Page 1

OZNANILA ŽUPNIJE VODICE zupnija-vodice.rkc.si

velika noč, april 2014 Svete maše Vodice: ponedeljek, četrtek, petek ob 19:00, sreda, sobota ob 7:00, nedelja ob 7:00 in 9:30 Utik: torek ob 18:00 Šinkov Turn: nedelja ob 8:30 Skaručna: nedelja ob 8:00, delavn. ob 18:00, sreda in sobota ob 7:00 Repnje: delavniki ob 6:30, nedelje in slovesni prazniki ob 7:00 Šmarna gora: nedelja ob 11:00

Vstajenje in življenje Potem, ko se nam je v preteklih nedeljah Jezus predstavil kot »izvir žive vode« in kot »luč sveta«, se nam na tiho nedeljo predstavi kot »vstajenje in življenje«, to se pravi kot studenec resničnega življenja, polnosti življenja. Tako skozi naslednjo, cvetno nedeljo, kaže na bistvo vsega – velikonočni dogodek. Seveda je življenje, o katerem Jezus govori, najprej večno življenje, življenje, ki se ne bo nikoli končalo. To je življenje neskončne blaženosti, ki vedno ostaja – kolikor ga lahko že v naprej doživljamo na tej zemlji, kakor nas uči vera – kakor pravi sveti Pavel, nepopisno; je resničnost, ki presega vsako našo predstavo (prim. 1 Kor 2,9) In takšno življenje Jezus po tem zemeljskem obdobju zagotavlja vsem, ki bodo sprejeli njegovo besedo.


Vendar se resničnost, na katero Jezus namiguje v odgovoru Marti, ne ustavi tukaj. On razume življenje v vsej polnosti. To je življenje, ki zajame celega človeka, vse razsežnosti njegove osebnosti. Človek bo deležen večnega življenja, ki ga je obljubil Jezus, z vsem svojim bitjem, z dušo in telesom. Kot bi rekli, da Jezus nima samo moči, da nam podari življenje duha, ampak tudi življenje telesa, to se pravi, da z vstajenjem po smrti telesu vrne življenje. In to dokaže s čudežem obuditve Lazarja, ki ga naredi malo zatem. To resnico je Jezus razodel že ob različnih priložnostih, na primer po čudežu ozdravitve hromega; še jasneje na koncu govora o živem kruhu, kjer je vstajenje našega telesa predstavljeno kot poseben učinek evharistije: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan«. (Jn 6,54) Proces našega vstajenja se je začel z našo včlenitvijo v Kristusa po krstu. Pri krstu umremo svetu greha, v katerem smo bili, in vstanemo k novemu življenju v Kristusu. Kakor je Oče Jezusa obudil od telesne smrti, tako pri krstu tudi nas obudi od duhovne smrti k novemu življenju milosti (prim. Kol 2,12). Kristusovo življenje v nas torej ni statično, ampak je dinamična resničnost, ki ji je namenjeno, da se vedno bolj razvija


sorazmerno s tem, koliko bomo znali odgovoriti na glas Svetega Duha (prim. Kol 3,1-3). Proces vstajenja bo dosegel vrhunec in konec, ko bomo prišli v večno domovino, ko bo Jezus preobrazil tudi naše bedno telo in ga priličil svojemu poveličanemu telesu (prim. Flp 3,20-21). Apostol Pavel torej vse kristjanovo življenje gleda v ključu vstajenja, to se pravi v procesu, ki se vedno bolj uresničuje in izpolnjuje v nas. Bolj ko si bomo prizadevali, da bomo živeli njegovo besedo, bolj bomo tudi doživljali, da je Jezus v resnici »vstajenje in življenje«. Doživljali bomo, da nas ta beseda vzgaja, spreminja, da nas v resnici počasi, dan za dnem oživlja; z močjo Svetega Duha Jezus vedno bolj raste v nas in iz nas v resnici dela »nove ljudi«. Bolj ko bomo živeli njegovo besedo, bolj bomo doživljali, da je z Jezusom vse mogoče. Moč njegove besede in njegove milosti sta tolikšni, da nam pomagata preseči vse težave, vse ovire, ki izvirajo iz skušnjav, iz naših strasti, iz slabih vplivov okolja, v katerem živimo. Skratka, da nam moč, da plavamo proti toku, proti tisti miselnosti, ki meni, da je danes verovati evangeliju nesmisel. Jasno je: kdor želi imeti možnost doživeti, da je Jezus »vstajenje in življenje«, mora sprejeti temeljni pogoj: sprejeti mora tudi križ. Na prvo veliko noč je bilo ravno zaradi velikega petka in Jezusovega križa vse čudno in narobe. Srečanje z Vstalim je učencem dalo nov pogled na vse. Tega velikonočnega »gledanja«, ki je polno veselja in upanja vam želim za letošnje praznike. župnik

Velikonočno voščilo naših škofov Vsako leto z radostno hvaležnostjo obhajamo velikonočne praznike, ki nam oznanjajo, da nismo sami, da svet in človeštvo nista prepuščena skrivnostnim silam teme in slepe usode, ampak da Duh Božji še vedno veje nad valovi človeške zgodovine, v kateri se uresničuje delo odrešenja, v zveličavni napetosti med »že in še ne«


(prim. Rim 8, 18) Božje odrešitvene zgodovine. Ko so učenci Jezusa vprašali, kdaj bo obnovil Božje kraljestvo, jim je rekel: Božje kraljestvo je že med vami (prim. Lk 17, 21). To je naše veselje. Ni pa še v polnosti uresničeno. To pa je naša naloga. To nalogo in poslanstvo uresničujemo vedno, še posebej v postnem času, ko smo vsi povabljeni, »da bi se z večjo vnemo posvečali molitvi, delom ljubezni do bližnjega, da bi prejemali skrivnosti novega življenja in se bližali polnosti božjega posinovljenja« (postni hvalospev 1). Problemi in naloge, s katerimi se soočamo v Cerkvi in v družbi, ostajajo. Mi pa postajamo ob srečanju z Jezusom Kristusom, križanim od mrtvih vstalim Gospodom, upamo in želimo, drugačni, bolj pripravni za Božje kraljestvo, bolj pripravljeni hoditi po stopinjah Jezusa Kristusa, Dobrega pastirja in usmiljenega Samarijana, ki je hodil okrog in delil dobrote (prim. Mt 9, 35). To je naša želja, to je naše velikonočno voščilo! Vaši škofje


Velikonočno tridnevje Veliki četrtek je dan z izredno bogato duhovno vsebino. Eden največjih Jezusovih darov, ki nam ga je zapustil, je gotovo evharistija (sveta maša, obhajilo).Postavil jo je pred svojim trpljenjem pri zadnji večerji. Vsak dan nam pri maši zvenijo njegove besede, ki jih je izrekel pri zadnji večerji: »To je moje telo, ki se daje za vas« in »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas«. Drugi Kristusov dar pri zadnji večerji je službeno duhovništvo. Z besedami: »To delajte v moj spomin«, je Jezus dal apostolom in njihovim naslednikom oblast, da kot njegovi namestniki opravljajo skupaj z božjim ljudstvom evharistično daritev. Ob 19.00 bo sveta maša- spomin Jezusove zadnje večerje. Pri tej maši se bodo predstavili letošnji prvoobhajanci. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni svete maše, »ker je Bog umrl«. Tako bi lahko povzeli ljudsko misel o velikem petku. Ta dan nas Cerkev vabi, da pri bogoslužju globlje premišljujemo skrivnost križa. T bogoslužje ni le podoživljanje Gospodovega trpljenja in smrti; na veliki petek stojimo pred veliko skrivnostjo. Nobena človeška beseda ne more razložiti skrivnosti Kristusovega trpljenja in smrti. To more storiti le razodeta božja beseda, ki jo sprejemamo v veri. Ta dan je strogi post. Obredi velikega petka bodo ob 19.00, v Repnjah pa ob 15.00. Velika sobota je dan, ko se Cerkev mudi pri Jezusovem grobu in premišljuje njegovo trpljenje in smrt. Ta dan ni nobene maše do večera; večerno bogoslužje velikonočne vigilije pa že spada k prazniku velike noči. Blagoslov velikonočnih jedil je lep slovenski običaj. Brez njega si skoraj ne moremo predstavljati velikonočnih praznikov. Običaj je gotovo izraz vere naših prednikov, ki so z blagoslovom jedil hoteli priklicati božji blagoslov v svoje domove.


Blagoslov ognja za domove bo ob 6.00. Čaščenje Jezusa v božjem grobu: 8.00 odrasli 9.00 otroci, mladina Ob 19.00 bo VELIKONOČNA VIGILIJA v farni cerkvi in v Repnjah. Blagoslov jedil: 15.00 Repnje, 16.00 Skaručna, 16,30 Utik, 17.00 Šinkov Turn, 17.00 Vodice VELIKA NOČ: »To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo in veselimo se ga« (Ps 117, 24). Velika noč je praznik vseh praznikov, ki ureja ne le ritem tedno in let; omogoča nam razumeti naše življenje kot uvajanje v tisto praznovanje, katerega hoče Bog že sedaj in nekoč za vedno obhajati z nami. Tega se moramo nadvse veseliti. Zato prinaša kristjan v ta svet velikonočno veselje, veselje prihodnjih časov. Današnji čas ga krvavo potrebuje. Ga je v nas dovolj? Ob 6.00 bo vstajenska procesija po običajni poti kot vsako leto za Veliko noč. Druga maša bo ob 10.00, prav tako na Skaručni. V Repnjah bo maša ob 8.00, v Šinkovem Turnu pa ob 9.30.

Napovednik tiha nedelja, 6.4.: križev pot v Žlebeh ob 15h cvetna nedelja, 13.4.: spovedovanje ob 16h 13. in 14. 4.: obisk bolnikov pred prazniki torek, 15.4.: priprava na krst ob 20h veliki četrtek, 17.4.: predstavitev prvoobhajancev ob 19h velika noč, 20.4.: krščevanje velikonočni ponedeljek, 21.4.: romarski shod na Šmarni gori ob 11h bela nedelja, 27.4.: zaobljubljena potresna maša na Šmarni gori V marcu sta bila dva krsta in štirje pogrebi. Oznanila je izdal Župnijski urad Vodice, Vodiška 5, 1217 Vodice, tel.: 01 832 31 02. Odgovarja župnik Franc Mervar. Oblikovanje: Jožefov

Oznanila Vodice april 2014  

Oznanila župnije Vodice, april, velika noč, 2014

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you