučijo spretnosti, ki jih potrebujejo, da bodo našli zaposlitev. Lahko bi tudi izboljšali njihove bivanjske razmere, tako da bi se razlike med revnimi in bogatimi v Nairobiju zmanjšale.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

5. DElaVNIca

Uporabite to razpredelnico, da preverite predloge udeležencev in podprete njihovo razumevanje situacije. Nekateri od predlogov udeležencev bodo morda sodili v več kategorij. Poudarite, da je to zaradi soodvisnosti človekovih pravic.

62 ZAPISKI

zaPISKI

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

VPRAŠALNIK 1. Kaj ste po poklicu oziroma v kakšni vlogi izvajate aktivnosti?  učitelj

 študent / mlada oseba

 aktivist

 prostovoljec

 drugo – prosimo, dopišite

Spol  moški  ženska

2. Kje izvajate aktivnosti? mesto/vas ................................................

država ........................................................................

3. Kateri sklop ste uporabljali?  Priročnik za izvajalce aktivnosti  1. sklop: Revščina in človekove pravice  2. sklop: Pravica do bivališča  3. sklop: Pravica do zdravstvene oskrbe

4. Kje ste izvedli delavnice?  šola  mladinska skupina, center ali klub  drugo – prosimo, napišite ..........................................................................................................

5. Koliko so bili stari udeleženci?  11-13 let

 14-18 let

 19-24 let

Drugo – prosimo, napišite ................................................................................

6. Približno koliko ljudi je sodelovalo na vaših delavnicah? ........................

7. Ali je bil sklop uporaben za vaše delo? (označite ‘X’ ali krožec na črto) 1 – sploh ni bil 1

5 – zelo uporaben 2

1/12/2011

SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO Izobraževanje za človekovo dostojanstvo

8. Katere od teh besed najbolje opišejo vaše mnenje o tem sklopu? (Prosimo, označite tri možnosti)  relevanten

 razumljiv

 nerelevanten  dolgočasen

 prijazen do uporabnika

 prilagodljiv

 inovativen

 zapleten

 nefleksibilen  staromoden

Druge besede ......................................................................................................................

9. a) Kaj vam je bilo najbolj všeč pri tem sklopu?  vsebina (obravnavane teme)  struktura (bila je prijazna za uporabo, razumljiva…)  metodologija (aktivnosti, metode, tehnike…)  drugo ......................................................................................................................................................

b) Prosimo, razložite, zakaj so vam bili všeč deli, ki ste jih izbrali: .................................................................................................................................................................. ...................................................................................................................................................................

10. a) Prosimo, označite, če ste opazili med ali po delavnici, da so udeleženci:  pokazali povečano znanje vsebine  spremenili svoje obnašanje  bili motivirani, da še kaj ukrenejo

b) Prosimo, razložite svoj odgovor: .................................................................................................................................................................. ...................................................................................................................................................................

11. Ali bi uporabili ta sklop spet z drugimi skupinami?  da  ne 12. Prosimo, zapišite svoje predloge za izboljšanje tega sklopa: .................................................................................................................................................................. ...................................................................................................................................................................

13. Prosimo, zapišite še svoje druge komentarje: .................................................................................................................................................................. ................................................................................................................................................................... Prosimo vas, da izpolnjen vprašalnik pošljete na Amnesty International Slovenije (Beethovnova 7, 1000 Ljubljana) ali nam pošljete skeniran vprašalnik na amnesty@amnesty.si (zadeva: vprašalnik za UČP).

Hvala!

1/12/2011

SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO Izobraževanje za človekovo dostojanstvo

SpošTUJ MoJe pRavice, SpošTUJ MoJe DoSToJanSTvo

Sklop 1- Revščina in človekove pRavice

ideja dostojanstva je v samem temelju tega, kaj pomeni biti človek. v Splošni deklaraciji človekovih pravic (SDčp) je zapisano: “vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice”. a ta ideal še ni postal globalna resničnost. Revščina je glavni razlog, zakaj ne. Ta učni pripomoček želi mladim in tistim, ki z njimi delajo, omogočiti razumevanje povezav med kršitvami človekovih pravic in revščino. vzpodbuja jih, da uporabijo svoj glas za zahtevanje svojih pravic in za ukrepanje v zadevah, ki so jim pomembne. lahko služi za sodelovanje v kampanji amnesty international Zahtevamo dostojanstvo, ki se osredotoča na ljudi, ki živijo v revščini in se zavzemajo za svoje pravice. lahko pa se ga uporabi tudi v okviru drugih izobraževalnih dejavnosti, ki naslavljajo revščino znotraj okvira človekovih pravic. To je prvi od vrste izobraževalnih sklopov, ki so del zbirke amnesty international Izobraževanje za človekovo dostojanstvo. vsak sklop predstavlja druge teme, vezane na revščino in človekove pravice. prvi sklop je splošni uvod v tematiko.

amnesty.org amnesty.si INDEKS: ACT 35/021/2011 december 2011