Page 1

OZNANILA ŽUPNIJE VODICE zupnije.rkc.si/vodice/

februar 2010 Svete maše Vodice: ponedeljek, četrtek, petek ob 18:00, sreda, sobota ob 7:00, nedelja ob 7:00 in 9:30 Utik: torek ob 17:00 Šinkov Turn: nedelja ob 8:30 Skaručna: delavniki ob 17:00, sreda, sobota ob 7:00, nedelja ob 8:00 Repnje: delavniki ob 6:30, nedelje in slovesni prazniki ob 7:00 Šmarna gora: nedelja ob 11:00

Se pustimo nagovoriti? Bogoslužje ob nedelji Svetega pisma postavlja v ospredje grenko zgodovino dvojne zavrnitve. Pripoved o Jeremiju je zaznamovana z zavračanjem, samoto in preganjanjem. Pripoved o Jezusu v nazareški shodnici, kjer mu rojaki začnejo nasprotovati, pa je zaznamovana s sovraštvom, ki ima svoj vrhunec na Kalvariji. Gre za dramo božje besede, ki doživlja zanikanje in zavračanje, kakor pričujejo primeri prerokov in samega Božjega Sina. Jeremija v pripovedi o svojem poklicu kaže na značilnosti njegove osebnosti, ki je zelo občutljiva, negotova in plašna. Naravno je, da se je ta mešanica občutkov izostrila prav v tem odločilnem trenutku. Božji klic zajame namreč vse človeško bitje, od prve odločitve »preden sem te upodobil v materinem telesu«, do posvetitve »preden si prišel iz materinega naročja« in končno


Ilja Jefimovič Repin, 1870; vir: wikipedia Stok preroka Jeremije na ruševinah Jeruzalema

do uradnega imenovanja za »preroka narodov«. Jeremijeva človeška izkušnja je stkana iz dramatičnega zaporedja trpljenja, osamljenosti in nasprotij. Bil je romantičen človek, navezan na vero, domovino, na čustva in ljubezen. Zaradi preroškomisijonskega poslanstva je postal izobčen, preganjen, zatožen od svojih sorodnikov in prijateljev, tako da si ni mogel osnovati družine z ljubljeno ženo. Čustven človek, ustvarjen za človeške odnose, je obsojen na samotarstvo, na izstopanje (ne poročenost je pri Izraelcih bilo znamenje nenormalnosti), obdan samo od sovraštva, preklet, preganjen, na begu … Idealist, ki ga je groza ob pokvarjenosti svojega ljudstva, enako ogorčen kot Bog, ki sam z bolečino oznanja grozeče uničenje. Bog pa nikoli ne pusti preroka samega na robu poti, na katero ga je poslal. Božja izjava, ki jo beremo ima skoraj zakramentalno vrednost: »Ti pa si opaši ledja, vstani in jim govori vse, kar ti ukažem. Ne ustraši se jih … Glej, danes te naredim za utrjeno mesto, za železen steber, za bronasto obzidje proti vsej deželi… Bojevali se bodo proti tebi, pa te ne bodo premagali, ker sem jaz s teboj, da te rešujem«. Jeremija, znamenje nasprotovanja v svoji deželi, je skoraj preroška anticipacija Jezusa, znamenje nasprotovanja v svojem kraju, kjer pove svoj prvi programski govor in kateremu Luka daje poseben poudarek in pomen. Nazarečani pričakujejo le gledališko čudodelno predstavo s strani tega sovaščana, »Jožefovega sina«, ki se je nenadoma povzpel tako, da bo častno zapisan v kroniki. V tej luči postanejo Nazarečani simbol vsega Izraela, ki išče »znamenja«, ki hoče čudeže in izredna dejanja ter s tem


napravljajo vero za magijo in materialno korist. Jezus, ki se je predstavil kakor dokončni prerok, to je kot zadnji in popolni božji glas človeštvu, se sklicuje na usodo velikih prerokov preteklosti, Elije in Elizeja, ki sta bila prisiljena iskati vero drugje, tisto vero, ki je izbrano ljudstvo ni hotelo podariti Bogu. Jezus torej, zavržen od svojega ljudstva kakor vsak prerok, bo postal osvoboditelj poganov. Za Izraela je Jezus kamen spotike in skala pohujšanja, ki jo je treba uničiti, ker jih draži in vznemirja – podobno, kakor so v preteklosti dražili prezrti preroški klici k veri in pravičnosti. Toda Jezus, ki se sklicuje na Psalm 118, bo vzkliknil: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen«. V to novo stavbo, katere temelj je Jezus Kristus, vstopajo verniki, ki so poklicani, Judje ali pogani. Pa je prav ljubezen edina pot, da se pride h Kristusu kot njegovi »someščani«. Posebno vrednost dobi tedaj sijajna pesem ljubezni, ki jo bomo brali iz Prvega pisma Korinčanom. Sredi različnih darov Pavel pokaže na kraljevsko pot, pot ljubezni, ki je edinstvena in veličastna krona in ki prekaša in presega vse posamezne karizme.

Volitve župnijskega pastoralnega sveta Na prvo postno nedeljo, 21. februarja 2010, bomo po petih letih spet predlagali in izbrali za nov mandat člane župnijskega pastoralnega sveta. Že v Pismih apostola Pavla prvim krščanskim skupnostim je veliko govora o različnih darovih in službah znotraj Cerkve,


Kristusovega skrivnostnega telesa. Tudi mnogi novejši cerkveni dokumenti ter znamenja časa govorijo ne le o upravičenosti, ampak o nujnosti vključevanja laikov v župnijsko življenje, še posebej v okviru ŽPS. Ta omogoča dejavno in odgovorno sodelovanje laikov pri apostolatu in življenju Cerkve. Ta soodgovornost za župnijo, osnovno celico Cerkve, izvira iz zakramenta sv. krsta in birme. Zato odlok o laikih 2. vatikanskega cerkvenega zbora pravi: »V cerkvenih skupnostih je dejavnost laikov tako nujna, da brez nje tudi apostolat pastirjev Cerkve, večidel ne more imeti pravega uspeha. Vsi moramo osvojiti prepričanje, da vodstvene službe v Cerkvi in verniki nismo na dveh bregovih, ampak da smo ena Cerkev, ki jo moramo vsi krščeni graditi z odgovornostjo in ljubeznijo s sposobnostmi in talenti, ki smo jih prejeli od Boga.

Urnik svetih maš Včasih kdo vpraša, kako bi bilo, če bi katero izmed svetih maš v župniji prestavili na kakšno drugo uro. Pred kratkim sem dobil tudi pismo na to temo. Na prvi pogled je zadeva lahko enostavna, v praksi pa je težje, saj imamo ob nedeljah v župniji redno šest svetih maš na petih krajih. Če so oznanjene, morajo biti tudi opravljene. So nekatere ure, ki so bolj in druge manj zaželene. Svete maše so nekako vezane med seboj. Zakaj je zjutraj prva maša tako zgodaj? Ali zakaj je recimo na Skaručni maša ob osmih in ne ob devetih. Če duhovnik, ki redno mašuje na


Skaručni, tega ne bi zmogel, z majhno zamudo lahko pride župnik iz Vodic, ko konča sedmo mašo v Vodicah. Podobno je za sv. mašo ob pol desetih v farni cerkvi. Po končani tej maši vsaj za silo lahko župnik nadomesti, če ni duhovnika na Šmarni gori za enajsto uro. Da to ni ravno dobra rešitev, sem čutil lani avgusta, ko sem kljub vročini v petinštiridesetih minutah prišel na Šmarno goro in maševal. Trenutno imamo precejšnjo težavo ravno na Šmarni gori, za drugo nedeljo v mesecu, saj je duhovnik, ki je maševal to nedeljo, odšel v drugo škofijo, pri nas je ravno to nedeljo krščevanje, ne moremo pa dobiti nikogar, ki bi to maševanje redno prevzel. Vsak mesec sproti moramo iskati nekoga, ki pride na Šmarno goro. Dejstvo je, da to ni optimalna rešitev, a bo verjetno v prihodnosti še težje, saj prihajajo časi, ko bo pomanjkanje duhovnikov in se bomo morali odločati, katero sveto mašo v župniji bo treba ukiniti. Torej težav ne bo zmanjkalo, a z dobro voljo bomo tudi kaj rešili.

Novi ključarji Župnija je potrebovala nove ključarje, ker sta dva omagala zaradi starosti, dva pa sta umrla. Posebej težko je bilo najti novega ključarja za Šmarno goro; a sedaj jih imamo in na seji ključarjev in gospodarske komisije so že sodelovali. Za farnega ključarja je bil imenovan Jože Puhar, Lebarška pot 9, Vodice. Za ključarja pri sv. Štefanu je bil imenovan Anton Pangerc iz Bukovice 45. Novi šmarnogorski ključar je Franc Špenko, Utik 40B. Imenovanje za ključarja pri sv. Tilnu pa je sprejel Andrej Žumer iz Repenj 42. Vsem imenovanim se zahvaljujem, da so sprejeli to odgovorno nalogo.

Napovednik Svečnica, torek, 02.20: Dan posvečenega življenja petek, 05.02: nočno češčenje v Repnjah ponedeljek, 08.02.: Slovenski kulturni praznik


četrtek, 11.02.: priprava na krst in Svetovni dan bolnikov nedelja, 14.02.: krščevanje Pepelnica, sreda, 17.02 1. postna nedelja, 21.02.: volitve ŽPS V januarju sta bila 2 krsta in 4 pogrebi. Oznanila je izdal Župnijski urad Vodice, Vodiška 5, 1217 Vodice, tel.: 01 832 31 02. Odgovarja župnik Franc Mervar. Oblikovanje: Jožefov

Oznanila župnije Vodice, februar 2010  

Oznanila župnije Vodice, februar 2010

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you