Šentviška svečnica Pred nami je že drugi postni teden, v spominu pa nam še ostaja živ praznik Gospodovega darovanja ali svečnica. Po zaslugi prav posebnega obreda darovanja sveč, verjetno edinstvenega v Sloveniji, je svečnica zagotovo v našem doživljanju cerkvenega leta med tistimi prazniki, ki imajo pomembno mesto. Na nedeljo pred ali po prazniku nas torej pred cerkvenimi vrati pričakajo prodajalci sveč, najrazličnejših dimenzij in cen, včasih tudi barv. Farani smo torej ta dan kupci, ne pa potrošniki, saj sveče med sveto mašo darujemo oz. vrnemo. Nenavadna trgovina torej. Takšen opis je zelo suhoparna označitev našega vsakoletnega dejanja, a vsebina obreda ima globlji pomen. Prodajalci sveč so naši sofarani, župnijski sodelavci, ki priskočijo na pomoč župniku in jim ni težko opraviti svoje delo. Svečo, ki jo kupimo farani, kupimo zato, ker želimo dati svoj prispevek za konkretne potrebe našega skupnega doma – župnijske cerkve. Brez dvoma je, potem ko prestopimo cerkveni prag najpomembnejša zavest, da je naš sleherni dar izročen pred oltarjem, namenjen svetlobi in toplini farne cerkve. Obred, ki ga v naši župniji poznamo že desetletja, pa v nas na iznajdljiv način spodbuja dobrodelnost in občutek odgovornosti za življenje naše krščanske skupnosti. Zato naj nam ne bo žal slehernega daru za kritje stroškov električne energije in kurjave, saj se ta zagotovo ne meri po velikosti in barvi sveče, ki jo prinesemo pred oltar, pač pa po svetlobi in toplini, ki jo nosimo v srcu. Prav korak do oltarne mize pa bi moral biti višek našega darovanja. Matej Šteh
Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net
26. 2. 2010
e-zupnijski utrip 2-2010
4