Issuu on Google+

OZNANILA ŽUPNIJE VODICE zupnije.rkc.si/vodice/

Velika noč 2010 Svete maše Vodice: ponedeljek, četrtek, petek ob 18:00, sreda, sobota ob 7:00, nedelja ob 7:00 in 9:30 Utik: torek ob 17:00 Šinkov Turn: nedelja ob 8:30 Skaručna: delavniki ob 17:00, sreda, sobota ob 7:00, nedelja ob 8:00 Repnje: delavniki ob 6:30, nedelje in slovesni prazniki ob 7:00 Šmarna gora: nedelja ob 11:00

Velika noč

Gospod Jezus Kristus, sestopil si v globine zemlje, zdrobil si verige smrti in si vstal – kakor Jona iz morske pošasti – iz groba. Po tebi praznujemo usmrtitev smrti, uničenje zla, začetek večnega življenja. Zdaj je vse polno luči. Zato se raduje vse stvarstvo nad Tvojim vstajenjem. Naj nas prežari to veselje in naj skupno kličemo: Kristus je resnično vstal. (Velikonočni kanon Janeza Damaščana, a.d. 750)


Noč, ki se je spremenila v dan Težje kot je življenje in temnejši kot so časi, bolj blesti velikonočni praznik. A tudi obratno je res. Bolj je nekomu lepo, težje doživlja neizprosnost smrti in ničnost vsega zemeljskega. Zato toliko bolj ostrmi, ko sliši velikonočno oznanilo o vstajenju, o zmagi nad smrtjo in zlom. Krščanstvo, ki ga živimo, je vstajenjsko krščanstvo. To ni krščanstvo Kalvarije, ampak je vera odvaljenega grobnega kamna. Kalvarija je preteklost, vstajenje je sedanjost in večno življenje prihodnost; čeprav gre pot vsakega človeka seveda tudi čez Kalvarijo. A jamstvo, gotovost je tukaj – z vstalim Kristusom. Edino, kar je neuničljivo, kar ostane, je božje; je pa tudi človeško, kadar je združeno z Vstalim. Ko so apostoli z drugimi ljudmi govorili o Jezusu, ko so začeli oznanjati njegov evangelij, niso začenjali z rojstvom v Betlehemu, ampak s tem, kar je bilo najbolj nedoumljivo: spominjali so na Jezusovo smrt, da je za svojo stvar dal življenje! In potem – je vstal od mrtvih! Njihovega veselega oznanila ni mogla ustaviti nobena sila in nobeno nasilje. Zdi se, da je prvobitno velikonočno veselje pri mnogih današnjih kristjanih zagrnil pajčolan dvoma in malovernosti. Vprašujejo se: Je Kristus resnično vstal? Je praznovanje kaj več, kot lep običaj? Ali ima velika noč za nas danes kakšen pomen? Postavimo vprašanje drugače: Kaj bi pomenilo, če Jezus nebi vstal od mrtvih? Ali bi bil s tem samo en mrtev več? To bi pač za zgodovino sveta ne pomenilo nič. Če Jezus nebi vstal, bi se njegova zgodba končala na veliki petek in s trohnenjem v grobu, skratka s porazom. To bi pomenilo, da sta imela Pilat in Kajfa po svoje prav in, da je Juda z dobičkom opravil svoj trgovski posel. To bi pomenilo, da je Bog – če v tem primeru sploh obstaja – nemočen; da ne more zares poseči v našo zgodovino, v naše človeško življenje in umiranje. Potemtakem bi bila zaman vsaka žrtev, vsaka odpoved, zaman ljubezen vseh, ki se darujejo in živijo za druge. To bi pomenilo, da večnosti ni in, da šteje samo ta


trenutek. Torej bi navsezadnje imeli edino prav tisti, ki so bolj zviti, pretkani in iznajdljivi. Če ni večnosti, ni nobene sodbe in zato tudi nobene poslednje pravice. Prav ob tem se pokaže, kaj v resnici pomeni velika noč: pomeni, da je Bog posegel v človeško zgodovino. Ta je s tem dobila svoj dokončni pomen in smisel. Jezus je s svojim vstajenjem prelomil zgodovino in jo usmeril k njenemu cilju. Pravičnost, ljubezen, resnica niso prazne besede, ampak zadnja resničnost. Velika noč pomeni, da nas Bog ljubi in nam prihaja naproti. Jezusovo vstajenje je smerokaz našega življenja. Prvo naročilo, ki ga vstali Jezus daje za učence, se glasi: »Pred vami grem v Galilejo. Vi pa pridite za menoj«! Vera v vstajenje je hoja za Kristusom, je iskanje njegovih stopinj: Čim dosledneje gremo po njegovi poti, čim bolj se oklepamo njegove resnice, tem bolj je naše srce polno velikonočnega veselja. Pri hoji za njim pa vemo, de ne hodimo za mrtvim, ampak za večno Živim. Tisti, ki so na veliko noč obiskali Jezusov grob, da bi mu še zadnjič izkazali svojo ljubezen, so doživeli potrditev svoje zvestobe in še mnogo več. Iz obiskovalcev pokopališča so postali romarji v življenje in pričevalci za Življenje. Ko veselo praznujemo Kristusovo vstajenje, postanimo tudi mi romarji v večno življenje, pa čeprav imamo včasih občutek, da živimo v dolini smrtnih senc in trpljenja. Kristus hodi pred nami kot zmagovalec, to nam daje smer in moč.

Velikonočno voščilo slovenskih škofov Za vse, ki se tretji dan po velikem petku zberemo on odprtem in praznem Kristusovem grobu ter prepevamo trikratno velikonočno alelujo z vedno višjim in močnejšim glasom, je Kristusovo vstajenje dogodek, ki nas osvobaja in velika noč je praznik našega osvobojenja in odrešenja. Na veliki petek zremo Kristusa v nemoči, kot poraženca in na križ pribitega. Na veliko noč pa je pred nami kot zmagovalec nad hudobijo in sovraštvom, nad grehom ali zlom,


še več: nad smrtjo. Poslednja zmaga je vedno njegova. Z njo nas osvobaja strahu pred ničem, nesmislom ali praznino življenja; osvobaja nas za novo življenje. Za vse, ki verujemo, ker obhajamo in slavimo, je velika noč »Kristusov danes«: To pomeni, da ne gre le za spomin na dogodek pred dva tisoč leti, marveč za dogajanje, ki se uresničuje »danes« in naš »jutri«, naš začetek in konec, naše vse. Zato je velika noč praznik naše vere v Kristusa, ki med nami in z nami živi. Za nas, ki imamo v Kristusovem vstajenju zagotovilo svojega vstajenja in večnega življenja, je velika noč praznik upanja. Naš Bog ni oddaljeni Bog, je z nami tudi v smrti. V njegovi roki je naša usoda, v Kristusovi smrti je smrt naše smrti in v njegovem vstajenju je naše vstajenje. Naš cilj ni veliki petek s štirinajsto postajo križevega pota, marveč velika noč z vstajenjem v novo življenje. Končno je za nas velika noč dogodek, ki nas obvezuje, da smo vedno in povsod velikonočne priče, s Kristusovim vstajenjem zaznamovani pričevalci, oznanjevalci in nosilci sporočila, da je naše sedanje življenje delavnik za večno nedeljo. Vsem sobratom duhovnikom, redovnikom, redovnicam, vsemu Božjemu ljudstvu, rojakom po svetu, posebej še bolnim in trpečim voščimo: Blagoslovljene velikonočne praznike!

Vaši škofje Cvetna nedelja Vstop v cerkev z zelenjem v rokah je znamenje vstopa v jedro velikonočne skrivnosti. Zelenje in cvetje bo zdehnelo v trohnobo trpljenja in smrti, da bo snov za nevenljiv venec zmage. Slavospevi med procesijo niso okras bogoslužja, ampak božja pesem, ki opogumlja Življenje v bližajočem se boju s smrtjo. Začenja se, kar bo velikonočna Pesem slednica kmalu ugotovila kot preteklo dejanje: Smrt in življenje sta se borila v prečudnem boju. Gospod življenja je umrl, kraljuje živ!


Veliki četrtek Po starem običaju Cerkev obhaja slovesno večerno mašo velikega četrtka. Na enkraten način se ponavzočuje zadnja večerja, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci: ta večer je bila postavljena evharistija kot velikonočni zakrament Gospodovega telesa in krvi, apostoli so postali deležni Kristusovega službenega duhovništva in Jezus je svojim učencem v znamenje neizmerne ljubezni in ponižnosti umil noge.

Ob 19.00 bo sveta maša v spomin zadnje večerje. Pri tej maši se bodo predstavili letošnji prvoobhajanci. Veliki petek Janezovo poročilo o Jezusovem trpljenju je tako podrobno, da ga je lahko opisal samo očividec. Kljub temu pa je v poročilu že navzoče apostolovo razmišljanje: Jezusa nam prikaže kot vsemogočnega božjega Sina, ki bi – če bi hotel – z največjo lahkoto premagal svoje sovražnike, zasledovalce in izdajalca Juda. Toda ne! Močno je poudarjeno, da je šel prostovoljno v smrt, ker je hotel izpolniti Očetovo voljo in prinesti odrešenje človeštvu.

Obredi velikega petka bodo zvečer ob 19.00 v farni cerkvi, v Repnjah pa ob 15.00. Ta dan je strogi post. Velika sobota

Ob 6.00 bo blagoslov ognja za domove. Češčenje Jezusa v božjem grobu: 8.00 odrasli; 9.00 otroci – veroukarji. Ob 19.00 bo VELIKONOČNA VIGILIJA v farni cerkvi in v Repnjah. Blagoslov jedil: 15.00 Repnje; 16.00 Skaručna; 16.30 Utik; 17.00 Šinkov Turn; 17.00 Vodice. Osredotočimo se tokrat na blagoslov velikonočnih jedil, ki je lep slovenski običaj. Brez njega si skoraj ne moremo predstavljati


velikonočnih praznikov. Običaj je gotovo izraz globoke vere naših prednikov, ki so z blagoslovom jedil hoteli priklicati božji blagoslov v svoje domove. Velikonočna jedila so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci. Obenem je na neki način podoba svete maše – velikonočne gostije, na katero smo povabljeni.

Velika noč Po obupu novo upanje, po žalosti novo veselje, po molku nova govorica, po smrti novo življenje – to je res velika noč.

Ob 6.00 bo vstajenjska procesija po običajni poti kot vsako leto za Veliko noč. Druga maša bo ob 10.00. V Repnjah bo sveta maša ob 8.00, v Šinkovem Turnu ob 9.30 in na Skaručni ob 10.00.

Napovednik nedelja in ponedeljek, 28. in 29.03: obisk bolnikov Veliki četrtek, 01.04: predstavitev prvoobhajancev ob 19h Veliki petek, 02.04.: obredi gospodovega trpljenja ob 19h Velika sobota, 03.04.: Vigilija ob 19h Velika noč, 04.04.: vstajenjska procesija ob 6h Velikonočni ponedeljek, 05.04.: romarski shod na Šmarni gori ob 11h; nočno češčenje v Repnjah četrtek, 08.04.: začetek devetdnevnice pred birmo ob 19h; priprava na krst ob 20h Bela nedelja, 11.04.: potresna maša na Šmarni gori ob 11h; krščevanje petek, 16.04.: srečanje z birmovalcem

Birma, sobota, 17.04.: slovesna maša ob 10h 3. velikonočna nedelja, 18.04.: maša v Utiku ob 10h Nedelja dobrega pastirja, 25.04. V marcu je bil 1 krst in 4 pogrebi. Oznanila je izdal Župnijski urad Vodice, Vodiška 5, 1217 Vodice, tel.: 01 832 31 02. Odgovarja župnik Franc Mervar. Oblikovanje: Jožefov


Oznanile župnije Vodice, april 2010