Page 1

ZGRABI PRILOŽNOST

UJEMI IZKUŠNJE


CIP - Katalo ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji nica, Ljubljana

ZGRABI prilo nost, ujemi izkuĹĄnje / [avtorice Katja Stanonik... [et al.] ; uredila Slovenije, 2017 ISBN 978-961-93893-3-1 1. Stanonik, Katja


ZGRABI PRILOŽNOST

UJEMI IZKUŠNJE Avtorice: Katja Stanonik, Urša Leban, Ema Trobentar, Nina Zupančič Uredila: Katja Stanonik


KAZALO UVODNE BESEDE UVODNE BESEDE NA IZMENJAVO TOREJ? KAKO PA? Erasmus + Program Ceepus AEN in MAUI Izmenjave preko bilateralnih pogodb

8 9 9 9

KAJ PA FINANCE? Štipendija Erasmus + Štipendije za študijske obiske dijakov in študentov v tujini za leto 2016 Financiranje študijskega oziroma znanstvenega obiska študentov v tujini

10 10 11

VPRAŠANJA PRED IZMENJAVO Ali je mogoče oddajati svojo študentskosobo študentom Erasmus + ki pridejo v Slovenijo? Kakšne ugodnosti mi pripadajo kot študentu v gostujoči državi? Ali lahko izberem institucijo, ki ni na seznamu institucij s katerimi ima moja fakulteta podpisani bilateralni sporazum? Ali obstaja baza vseh, ki so bili na izmenjav? Kje lahko dobim njihov kontakt? Kako napisati dobro motivacijsko pismo? Kako uskladiti in najti predmete? Ali moram znati jezik države v katero odhajam? Lahko grem na Erasmus + prakso, ko diplomiram?

14 16 17 18 18 20 21 22


VPRAŠANJA MED IZMENJAVO? Enega izmed predmetov mi ni uspelo opravljati, zato ne bom dosegel zadostnega števila kreditnih točk. Ali mi lahko tamkajšnji profesorji napišejo kakšno priporočilno pismo v primeru, da bi v prihodnosti kakšnega potreboval? Se lahko zaradi bolezni vrnem v domovino? Kaj se zgodi v primeru, da v tujini zbolim? Med bivanjem v tujini so mi bili ukradeni dokumenti, kaj naj naredim? Si lahko podaljšam bivanje na izmenjavi? Ali lahko imaš dve začasni prebivališči? Enega v Sloveniji in drugega v tujini?

VPRAŠANJA PO IZMENJAVI Kako hitro mi bodo nakazali preostanek štipendije Erasmus+?

26 26 27 28 30 30 32


UVODNE BESEDE Zveza ŠKIS je krovna organizacija lokalnih študentskih klubov, v okviru katere deluje več vsebinskih odborov, eden izmed njih pa je tudi Mednarodni odbor. Glavna vizija slednjega je informiranje in podpora mladim na področju mednarodne mobilnosti ter promocija mednarodne učne izkušnje preko različnih medkulturno obarvanih projektov med klubovci ter drugimi mladimi posamezniki. Pomembnost izkušnje v mednarodnem prostoru dandanes zelo narašča, zato si vse več mladih želi preizkusiti srečo izven meja naše domovine. Spretnosti, veščine in znanja, pridobljeni na mednarodnem področju, so vedno bolj cenjena referenca tako doma kot v tujini. Obenem pa udejstvovanje na mednarodnih aktivnostih posameznika ne bogati samo na področju akademskega in neformalnega znanja, temveč mu skozi medkulturno učno dimenzijo omogoča tudi osebnostno rast. Ker se vsega tega zelo dobro zavedamo tudi v Mednarodnem odboru Zveze ŠKIS, smo za vas pripravili brošuro, ki vam bo olajšala odločitev o mednarodni izmenjavi. Le pogumno! ;)

Urša Leban, vodja Mednarodnega odbora Zveze ŠKIS


Dragi bodoči, bivši in trenutni udeleženci mednarodnih izmenjav v Evropski uniji in zunaj nje! Odločitev za odhod v tujino nemalokrat oteži pomanjkanje informacij, zajetna bera birokratskih ovir, pregovorno rečeno prazna študentka denarnica in tabuji o iskanju stanovanja, nakupovanju hrane in potovanjih. Pri Mednarodnem odboru Zveze ŠKIS smo prepričani, da je vsaka izkušnja, ki jo med študijem pridobite izven svoje cone udobja, ključna pri iskanju zaposlitve in fleksibilnosti v vsakodnevnem življenju. Prav tako smo prepričani, da vsak odhod preko meja naše države ne predstavlja nujno hladnega tuša in dodatnega udarca za vašo denarnico. Pred vami je zajetna bera nasvetov in idej, kako čim lažje opraviti z birokratskimi ovirami ali kako pridobiti kakšen dodaten evro, ki se prepletajo s povsem praktičnimi idejami, kako iz svoje izkušnje potegniti kar največ. Na uho vam želimo prišepniti vse tiste informacije, ki bi jih tudi sama želela vedeti, ko sem brusila podplate na študijskih izmenjavah v Belgiji, na Nizozemskem in v Avstraliji. Naj vam bo na poti proti uspehu glavno vodilo slovenski rek »Priložnost zamujena, ne vrne se nobena!«. Zato le zgrabite svojo priložnost in ujemite izkušnje! Vse dobro, Katja Stanonik, urednica publikacije


NA IZMENJAVO TOREJ? KAKO PA? Erasmus+ Vse javne univerze v Sloveniji (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem) podpirajo program Erasmus+. Erasmus+ je program Evropske komisije, ki mladim v Evropi omogoča izobraževanje in usposabljanje v vseh sektorjih vseživljenjskega učenja (šolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, nadaljnje izobraževanje, aktivnosti mladih). Študentom je v sklopu programa Erasmus+ omogočeno, da del rednih študijskih obveznosti opravijo na partnerski instituciji ali pa opravijo prakso v eni izmed držav, vključenih v projekt. Študent, ki se odpravlja na izmenjavo, mora biti redno vpisan na matično univerzo oziroma mora imeti opravljeno zaključno delo na matični univerzi. Na izmenjavo Erasmus+ se prijavite eno šolsko leto prej, in sicer preko koordinatorja na posamezni fakulteti. Fakulteta ima pravico za izmenjavo Erasmus+ izbrati le najbolj motivirane študente, zato je prijavi včasih treba priložiti tudi motivacijsko pismo. Višina donacije je odvisna od države gostiteljice.

8


Program Ceepus Program Ceepus (Central European Exchange Programme for University Studies) je srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev. V program so vključene visokošolske institucije iz naslednjih držav: Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija. Študent se lahko prijavi tudi kot »free mover«. Študentje so oproščeni šolnine ter lahko kandidirajo za finančno pomoč posamezne države članice.

AEN in MAUI Študentje Univerze v Ljubljani se lahko odpravijo na izmenjavo na eno izmed severnoameriških ali avstralskih univerz. Izmenjava lahko traja en ali dva semestra. Izbrani študentje so oproščeni plačila šolnine, plačilo stroška bivanja in potovanja pa je v domeni posameznega študenta. Univerza v Ljubljani prijave zbira glede na letni razpis.

Izmenjave preko bilateralnih pogodb Nekatere fakultete vseh treh slovenskih univerz z neevropskimi univerzami sklepajo dodatne pogodbe, ki svojim študentom omogočajo semester ali dva trajajoče izmenjave. Študentje so oproščeni plačila šolnine, stroške potovanja, bivanja in prehrane pa si morajo kriti sami.

9


KAJ PA FINANCE? ŠTIPENDIJA ERASMUS+ Višina štipendije Erasmus+ za študijski obisk v tujini je odvisna od države, v kateri boste opravljali študijski obisk. V študijskem letu 2015/2016 je štipendija za študijski obisk znašala med 300 in 400 evri mesečno. Prav tako je tudi višina štipendije Erasmus+ za študijsko prakso odvisna od države, v katero odhajate. V študijskem letu 2015/2016 je znašala med 400 in 500 evri mesečno. Študent lahko zaprosi tudi za dodatek k finančni pomoči Erasmus+, ki je v letu 2015/2016 znašal 80 evrov/mesec in ga podeljuje Sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Študent mora za prejemanje dodatka izpolnjevati določene pogoje.

ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJSKE OBISKE DIJAKOV IN ŠTUDENTOV V TUJINI ZA LETO 2016 Na javnem razpisu lahko sredstva pridobijo tisti dijaki ali študentje, ki odhajajo na študijski obisk v tujino in jim matična izobraževalna ustanova to mobilnost vrednoti kot del izobraževalnega programa v Sloveniji. Sredstva so namenjena štipendiranju vsaj tritedenskih študijskih obiskov študentov ter vsaj dvotedenskih študijskih obiskov dijakov v obdobju od 1. 10. 2016 dalje, pri čemer se mora študijski obisk pričeti najkasneje 30. 9. 2017. Sredstva so namenjena tako za namen študija kot tudi praktičnega izobraževanja. Študent lahko pridobi štipendijo za potne stroške v višini do 500 evrov in osnovno štipendijo v višini največ 70 evrov mesečno. Namen osnovne štipendije je kritje šolnine, prehrane in potnih stroškov. Na razpis se je mogoče prijaviti do porabe sredstev oziroma do vključno 30. 9. 2017. ?

10

Več informacij na: www.sklad-kadri.si


FINANCIRANJE ŠTUDIJSKEGA OZIROMA ZNANSTVENEGA OBISKA ŠTUDENTOV V TUJINI Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije razpisuje javni razpis, na katerem lahko sredstva pridobijo študentje 1., 2. ali 3. stopnje, ki odhajajo na od tri- do največ desettedenski obisk v tujino, in katerim matična izobraževalna ustanova to mobilnost vrednoti kot del izobraževalnega programa v Sloveniji. Sredstva je možno uveljavljati za študijske obiske, ki potekajo v obdobju od 1. 1. 2016 dalje, in sicer do vključno 30. 9. 2017. Predmet javnega razpisa je štipendiranje študijskih oziroma znanstvenih obiskov dodiplomskih, magistrskih ali doktorskih študentov, vpisanih na visokošolske zavode v Republiki Sloveniji, pri slovenskih profesorjih, ki delujejo na akreditiranih ustanovah v tujini. Sredstva so namenjena kritju neposrednih stroškov v času obiska in potnih stroškov, ki nastanejo med potjo do kraja obiska. Višina sredstev, ki jih pridobite za kritje stroškov nastanitve, prehrane in drugih neposrednih stroškov, znaša med 130 in 250 evri tedensko, višina potnih stroškov pa med 200 in 1000 evri. Na razpis se je mogoče prijaviti do porabe sredstev oziroma do vključno 30. 8. 2017. ?

Več informacij: http://www.sklad-kadri.si

11


VPRAÅ ANJA PRED IZMENJAVO


ALI JE MOGOČE ODDAJATI SVOJO ŠTUDENTSKO SOBO ŠTUDENTOM ERASMUS+, KI PRIDEJO V SLOVENIJO?

Da! Treba je omeniti, da lahko svojo študentsko sobo zgolj po dogovoru z najemodajalcem oddajate tujemu študentu. V kolikor slednji v to privoli, si lahko pri iskanju tujih študentov pomagate s platformo Housing Anywhere. Postopek je nekoliko drugačen, če bivate v študentskih domovih. Iz sprejemne pisarne Študentskega doma Ljubljana (ŠDL) so sporočili, da lahko študent, ki biva v študentskem domu v Ljubljani in odide na izmenjavo v tujino, za čas izmenjave najde nadomestnega tujega študenta, ki ta čas biva v njegovi sobi. Bistveno je, da ta tuji študent izpolnjuje pogoje za bivanje v domovih. V primeru izmenjave Erasmus+ to pomeni, da mora biti na listi Mednarodne pisarne UL za bivanje v ŠDL. Po pogodbi z Univerzo v Ljubljani je v ŠDL tujim študentom namenjenih 400 mest. Pri tem je treba omeniti, da vsi študentje Erasmus+ ne bodo sprejeti v ŠDL. Samo prvih 400 na listi ima avtomatsko pravico do bivanja. Ostali so na rezervni listi in dobijo mesto samo v primeru, da si na primarni listi kdo premisli in odpove bivanje. Zato dogovarjanje preko drugih spletnih platform (vključno s Housing Anywhere) ni v skladu z delovanjem javnega zavoda ŠDL. Kako torej postopek poteka? 1. Ker ŠDL zaradi varovanja osebnih podatkov ne sme izdati seznama vseh tujih študentov, ki bodo med semestrom bivali v ŠDL, mora študent sam stopiti v stik z bodočimi uporabniki storitev študentskih domov. Kako to stori, je stvar iznajdljivosti posameznika. Predlagamo sledeče: preko skupin na Facebooku, namenjenim prihajajočim študentom, preko direktnega kontaktiranja koordinatorja na matični fakulteti v Sloveniji,

14


ali ima študent, s katerim ste se dogovarjali za zamenjavo, res pravico do bi vanja, lahko preverite v Mednarodni pisarni Univerze v Ljubljani (intern.office@uni-lj.si).

?

2. Tuji študent, ki se odpravlja na izmenjavo v zimskem semestru do konca maja oz. v letnem semestru do začetka decembra, izve, ali bo izbran za bivanje v študentskih domovih ali ne. 3. Slovenski študent mora najkasneje mesec dni pred odhodom na izmenjavo ŠDL obvestiti o zamenjavi svojega mesta z mestom tujega študenta. Pri tem mora navesti osebne podatke tujega študenta (ime in priimek, datum in kraj rojstva). Tako tudi ŠDL preverijo, ali je oseba na listi Mednarodne pisarne UL za bivanje v ŠDL. 4. Pred odhodom v tujino mora slovenski študent predložiti vse potrebno za zamrznitev bivanja. Z oskrbnikom doma je treba opraviti primopredajo sobe in se nato oglasiti v sprejemni pisarni v Rožni dolini. Poleg primopredajnega zapisnika sobe morate s seboj prinesti še kratko prošnjo za podpis sporazuma o začasni izselitvi in mirovanju pravice do bivanja ter dokazilo (Učni sporazum oz. »Learning Agreement« ali drugo verodostojno listino), da odhajate na izmenjavo. 5. Glede na dogovor bo tuji študent za čas bivanja vseljen v študentsko sobo študenta, ki je na izmenjavi v tujini. 6. ŠDL načeloma tolerirajo 14 dni zamika med odhodom enega in prihodom drugega študenta. 7. Ob koncu izmenjave se tuji študent izseli iz vaše sobe, vas pa vaša soba (do 14 dni) počaka, da se vanjo spet vselite. ?

Več informacij je na voljo na studentski.domovi@siol.net.

Na Univerzi v Mariboru se zaradi ugodnega razmerja med prihajajočimi in odhajajočimi študenti iskanja nadomestnih študentov ne poslužujejo. ?

Več informacij na umsd@um.si.

15


KAKŠNE UGODNOSTI MI PRIPADAJO KOT ŠTUDENTU V GOSTUJOČI DRŽAVI?

Kot udeležencu študijske izmenjave vam na univerzi gostiteljici načeloma pripadajo vse ugodnosti, ki pripadajo rednim študentom te univerze. Same ugodnosti se od države do države razlikujejo, možne pa so tudi razlike med posameznimi fakultetami. Študent je načeloma deležen subvencij z vidika prehrane, nastanitve in javnega prevoza. Kolikšne so subvencije in kolikšne so dejanske cene življenjskih stroškov, ni odvisno zgolj od države same, temveč tudi od mesta, v katerem boste živeli. Priporočamo vam, da se o tem pozanimate pri mednarodnem koordinatorju na vaši univerzi gostiteljici ali pa vprašate tutorje oz. študenta, ki je pred vami študiral na isti fakulteti. Koristne povezave: Izkušnje študija v državah v Evropi: http://www.stexx.eu Mreža Solvit: http://www.europedirect.si/sl/mreze/solvit Španija: http://www.studyinspain.info/en/ Nemčija: http://www.study-in.de/en Avstrija: http://www.studyinaustria.at Švedska: http://www.studyinsweden.se Slovaška: http://www.office.studyin.sk Združeno kraljestvo: http://www.educationuk.org/global Rusija: http://www.en.russia.edu.ru Kanada: http://www.cic.gc.ca/English/study/index.asp

16


ALI LAHKO IZBEREM INSTITUCIJO, KI NI NA SEZNAMU INSTITUCIJ, S KATERIMI IMA MOJA FAKULTETA PODPISAN BILATERALNI SPORAZUM?

Sporazum se lahko sklene na novo, vendar želijo fakultete študente na izmenjavo v večji meri napotiti v okviru obstoječih bilateralnih sporazumov, sploh takrat, ko je izbira teh sporazumov velika. Primer dobre prakse predstavlja Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, na kateri lahko na željo študenta vzpostavijo nov bilateralni sporazum, a se o razlogih za izbiro točno določene destinacije s študentom prej pogovorijo. Izogniti se želijo situaciji, da se sporazum podpisuje za enega študenta, nato pa sodelovanje zamre. Zaželeno je namreč, da ima fakulteta čim več aktivnih bilateralnih sporazumov, ki vodijo v trajnejše institucionalnosodelovanje. Če si torej res želite oditi na izmenjavo na institucijo, ki ni na seznamu podpisanih pogodb, vam svetujemo sledeče: Najprej kontaktirajte svojega oddelčnega koordinatorja. Pripravite svojo idejo in jo s tehtnimi razlogi podkrepite ter pojasnite, zakaj si želite oditi prav na izbrano fakulteto (zgolj želena geografska destinacija navadno ni dovolj tehten razlog). Idealno je, če s predlogom ne pristopite sami, temveč v skupini več študentov.

Z mednarodne pisarne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so nam posredovali naslednje sporočilo: Odobritev podpisa novih interinstitucionalnih sporazumov v okviru programa Erasmus+ je na Filozofski fakulteti v domeni oddelka. Na vsakem oddelku je imenovan oddelčni koordinator za mednarodno sodelovanje, na katerega se študentje lahko obrnejo s tovrstno željo. Odobritev oddelka je pomembna, saj mora biti zagotovljena skladnost študijskih programov, da je omogočeno priznavanje v tujini opravljenih študijskih obveznosti.

17


ALI OBSTAJA BAZA VSEH, KI SO BILI NA IZMENJAVI? KJE LAHKO DOBIM NJIHOV KONTAKT?

Na žalost neposredna prosto dostopna baza vseh udeležencev izmenjav ne obstaja. Kljub temu pa obstajajo dobre možnosti, da tvoj koordinator Erasmus+ pozna osebo, ki je bila udeležena v izmenjavi na fakulteti, na katero si želiš oditi. Naš nasvet je torej sledeč: organiziraj sestanek s svojim mentorjem Erasmus+ in ga vprašaj za nasvet. Tako ne boš zgolj pokazal zanimanja za študij v tujini, samoiniciativnosti in pripravljenosti za delo, temveč ti lahko osebno poznavanje tvojega koordinatorja odpre marsikatera vrata ob vrnitvi v domovino. Ko govorimo o izmenjavah znotraj različnih mrež univerz, vam svetujemo, da se obrnete neposredno na ponudnika izmenjave. V primeru, da je to univerza, se obrnite na službo za mednarodno sodelovanje te univerze, v primeru, da gre za vašo fakulteto, pa na službo za mednarodno sodelovanje na fakulteti. Koordinatorji vam bodo znali svetovati, koga lahko pocukate za rokav.

KAKO NAPISATI DOBRO MOTIVACIJSKO PISMO?

Aleksandra Radusinović, svetovalka v Kariernem centru Univerze v Ljubljani, v svojem pismu izpostavi, na katere točke morate biti posebej pozorni, ko sestavljate motivacijsko pismo. Projekt »Karierni centri Univerze v Ljubljani – vaš kompas na karierni poti«, ki ga iz Evropskega socialnega sklada sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, študentom in diplomantom Univerze v Ljubljani že vrsto let pomaga do boljšega izhodišča na poti do zaposlitve. ?

18

Več informacij na: kc@uni-lj.si


Drage študentke in študenti, Ne glede na to, ali se odločite za študijsko izmenjavo ali prakso,je program Erasmus+ brez dvoma odlična priložnost, da pridobite znanja in izkušnje, ki so lahko ključne na vaši nadaljnji študijski oz. karierni poti. Prvi izziv na poti do cilja, da postanete »Erasmusovec« je seveda priprava motivacijskega pisma, s katerim mednarodno pisarno svoje fakultete (navadno v angleškem jeziku) nagovorite, zakaj ste ravno vi kandidat, ki si to priložnost zasluži. Da izničite stereotip študenta Erasmus, ki na študijsko izmenjavo odhaja predvsem z namenom druženja, morate poleg pridobivanja jezikovnih in medkulturnih kompetenc jasno navesti tudi nova znanja, ki jih boste pridobili na instituciji gostiteljici, zato predhodno podrobno preučite predmetnike izbranih študijskih programov. V primeru, da želite v okviru programa Erasmus+ oditi na prakso, pa pred pisanjem motivacijskega pisma razmislite predvsem o tem, na kakšen način bo izkušnja v tujini pozitivno vplivala na vaš kasnejši vstop na trg dela in katere kompetence boste z odhodom na prakso pridobili. V primeru, da že imate vzpostavljene stike s podjetji/institucijami v tujini oz. zastavljeno natančno strategijo iskanja, to vsekakor izpostavite – predhodno pripravlje nastrategija vam bo prišla prav, če bo praksa odobrena, saj boste takrat morali samostojno poiskati delodajalca v tujini. Od vašega motivacijskega pisma se ne pričakuje jezikovna in stilističnapopolnost (razen seveda, če ste študent anglistike ali prevajalstva), kar pa ne pomeni, da si lahko privoščite množico slovničnih in pravopisnih napak, saj to sporoča, da v motivacijsko pismo ni bilo vloženega ravno veliko truda. Prav tako upoštevajte predpisano obliko formalnega pisma (tukaj bodo prišli prav npr. zapiski za maturo iz angleškega jezika). V nekaj stavkih je težko zaobjeti vse nasvete, ki vodijo k pripravi dobrega motivacijskega pisma, zato v Kariernih centrih Univerze v Ljubljani za vas organiziramo tudi brezplačne delavnice na to temo ali vam z veseljem posredujemo povratne informacije na že pripravljena motivacijska pisma. Svoja vprašanja oz. motivacijska pisma nam lahko posredujete na e-naslov kc@uni-lj.si in dogovorili se bomo za povratno informacijo preko maila ali za osebni sestanek. Več informacij o naših aktivnostih najdete na spletni strani www.kc.uni-lj.si, spremljate pa nas lahko tudi na FB. Saša Radusinović, karierna svetovalka


KAKO USKLADITI IN NAJTI PREDMETE?

Žal splošen odgovor na to vprašanje ne obstaja, saj se priznavanj predmetov med fakultetami razlikuje. Načeloma velja, da je na fakulteti najlažje pridobiti priznavanje izbirnih predmetov. Kako se torej odločiti, kateri predmet izbrati na univerzi gostiteljici? 1. »Do your research – Opravi svojo raziskavo«. Sam si natančno oglej spletno stran univerze, na kateri bo izmenjava potekala, in si preberi opise predmetov, ponujenih mednarodnim študentom. Če univerza nima seznama predmetov, kontaktiraj svojega mednarodnega koordinatorja na univerzi gostiteljici in ga prosi za pomoč. 2. Premisli, kako ti bodo izbrani predmeti lahko pomagali pri tvojem osebnem in kariernem razvoju. 3. Na sestanku s koordinatorjem na matični univerzi se pozanimaj, katere predmete so pred teboj opravljali študentje in naveži kontakt z njimi. Informacija iz prve roke je preverjeno najboljša. 4. Že pred odhodom v tujino uredi priznavanje predmetov in zberi vse potrebne podpise. 5. Tudi, če se ne odpravljaš na izmenjavo Erasmus+, lahko kot predlogo uporabiš študijski sporazum programa Erasmus+.

20


ALI MORAM ZNATI JEZIK DRŽAVE, V KATERO ODHAJAM?

Zelo zaželeno je, da poznaš osnove jezika države, v kateri boš preživel smester ali dva. Poznavanje jezika ti ne omogoča zgolj boljšega vstopnega okna v spoznavanje kulture, navezovanje stikov z lokalnimi študenti in bolj suvereno naročanje hrane ter pijače, v mislih moraš imeti tudi dejstvo, da marsikatere univerze predavanja ponujajo zgolj v matičnem jeziku. Pri koordinatorju univerze gostiteljice se pozanimaj, ali bodo predavanja potekala v angleščini oz. drugem jeziku. Če bodo predavanja potekala v tujem jeziku, ki ni bil naveden kot obvezen, se pozanimaj tudi, kakšne bodo tvoje olajševalne okoliščine. Ali boš imel možnost opravljati izpit v angleškem jeziku? Le tako boš preprečil neželen »kulturni šok«, ko bo treba pridobiti zaslužene kreditne točke. Dobra stran programa Erasmus+ pa je, da ti bo preko portala Erasmus+ Online Linguistic Support zagotovljen brezplačni spletni tečaj jezika države, v katero odhajaš. Pred odhodom na izmenjavo moraš opraviti test znanja tujega jezika, ki ga ponovno opraviš po izmenjavi.

21


LAHKO GREM NA ERASMUS+ PRAKSO, KO DIPLOMIRAM?

Da. Slednje vam ponuja priložnost Erasmus+ izmenjave za prakso v tujini za t.i. recent graduates, ki jih prevajamo z »mladi diplomanti«. Gre za ciljno skupino, ki ima v programu Erasmus+ »status« mladega diplomanta 1 leto od datuma diplomiranja, magistriranja ali doktoriranja. V vsakdanjem besednjaku gre za mlade osebe na trgu dela eno leto po zaključku študija. Ključni pogoj je, da se je študent še v času študija (v zadnjem letniku) prijavil na razpis za izmenjavo v času po diplomi (magisteriju ali doktoratu). Matična univerza pa mora izmenjavo odobriti še v času študija. Minimalno trajanje prakse je 2 meseca, najdlje pa lahko mladi diplomant na praksi ostanete 12 mesecev. Ob tem naj se upošteva, da ste na eni stopnji študija upravičeni do največ 12 mesecev izmenjave, kar vključuje tudi obdobje Erasmus+ prakse ob zaključku študija. Kot Erasmus+ »mladi« diplomant/magistrant/doktorant ste, podobno kot študentje, ki odhajajo na Erasmus+ izmenjavo, upravičeni do Erasmus+ mesečne dotacije in dodatka za Erasmus+ praktično usposabljanje.

22


23


VPRAÅ ANJA MED IZMENJAVO


ENEGA IZMED PREDMETOV MI NI USPELO OPRAVLJATI, ZATO NE BOM DOSEGEL ZADOSTNEGA ŠTEVILA KREDITNIH TOČK. Grede na poročilo s strani Univerze v Ljubljani so ukrepi v primeru nedoseganja zahtevanih študijskih obveznostih sledeči: Študent mora znotraj enega semestra pridobiti vsaj 20 ECTS kreditnih točk na opravljen semester, da ohrani pravico do finančne pomoči s strani Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. V kolikor študent znotraj enega semestra ne doseže vsaj 20 ECTS, mora pristojnemu organu (Univerzitetna služba za mednarodno sodelovanje) posredovati poročilo, v katerem razloži, zakaj ni izpolnil svojih obveznosti. Poročilo mora biti podpisano s strani oddelčnega koordinatorja Če študentu v tujini ni uspelo opraviti predmeta, ki se priznava kot obvezni predmet na matični fakulteti, mora slednjega opraviti na matični fakulteti v predpisanem roku. Ali študent napreduje v dodatno leto, je odvisno od pogojev, ki jih postavlja matična fakulteta.

ALI MI LAHKO TAMKAJŠNJI PROFESORJI NAPIŠEJO KAKŠNO PRIPOROČILNO PISMO V PRIMERU, DA BI V PRIHODNOSTI KAKŠNEGA POTREBOVAL?

Prošnja za priporočilno pismo po zaključku mobilnosti je odločitev vsakega posameznega udeleženca mobilnosti. Vsebina priporočila je odvisna od volje profesorja, običajno pa se v priporočilu navede kratek opis poteka mobilnosti in ključnih vsebin, oceno in trajanje mobilnosti ter prizadevanja udeleženca mobilnosti, njegovo aktivno vključevanje v študijske obveznosti v času mobilnosti ipd. ? Sektor za izobraževalno in mednarodno dejavnost Univerze na Primorskem e-mail: erasmus@upr.si

26


SE LAHKO ZARADI BOLEZNI VRNEM V DOMOVINO? S strani Univerzitetne službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani so sporočili: Kadar se študenti Univerze v Ljubljani v primeru bolezni predčasno vrnejo z izmenjave Erasmus+, imajo možnost uveljavljanja višje sile, kar pomeni, da vrnejo le del prejetih sredstev, in sicer za tisto obdobje, ki ga niso preživeli na izmenjavi. Višjo silo dokazujejo z zdravniškim potrdilom. S strani Službe za mednarodno sodelovanje in programe mobilnosti Univerze v Mariboru pa so nam posredovali naslednje sporočilo: Končna poročila in dokazila o razlogih študentov, ki predčasno zaključijo mobilnost, obravnava posebna komisija in ugotovi razloge, ki so privedli do nastale situacije ter s tem posledično do neizpolnjevanja trajanja mobilnosti in doseganja zahtevanih ECTS kreditnih točk. Če je razlog za predčasno vrnitev z mobilnosti definiran kot višja sila, kar zajema smrt v družini, zdravstvene težave, naravne nesreče ali nepredvidljive situacije, na katere študent nima vpliva, in je ta razlog pomembno vplival na nadaljevanje mobilnosti, lahko študent prejme finančno dotacijo za obdobje, ki ga je preživel na mobilnosti in to izkazuje z ustreznimi uradnimi dokazili. Kaj storiti, če morate izmenjavo zaradi višje sile predčasno zaključiti, je opisano v pogodbi o finančni dotaciji Erasmus+.

?

Za več informacij se lahko študentje Univerze v Ljubljani obrnete na: student.office@uni-lj.si

?

študentje Univerze v Mariboru pa na: intercenter@um.si.

27


KAJ SE ZGODI V PRIMERU, DA V TUJINI ZBOLIM?

S strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so sporočili: Postopek in obseg uveljavljanja zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini se razlikuje glede na to, ali zavarovana oseba uveljavlja zdravstvene storitve v državah članicah EU, EGP ter Švici ali v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori ter Avstraliji ali v ostalih državah, za katere ne velja evropski pravni red oziroma ni bil sklenjen meddržavni sporazum o socialnem zavarovanju. Slovenske zavarovane osebe, ki so na študiju v drugi državi članici EU, EGP ter Švici in imajo na podlagi potrdila o šolanju urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, so upravičene do zdravstvenih storitev v teh državah v skladu z evropskim pravnim redom. Nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve v teh državah lahko uveljavljajo z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. V državah EU, EGP ter Švici lahko z evropsko kartico oziroma certifikatom uveljavljajo nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Gre za storitve, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v teh državah. Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje, pri čemer je ključnega pomena opredelitev pričakovane dolžine bivanja v tujini, saj je zavarovana oseba, ki dalj časa biva v drugi državi članici (npr. študentje na študiju v tujini), upravičena do večjega obsega pravic kot oseba, ki biva v drugi državi članici krajši čas (npr. osebe na službenem ali zasebnem potovanju). To pomeni, da mora zdravnik na podlagi evropske kartice osebi nuditi zdravstvene storitve v takem obsegu, da se ji zgolj zaradi zdravljenja ni treba vrniti v pristojno državo pred potekom nameravanega bivanja v drugi državi članici EU, EGP in Švici.

28


Navedene storitve se uveljavljajo v skladu s predpisi države, v kateri zavarovana oseba poišče zdravniško pomoč, kar pomeni, da je treba v nekaterih državah določene storitve tudi doplačati, enako kot to velja tudi za zavarovane osebe teh držav. Če zavarovana oseba zdravstvene storitve uveljavlja pri zasebnih zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki nimajo pogodbe s tujim nosilcem zavarovanja v državah, za katere velja evropski pravni red, mora oseba stroške poravnati sama.

Oseba lahko na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije predloži Vlogo za povračilo stroškov, kateri mora predložiti originalne račune (priložena mora biti tudi medicinska dokumentacija, recepti za zdravila, itd.). Na podlagi tega se ugotavlja upravičenost do povračila stroškov ter se na tej osnovi povrne stroške v višini, kot bi jih priznala tuja zavarovalnica. Več informacij o pravicah med potovanjem in bivanjem v tujini so na voljo: na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na spletni strani e-uprave, v zloženki, na območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za več informacij se obrnite na območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje. ?

29


MED BIVANJEM V TUJINI SO MI BILI UKRADENI DOKUMENTI, KAJ NAJ NAREDIM?

Svetujemo vam, da se držite navodil, zapisanih na spletni strani Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije. Če ste osebno izkaznico izgubili, so vam jo ukradli ali jo pogrešate, morate to čimprej, najpozneje pa v 8 dneh naznaniti na kateri koli upravni enoti. Če se vam je to zgodilo v tujini, lahko osebno izkaznico naznanite najpozneje v 30 dneh na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini ali v 8 dneh po vrnitvi v Slovenijo na upravni enoti. Z vlogo lahko naznanite pogrešitev, izgubo ali tatvino osebne izkaznice. Možni načini oddaje: elektronsko osebno ?

Vir in več informacij: https://e-uprava.gov.si

SI LAHKO PODALJŠAM BIVANJE NA IZMENJAVI? S strani Univerzitetne službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani so sporočili: Študenti Univerze v Ljubljani lahko podaljšajo svojo izmenjavo Erasmus+ v tujini, vendar je to možno le v okviru študijskega leta in v okviru 12-ih mesecev statusa Erasmus študenta na vsaki stopnji študija. Za podaljša-

nje študent potrebuje pisno strinjanje matične fakulteteali oddelka in tuje institucije. Pripraviti mora tudi študijski sporazum za drugi semester in pri tem prav tako upoštevati minimalno zahtevano število kreditnih točk. Samo podaljšanje ne pomeni, da se finančna dotacija Erasmus+ ter morebitni dodatki študentu avtomatsko podaljšajo. To je odvisno od razpoložljivosti sredstev in se določa za vsako leto posebej.

30


Podoben postopek je v teku tudi na Univerzi v Mariboru, na kateri študente, ki se prijavijo na Razpis in oddajo dokumentacijo za finančno dotacijo le za prvi semester, o tem, kakšni pogoji podaljšanja finančne donacije veljajo tisto leto, obvestijo na njihove elektronske naslove ime. priimek@studnet.um.si. V letošnjem letu je bilo za študente Fakultete v Mariboru za podaljšanje bivanja na izmenjavi Erasmus+ na voljo še dovolj finančnih sredstev. Za več informacij se lahko študentje Univerze v Ljubljani obrnete na student.office@uni-lj.si. ?

študentje Univerze v Mariboru pa na intercenter@um.si. ?

31


ALI LAHKO IMAŠ DVE ZAČASNI PREBIVALIŠČI, ENEGA V SLOVENIJI IN DRUGEGA V TUJINI? Področje prijave prebivališča ureja Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo in 111/2007), ki sicer ne velja več, se pa še uporablja do 13. 8. 2017, in v 13. členu določa, da mora posameznik, ki namerava odpotovati z območja Republike Slovenije za več kot tri mesece (npr. zaradi dela, študija ipd.), svoj odhod prijaviti pristojnemu organu, preden odpotuje. Prijava začasnega odhoda se lahko opravi pri kateri koli upravni enoti ali krajevnem uradu na območju Republike Slovenije. Prijava se poda na predpisanem obrazcu, ki se izpiše računalniško in se pridobi pri upravnem organu. Ob prijavi odhoda se posameznik izkaže z osebnim dokumentom in je upravnemu organu dolžan dati podatke o imenu in priimku, kraju rojstva, stalnem prebivališču in naslovu začasnega prebivališča v tujini, na katerega prijavlja odhod (država, kraj, ulica in hišna številka) ter svoj EMŠO. Upravna enota posamezniku izda potrdilo o prijavi začasnega odhoda z območja Republike Slovenije. Posameznik je v primeru vrnitve v Slovenijo za več kot 60 dni ali z namenom, da bo v Sloveniji stalno prebival, dolžan prijaviti vrnitev v osmih dneh po prihodu. Imetniki veljavnega kvalificiranega digitalnega potrdila lahko prijavo odhoda z območja Republike Slovenije in prijavo vrnitve v Slovenijo opravijo tudi preko enotnega državnega portala Republike Slovenije eUprava. Prav tako je pomembno, da se pristojnemu organu, to je kateri koli upravni enoti na območju Republike Slovenije, ali na diplomatsko konzularno predstavništvo Slovenije v tujini sporoči vsaka sprememba naslova v tujini. Podobne določbe vsebuje novi Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16; v nadaljevanju: ZPPreb-1), ki se začne uporabljati 13. 8. 2017, in v petem odstavku 10. člena med drugim določa, da državljan, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in se začasno naseli v tujini za več kot 90 dni, najpozneje v 15 dneh od naselitve pristojnemu organu prijavi začasni naslov v tujini, spremembo začasnega naslova v tujini pa najpozneje v 15 dneh od spremembe.

32


Začasni naslov pa lahko prijavi pred naselitvijo v tujini, če ob prijavi navede datum naselitve. Mogoča je tudi elektronska prijava in odjava začasnega naslova v tujini. Pomembno pa je, da ZPPreb-1 veljavnost začasnega prebivanja v tujini omeji na obdobje, ki ni daljše od štirih let, z možnostjo ponovne prijave začasnega naslova v tujini. Za več vprašanj se obrnite na najbližjo upravno enoto. ?

Več informacij pa najdete tukaj: http://www.upravneenote.gov.si.

33


VPRAÅ ANJA PO IZMENJAVI


KAKO HITRO MI BODO NAKAZALI PREOSTANEK ŠTIPENDIJE ERASMUS+?

Po koncu mednarodne izmenjave mora študent znotraj svoje spletne prijave predložiti naslednje dokumente: končno poročilo Evropske komisije Mobility Tool (spletna anketa, ki jo udeleženec izpolni po opravljeni izmenjavi), potrdilo o opravljeni mobilnosti Erasmus+ izpis ocen, pridobljenih med izmenjavo, podpisano zadnjo različico Učnega sporazuma, rezultat spletnega preverjanja jezikovnega znanja, potrdilo o priznanih obveznostih z matične fakultete. V primeru, da udeleženec izmenjave ne opravi v celoti, mora predložiti dodatno dokumentacijo. Kdaj vam bo posredovan preostali del sredstev, je navedeno na vašem sporazumu, ki ste ga podpisali pred odhodom na izmenjavo.

36


TE MIKA TUJINA? Odklikaj na http://www.mednarodniskis.si


PRIJATELJI PROJEKTA:

Brošura mo int  
Brošura mo int  
Advertisement