Issuu on Google+

OZNANILA ŽUPNIJE VODICE zupnije.rkc.si/vodice/

september 2010 Svete maše Vodice: ponedeljek, četrtek, petek ob 19:00, sreda, sobota ob 7:00, nedelja ob 7:00 in 9:30 Utik: torek ob 1700 Šinkov Turn: nedelja ob 8:30 Skaručna: delavniki ob 18:00, sreda, sobota ob 7:00, nedelja ob 8:00 Repnje: delavniki ob 6:30, nedelje in slovesni prazniki ob 7:00 Šmarna gora: nedelja ob 11:00

Modre odločitve Prva nedelja v septembru vabi družine in župnijsko skupnost, da se zamislimo, kako bomo v novem pastoralnem, šolskem in katehetskem letu otrokom in mladim posredovali versko znanje in kako jih bomo navdušili za dejavno ljubezen. Brez osebnega pričevanja ne bo šlo. Blažena Mati Terezija je pred zbrano množico v ZDA vzkliknila: »Svet je lačen ljubezni!« To velja še danes, in ne samo za Irak, Afganistan in Palestino, to velja tudi za Slovenijo, za naše družine, za naše šole in Cerkev. Božja beseda nas izziva, da bi začeli premišljevati kdo je lahko Jezusov učenec. Evangelij nam govori, da je treba zavračati (stari prevod je sovražiti) svoje najbližje in svoje življenje; vzeti svoj križ in hoditi za Jezusom. Opozarja, da moramo dobro presoditi svoje moči, preden gremo za njim. V tej zvezi omenja, kaj se zgodi tistim, ki začne zidati stolp, a ga ne zmore dokončati, ali gre na vojsko, ki je potem ne more dobiti. Ali je mogoče, da on, ki ob


neki drugi priložnosti pravi: pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, sedaj ljudi odvrača od tega in hoče reči: »Ne hodite za menoj!« ali vsaj: »Dobro premislite, preden greste za menoj«? Zagotovo ne! Če hočemo razumeti te Jezusove besede, moramo najprej ugotoviti, komu so namenjene. Namenjene so učencem, to je tistim, ki so Jezusu in evangeliju že izrekli svoj da in šli za njim. Vprašanje ni, ali naj hodimo za Jezusom ali ne, ampak, kako naj hodimo za njim in kakšne zahteve izhajajo iz tega. Sprejeti božje kraljestvo ni malenkostna zadeva, ampak gre za odločilno izbiro. Gre za vse ali nič! Kako je to pomembno, uvidimo, če pomislimo tole: kdor hoče vstopiti v božje kraljestvo, mora biti pripravljen odreči se celo svojemu očesu ali roki ali izgubiti življenje. Razumljivo, kajti vstopiti vanj pomeni »priti v življenje«, pomeni zveličati se. Tako resna stvar ne more biti predmet kompromisa in ne dopušča izmikanja, lahkomiselnosti ali omahovanja. Tu lahko potem razumemo tudi sklep Jezusovega govora: »Tako torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.« Odpovedati se vsemu zaradi Jezusa pomeni: ničemur dajati prednost pred njim. Nezdružljivost je v temeljni izbiri ali odločitvi, ki določa vse druge izbire. Takšna temeljna izbira je vedno med dvojim: Ali Jezus ali mamon, ali Jezus ali uživaštvo, ali Jezus ali kariera… Nezdružljivost obstaja med dvema stvarnostma, ki se potegujeta za prvo mesto v srcu človeka in za njegovo pokorščino. V človekovem življenju ni prostora za dve absolutni bitji. Tu ne gre za abstraktne reči, ampak za zelo oprijemljive. Če se nekdo odloči za napredovanje v karieri za ceno teptanja ljubezni in poštenosti, tedaj je njegov gospod kariera in ne Jezus. Enako velja za druge primere, ko sta v igri pravičnost ali resnica.


Kdo je torej moder človek in dober kristjan? Kdor ne pusti, da ga stvari docela vsrkajo vase; kdor v vsaki okoliščini ohranja prvenstvo Boga in duha; kdor ne žrtvuje celote za del, večnega za časno, resnično pomembnega za to, kar se zdi trenutno nujno.

Začetek veroučnega leta Koga izziva začetek veroučnega leta? Gotovo vso župnijsko skupnost. Vsi se moramo vključiti v veroučno šolo, tako veroučenci kot starši, tako katehet in katehistinja kot vsa župnijska skupnost. Odločitev za življenje v luči vere je lahko zahtevna in težka, ker je današnja ponudba zelo raznovrstna, človek pa rad izbira, kar je lažje dosegljivo in trenutno bolj privlačno. Odločati se je treba med športom in številnimi dejavnostmi na eni strani in mašo, veroukom in molitvijo na drugi. Marsikateri pričevalci s svojim življenjem dokazujejo, da je mogoče združiti uspešnost ali vrhunske dosežke v športu, glasbi, kulturi… z zvestobo Bogu. Skratka – možno je dati Bogu kar je božjega, in človeku, kar je človeškega. Prebral sem pripoved neke matere, ki je povedala, zakaj se je vpisala v teološko pastoralno šolo. Takole pravi: »Imam tri otroke, ki odraščajo, in nisem dovolj poučena, da bi se z njimi pogovarjala o verskih vprašanjih. Z vsakim prihodom v višji letnik se počutim kot Samarijanka, ki prihaja s praznim vrčem k izviru žive vode. Žeja po njej me je pripeljala do duhovnih vaj v tišini. Življenjska spoved in spoznanje, da ima Bog v svojem odrešenjskem načrtu prostor za vsakega človeka, tudi takega kot sem jaz, me je napolnila z mirom in zaupanjem, ki mi dajeta moč za premagovanje stisk in težav v vsakdanjem življenju.« Ne pričakujem, da bi se po takem pričevanju matere sedaj starši množično vpisovali v teološko pastoralno šolo, pričakujem pa, da bi se starši vsaj malo več zanimali tudi za versko vzgojo njihovih otrok. Res je, da je župnijska skupnost naravni prostor kateheze, vendar primarni prostor vse vzgoje bi morala še vedno biti družina.


Gradnja pastoralnega doma Mnogi ste spraševali, kaj se dogaja na parceli, kjer bomo gradili pastoralni dom. Čeprav ste nekateri že dobili odgovor »v živo«, naj bo tu nekaj besed za vse. Na parceli so potekala arheološka izkopavanja pri katerih so našli nekaj manjših stvari, ki naj bi bile iz prvih štirih stoletij. Zakaj je bilo izkopavanje potrebno? Za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Ko smo te pogoje dobili leta 2008 (12. 2.), je bilo določeno le, kakšna naj bo nova stavba. Veste kaj se je takrat zgodilo, da s projektom nismo mogli nadaljevati. Ker se je vmes z lanskim letom spremenila zakonodaja, smo morali letos ponovno zaprositi za kulturnovarstvene pogoje. Z odločbo nam je Zavod za varstvo kulturne dediščine določil arheološko izkopavanje, ki nas bo veliko stalo. Računa sicer še nimamo, bo pa glede na cene nekje toliko, da bi za ta denar lahko bil pastoralni center pod streho. Izkopavanja so že končana; najdbe niso bile kaj atraktivnega, ostanki zidov in nekaj manjših premetov. Sedaj bomo nadaljevali, da dobimo čimprej gradbeno dovoljenje.

Stična mladih; sobota 18.09. Geslo Festival Stična mladih 2010 je »Ozrl se je vame in me vzljubil.« (Prim. Mr 10,17) Geslo je izbrano iz poslanice Papeža Benedikta XVI. za 25. Svetovni dan mladih (28. 3. 2010) in nas spodbudi k razmišljanju o temah, ki so pomembne za življenje mnogih mladih. V času do Festivala Stična mladih bomo redno objavljali zgodbe, ki bodo odpirale različne vidike letošnjega gesla. Povabljeni ste da razmišljate z nami.


Piše Andreja Sajovic Ne morem verjeti, da je mama znova pridrvela v sobo in pričela godrnjati zaradi nepospravljene postelje. Zakaj jo to kar naenkrat zopet tako moti, če pa je to vendarle moja soba in mi je na nek način všeč, če je od časa do časa nepospravljena – domača? Danes se res ne želim ponovno prepirati, zato le nejevoljno vstanem in na hitro naredim nekaj (za mamo tako zelo pomembnih) gibov in postelja izgleda za silo pospravljena. Mama se namršči, nekaj na hitro zagodrnja, se kislo nasmehne in odide iz sobe. Pravo olajšanje. Ja. Prejšnjo soboto sva se namreč tako zelo sporekli, da sem jo sprav ila v jok. In nato sem zajokala še sama. Nisem je želela užaliti, vendar so besede kar letele iz mojih ust; pozabila sem, da jo lahko kaj hitro ranim in kmalu je bilo prepozno. Nisem se ji opravičila. Mama me je prehitela pa čeprav sva obe dobro vedeli, da bi tista, ki bi se mogla opravičiti, morala biti jaz. Vem, ponovno sem bila prepozna, časa zavrteti nazaj nisem mogla. Lahko sem se le stisnila k njej in ji povedala kako zelo jo imam rada. Šele takrat sem se zavedala kako močna je starševska ljubezen. Čista, neprivzgojena in tako polna odpuščanja. Je prva ljubezen, ki jo kdajkoli občutiš. In prve ne pozabiš nikoli. Ko zvečer še zadnjič pomislim na dnevno dogajanje, se nevede spomnim na Petrovo tajitev in Jezusovo odpuščanje. Na tisto ogromno Očetovsko ljubezen. Ljubezen brez zahteve, brez plačila. Kako nesebičen je bil On v vsem tem. Jaz pa nenehno od svojih


staršev nekaj zahtevam. Včasih ju imam rada samo zato, ker mi nekam dovolita ali pa ker mi kupita to in ono. Nato pa sem ljubosumna, če se k njima v naročje privije kdo drug. Onadva pa še naprej vzgajata, venomer razvajata, vpeljujeta v življenje in pripravljata na stotine vlog in odločitev, ki jih bom v življenju še mogla sprejeti. Zopet se pokaže ta nesebičnost deljenja in učenja. Izkušnje in prilagajanje. Starševska ljubezen. Potem ugotovim, da ju imam navkljub svojim muham in njunemu, zame včasih zateženemu prigovarjanju, nadvse rada. Z največjim dodatkom hvaležnosti in spodbude ...

Napovednik sobota, 04.09.: vpis otrok v prvi razred verouka od 8:30 do 12h Angelska nedelja, 05.09: maša pri sv. Tilnu ob 10h; nočno češčenje v Repnjah Mali Šmaren, sreda, 08.09: romarski shod na Šmarni gori ob 11h četrtek, 09.09.: priprava na krst ob 20h sobota, 11.09.: molitveni dan za nove duhovne poklice na Brezjah nedelja, 12.09.: žegnanje v Šinkovem Turnu ob 10h; krščevanje v farni cerkvi ob 11:30 ponedeljek, 13.09.: seja Župnijskega pastoralnega sveta ob 20h sobota, 18.09.: Stična mladih; dan svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ob 15h v Zaplazu nedelja, 26.09.: žegnanje v Utiku ob 10h Čez poletje je bilo 9 krstov, 9 pogrebov in 2 poroki. Oznanila je izdal Župnijski urad Vodice, Vodiška 5, 1217 Vodice, tel.: 01 832 31 02. Odgovarja župnik Franc Mervar. Oblikovanje: Jožefov


Oznanila župnije Vodice, september 2010