Issuu on Google+

SVETILKA NA ULICI

Glasilo Župnije sv. Janez Bosko in Salezijanskega mladinskega cent�a Maribor

LETO III. • ŠT. 18 • MAREC 2011

»SPREOBRniMO SE!« Stari modrijan in duhovni učitelj se izpoveduje: Ko sem bil mlad, močan in zaverovan vase, sem prosil Boga: »Gospod, daj mi moči, da bom spremenil svet!« − Ko je minilo pol mojega življenja in sem se bližal srednjim letom, vrhuncu svoje moči, sem spoznal, da nisem spremenil niti ene same duše, zato sem začel prositi drugače: »Gospod, daj, da bom spremenil samo tiste, ki so ob meni, svoje najbližje, prijatelje, in bo dovolj!« − Zdaj, ko sem star, ko so mi dnevi šteti, prosim samo eno: »Gospod, daj mi milost, da bom spremenil samega sebe!« Da, mnogi so želeli spremeniti svet, vse človeštvo ali pa prijatelje in domače, a komaj kdo je pomislil, da bi spremenil samega sebe. Tako kot mnogi do sedaj tudi sam ugotavljam, res, pri sebi je potrebno začeti. A to je najtežje, saj se tiče mene in mojih napak, mojega razmišlanja in mojega srca. To velja za vse. Samo toliko bomo spremenili svet in svoje okolje, kolikor se bomo sami spreobrnili, spremenili, tudi za ceno odpovedi in žrtve. Prostovoljni križ, prostovoljna pokora v postnem času bo za nekoga molitev več, obisk sv. maše, odpoved kajenju ali uživanju alkoholnih pijač, potrpežljivost v preizkušnjah in težavah itd. Morda mi uspe v postnem času narediti malo daljši in večji korak in opravim dobro spoved. Skratka, naredi samo toliko, kolikor zmoreš - in to naredi dobro.


... se predstavi KATEHiSTinJA - SnJEŽAnA VEBER  Osebna izkaznica Sem Snježana Veber, poročena že 24.leto in mama štirih otrok. Po poklicu sem diplomirana medicinska sestra in v Domu upokojencev delam 21 let.  Kdo oziroma kaj  te je nagovorilo k poslanstvu katehistinje? Pred mnogimi leti, ko je prvi sin David začel z veroukom, sva se z možem odločila za župnijo Janeza Boska. Ker teritorialno spadamo v drugo župnijo, sva želela biti aktivno vključena v Boskovo župnijo,saj naju je navdušil njegov vzgojni pristop k otrokom in mladini. Kot starša velike družine sva začutila, da potrebujeva in pri don Bosku lahko računava na pomoč, podporo pri vzgoji in preizkušnjah ob otrocih. Takratni župnik me je ogovoril, ali bi kot mama sodelovala pri pripravah na prvo obhajilo. Najprej sem dvomila vase, vendar dobre izkušnje ter pozitivni odzivi otrok in staršev so me prepričali. V sebi sem našla dar pričevanja in poučevanja. Vem, da si obiskovala Katehetsko pastoralno šolo v Mb, v kakšnem spominu imaš to obdobje? V Katehetsko pastoralni šoli sem dobila veliko teoretičnega znanja in na začetku me je delo navdušilo, prevzelo. Zelo so me zanimali študij Sv. pisma in etične teme v Cerkveni zakonodaji. V tretjem letniku sem zaradi preobremenjenosti z delom v službi omagala, čez leta pa bi to šolo rada dokončala v biblični smeri. Izobrazba je pomembna in lahko nam veliko da, vendar brez osebne vere in navdušenja za to, kar poučujem pri verouku, je vsa »pamet« zaman. To vedno znova doživljam v komunikaciji s svojimi veroučenci, ki me vedno znova preizkušajo, sprašujejo. Danes otrok pri verouku od katehistinje zahteva in pričakuje živo pričo vere, šele potem lahko sprejema teoretična znanja.   Ali imaš kot katehistinja možnost poglabljanja svojega verskega znanja in izmenjavo izkušenj? Kot katehistinja moram skrbeti za svojo »pričevalno kondicijo« in katehetski urad me veliko vabi na razne dogodke, izobraževanja. Vendar moram pri-


znati, da se jih ne uspem udeležiti, saj jih težko usklajujem s službo. Vsaj enkrat letno pa bi se rada srečala še z drugimi katehistinjami, saj mi izmenjava izkušenj veliko pomeni.  Tvoja služba in družina ti gotovo vzameta veliko časa in energije, kje jo jemlješ še za delo z otroki? Delo s starimi ljudmi v Domu upokojencev je težko, vendar tudi izpolnjujoče. Hvaležnost bolnika, ki mu lahko pomagam, je neizmerna in osrečujoča, daje energijo za še več dajanj ... Podobno se dogaja tudi v družini: vzajemnost, solidarnost, biti zgled in učiti otroke, da bodo lahko drugim zgled, je odgovorno in intenzivno sodelovanje z Bogom. Molitev in dnevno branje Sv. pisma mi dajeta moč in smernice za krščansko življenje kot žene, mame, medicinske sestre, katehistinje. Ali imaš kakšen prav poseben spomin na ure verouka ali povezavo z njimi? Moji mali kristjani 1. in 2. razreda so iskreni in zato jih doživljam zelo blizu Bogu. Ko smo se nekoč pogovarjali o župniji, sem jih vprašala, če vedo, kdo je naš župnik. Mala deklica pa je hitro povedala: Tisti je, ki poje veliko »župe«! Ali pa tale: ko smo se pogovarjali o božiču in jim dopovedujem, da je takrat najbolj pomemben Jezus, ker ima rojstni dan, ne pa razni božički.... Ko so le dojeli vso zgodbo in ugotovili, kdo je glavni na rojstnem dnevu, se je zgodil preobrat. No, če pa je tako, pa mu moramo pripraviti čago, povedo otroci, speči torto, pripraviti darila ...Začeli so uživati v pripravah in razdajanju za Jezusa! » VZGOJA JE STVAR SRCA, » so besede našega zavetnika  sv. Janeza BOSKA. Kako so te besede zaznamovalo tebe kot katehistinjo v salezijanski župniji?  Te besede samo potrjujejo vsa moja načela in prizadevanja tako v družini kot pri katehezi v župniji. Suhoparno teoretično ne moremo vzgajati, danes otroci in mladina zahtevajo od nas trden zgled vere, ljubezni, upanja v težkih časih, vztrajnosti, ko vse propada in so krščanske vrednote postavljene pod vprašaj. Brez velikih besed. Za vas sem bila radovedna: Dragica Knez


Nekaj poučnega POST SKOZi ČAS Cerkev ni izumila posta, ampak je prevzela in razvijala judovsko postno prakso in nazore grško-rimskega sveta o postu. Judovstvo je poznalo le za vse obvezen postni dan: spravni dan. Vendar je kot znamenje pobožnosti veljal post dvakrat na teden, ob ponedeljkih in četrtkih. Tako se je postil tudi farizej v evangeliju (Lk18,12). V posebnih potrebah ali v časih stiske so razglasili javne postne dneve, da bi izprosili pomoč od Boga. Judje so post razumeli najprej kot rotečo prošnjo k Bogu, kot znamenje, da so s svojo molitvijo mislili resno, potem pa tudi kot spravno dejanje in pokoro. S postom se pred Bogom priznavajo za grešnike ter prosijo za odpuščanje in pomoč. Za Jude oba vidika sodita skupaj, ker je zanje stiska vedno tudi znamenje njihove nepokorščine Bogu. S postom se hočejo vrniti k Bogu. Zgodnja Cerkev prevzame navado dvakratnega tedenskega posta. Vendar se zavestno loči od judovstva, ko v spominjanju na Jezusovo aretacijo in križanje razglasi za postna dneva sredo in petek. Poleg manj strogega tedenskega posta so se že zelo zgodaj postili v pripravi na veliko noč, v začetku sicer le en do tri dni, potem ves veliki teden in končno od konca 3. stoletja 40 dni. Medtem ko so v obeh dnevih pred veliko nočjo zahtevali popolno vzdržnost od jedi, so se ob sredah in petkih ter v postnem času postili ali do devete ure (15. ure), ali, kot predpisuje Benedikt v svojem Pravilu, do večera. Anselm Grün S postom začnemo na pepelnično sredo. Pri obredu sv. maše ali ob primerni molitvi duhovnik opravi obred posipanja s pepelom. Vernik, ki se želi v postnem času s pokoro pripraviti na veliko noč, pristopi k duhovniku, da mu simbolično potrese po glavi pepel ali pa s pepelom naredi na čelo križ in ga z besedami spomni: “Veruj evangeliju” ali pa “Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš.” Pepelnična sreda in veliki petek sta dneva strogega posta. Na ta dva dneva se verniki le enkrat na dan najedo do sitega (post) in se zdržijo


vseh mesnih jedi (zdržek). Vse ostale petke v postnem času velja samo zdržek od mesnih jedi. Cerkev vernikom priporoča, da postu dodajo še katero od spodaj naštetih stvari: • molitev - npr. udeležba pri sv. maši, osebna ali družinska molitev, obisk cerkve ali kapele, branje Svetega pisma, molitev križevega pota ipd. • post - poleg zdržka od mesa so še druge možnosti. Zdržek od sladkarij in poobedkov, zdržek od kave ali kajenja, zdržek od televizije, računalnika. Namesto tega več časa posvetimo stikom z bližnjimi. Lahko se omejimo v hrani in pijači, da prihranjeno namenimo revnim, ipd. • pomoč drugim - posebna skrb za ostarelega, bolnega, osamljenega, revnega ipd. Postni čas je čas pokore. V tem obdobju za nas verne velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni do bližnjega; k zatajevanju samega sebe. Pri ŽPS smo se odločili, da bomo imeli postno pokoro tudi kot župnija. Predlog je, da bi v času do postnega časa in še v postnem času zbirali predloge molitvenega namena za ves teden. Torej, molili bi za konkretne potrebe naše župnije. Molitvene namene lahko napisane na listu oddate v pisarni ali pa v enega od nabiralnikov. Primer: 1. Prosim, molite za mojega otroka, ki ima zelo hudo bolezen. 2. Z možem se že dlje časa ne razumeva in je v družini zelo hudo. Molite za najin zakon in zvestobo.

Med nami POMLADnO PRiČAKOVAnJE

Čim daljša in čim hladnejša je zima, tembolj nestrpno pričakujemo daljše dni in tople pomladne žarke. Tako vsi že kar nestrpno pričakujemo dobrih novic o skorajšnji gradnji naše cerkve, tj. Don Boskovega centra. Prav prijetno nas je presenetil odziv dobrotnikov, ki ste, po članku v našem zadnjem glasilu in ob voščilu za don Boskov praznik, s svojim darom pokazali svoje iskreno veselje, da se bliža čas uresničitve dolgoletnih sanj. V sklepni fazi je postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, za katerega moramo izpolniti še zadnji pogoj: plačati komunalni prispevek. Sveti Jožef, katerega praznik bomo obhajali v tem mesecu, bo gotovo pomagal rešiti to veliko zadevo. Don Bosko ni brez razloga spodbujal sobrate, zadolžene za ekonomske zadeve, naj se obrnejo po pomoč k sv. Jožefu. Zato se bomo temu


zavetniku don Boskovih ustanov letos tudi mi priporočili z devetdnevnico pred njegovim praznikom. Končani so arhitekturni načrti z detajli, pripravljen je načrt strojnih inštalacij, v kakšnem tednu pa bodo pripravljeni tudi načrti za električne inštalacije. Sredi marca bomo zbrali dokumentacijo za razpis oziroma zbirali ponudbe za gradnjo. Ker so načrti z seznamom del obsežni, bo potrebnih nekaj tednov za izdelavo ponudb, tudi kakšen teden za pregled prispelih ponudb in za izbor izvajalca. Skratka, letošnji postni čas bo intenzivno prepleten s temi aktivnostmi. Podrobneje o teh pripravah boste prebrali v naslednji številki glasila. Za veliko noč bomo pripravili novo zgibanko s predstavljenimi predvidenimi gradnjami in z drugimi informacijami. V njej bomo objavili tudi kaj več o fondaciji Don Boskov sklad, ki ga urejamo tudi v tem času. Na zadnji seji Župnijskega pastoralnega sveta smo si zadali nalogo, da bomo vsak po svojih močeh animatorji in pobudniki pozitivnih stališč, ki so potrebni pred začetkom tako zahtevnega projekta ne le naše župnije, ampak celotne krajevne Cerkve. Bolj kot zidani župnijski dom je potrebna močna zavest pripadnosti krščanski skupnosti, kar pa, tako upam, živo čutimo. Tone Lipar

Priprava na praznovanje sv. Janeza Boska

Za velika praznovanja so navadno potrebne dolge in dobre priprave, da na dan praznovanja vse teče tako, kot mora. Tudi naše župnijsko občestvo se je na župnijski praznik pripravljalo kar nekaj časa. Zadnji teden pa so bile duhovne in fizične priprave še bolj intenzivne. Vsak večer je bil nekaj posebnega. V ponedeljek in torek smo si ogledali italijanski film Don Bosko, s pomočjo katerega smo spoznali, kako je živel sv. Janez Bosko. V četrtek je imel g. Rafo predavanje za starše veroukarjev o potrošništvu in recesiji. V petek pa je mlade obiskal vojaški kurat Matej Jakopič, ki nam je zanimivo in slikovito predstavil svoje delo na misijah po svetu. V soboto je imel g. Ivan Turk predavanje za vse generacije z naslovom »Kadar se slabotne sile združijo, postanejo močne«.


Ob teh dogodkih pa smo pripravljali dvorano MČ, ki jo je bilo potrebno primerno okrasiti. Gospodinje so poskrbele tudi za okusen agape. Ker je bilo vse dobro pripravljeno, je praznovanje bilo lepo in nepozabno.

Praznovanje sv. Janeza Boska

Zadnja nedelja v mesecu januarju je, kot že vsa leta poprej, bila za našo župnijo žegnanjska nedelja, saj smo praznovali god sv. Janeza Boska, zavetnika naše župnije. Mašo ob 10.00 je daroval naš nekdanji župnik Jože Pozderec.

DON BOSKO SHOW

Na praznično nedeljo smo animatorji mentorji v sodelovanju z animatorji, kateheti in veroučenci ter njihovimi starši, pripravili že tradicionalni don Bosko show. Tema letošnjega showa je bila vezana na vsem dobro znano preklapljanje med televizijskimi programi. Tako smo med seboj prepletli video posnetke naših animatorjev in veroučencev (pripravili so telenovelo, reklame, tombolo, Big Brother, vedeževanje in sejo parlamenta). Imeli pa smo še kviz o Janezu Bosku, preden je postal duhovnik. Tekmovali so predstavniki otrok od 7. do 9. razreda in njihovi starši. Zmagali so otroci.


Predstavili so se nam tudi naši talentirani mladi in nam polepšali trenutke s petjem, plesom in igranjem na inštrumente. Tudi naš čarodej Jaka nas je presenetil z novim trikom. Za konec so se na sceni pojavili še glasbeni gostje: skupina Svetnik. Bilo je nepozabno, zato že sedaj vabljeni, da se nam pridružite naslednje leto!

ŠOLA ZA ANIMATORJE POMOČNIKE NA POHORJU V petek, 4. 2. se je 11 osmošolcev in devetošolcev skupaj z štirimi animatorji in župnikom podalo na Dominikov dom. Tam so animatorji predstavili animatorski poklic, načrte za novo cerkev … Poglobili smo se v Don Boskov Mladinski Center in ugotavljali, kako biti kot animator svetilka drugim ter kakšna naj bo knjiga življenja za animatorja. Skupaj smo ugotovili, da gre za zelo zahteven poklic, ki od vsakega zahteva, da živiš za SMC in si animator s srcem. Skupaj smo preživljali čas tudi ob klepetu ter igranju družabnih iger, kot npr. človek ne jezi se. V nedeljo smo se nekateri odpravili še v Ljubljano na Rakovnik na srečanje otroških pevskih zborov, kjer je mašo vodil naš župnik Jakob Trček. Napisal: Filip V.


Maša za otroke Ponovno smo imeli posebej za naše najmlajše pripravljen del sv. maše, kjer so skupaj s katehistinjami in animatorji poslušali Jezusove besede na njim primeren način. Zbralo se je kar nekaj otrok in imeli so se lepo. Poslušali so evangelij, v katerem nas Jezus uči, da moramo nastaviti drugo lice. Imeli so tudi kratke delavnice, kjer so, tudi zaradi Valentinovega, izdelali vsak svoje srce, na katerega so napisali svoje slabosti, katere so darovali Jezusu. Drug del svete maše so se pridružili ostalemu občestvu, na oltar pa so položili svoja srca in skupaj zapeli.


Pogled naprej 3. 3.: srečanje za starše veroučencev 8. in 9. razreda ob 19.00. 7. 3.: srečanje za starše veroučencev 7. rasreda ob 19.00. 7. 3.: srečanje Serra kluba. 8. 3.: srečanje za starše veroučencev 5. in 6. razreda ob 19.00. 8. 3.: srečanje svetopisemske skupine. 9. 3.: PEPELNICA, maše bodo ob 8.00 in 18.00. Med sv. mašo bo spokorni obred posipanja s pepelom. 9. 3. : srečanje za starše veroučencev 4. razreda. 10. 3.: adoracija in blagoslov – pripravljajo mladi. 10. 3.: srečanje za starše veroučencev 1. in 2. razreda. Od 11. do 13. 3.: šola za animatorje v Ankaranu. 13. 3.: program za otroke z naslovom Ringaraja. Otroci bodo skupaj z animatorji izdelovali puhke, ki jih bodo na dnevu staršev podarili navzočim. Ob primeru lepega vremena bomo odigrali tudi družabno igro na prostem. Začetek dogajanja bo ob 15.00 in bo trajalo do 17.00 14. 3.: srečanje za katehistinje. 15. 3.: redno srečanje ŽPS. 17. 3.: adoracija in blagoslov. 20. 3.: sodelovanje pri maši invalidov in vokalne skupine Musica 21. 3.: srečanje Serra kluba. 22. 3.: srečanje svetopisemske skupine. 24. 3.: srečanje skupine ZMP. 24. 3.: občni zbor Drušva SMC ob 19.30. 27. 3.: maša za otroke in praznovanje dneva staršev. Maše ob nedeljah in praznikih: 8.00 - kapela, 10.00 – dvorana MČ, 18.00 – kapela Maše med tednom: 7.00 in 18.00 v kapeli Izdal Župnijski urad sveti Janez Bosko Maribor, Dragonijeva 6, 2000 Maribor TEL.: 02 33 11 320 • GSM: 031 659 841 • MAIL: zupnija.donbosko@salve.si

DON BOSKOV CENTER MARIBOR Dragonijeva 6 2000 Maribor T: 02 33 11 320 www.donbosko.si/maribor

ŽUPNIJA SV. JANEZ BOSKO

zupnija.donbosko@salve.si

SMC MARIBOR G: 031 358 024 G: 031 659 841 www.donbosko.si/maribor

DOMINIKOV DOM POHORJE

Slivniško Pohorje 41 T: 02 60 32 361 G: 031 525 539

ŽUPNIJSKA KARITAS


Svetilka na ulici marec