SALONIT ANHOVO

Vsako obdobje prinaša svoje izzive in priložnosti za boljše življenje

Mag. Maja Blatnik, Salonit Anhovo povečujemo energetsko učinkovitost in vključujemo vedno več alternativnih surovin, ki lahko prispevajo k veznim lastnostim cementa, a ne izhajajo iz procesa oziroma niso povezani z emisijami CO2.«

Z dr. Tomažem Vukom, članom uprave, sva se pogovarjala o razvojnih načrtih ter o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša razvoj Salonita Anhovo. Tako za podjetje kot tudi za lokalne skupnosti, regijo in Slovenijo.

Že skoraj eno leto ob različnih priložnostih javno predstavljamo razvojne načrte Salonita Anhovo. V prvem sklopu tehnoloških posodobitev do leta 2025 načrtujemo uvajanje že razvitih tehnoloških rešitev. Po tem obdobju pa si marsikdo ne predstavlja, kako bo potekal nadaljnji razvoj. Morda za začetek vprašanje, zakaj je tako pomembno, da stopimo na to zahtevno razvojno pot? Dr. Tomaž Vuk: »Beton in s tem cement sta prevladujoča materiala v današnji družbi. Betona porabimo več kot vseh drugih gradbenih materialov skupaj. Na primer letno na globalni ravni porabimo 10 kubičnih kilometrov betona in le dva kubična kilometra opeke, 1,3 kubična metra lesa in desetino kubičnega kilometra jekla. Torej govorimo o ogromnem materialnem toku, ki je pretežno lokalen. Zaradi tega velikega obsega proizvodnja cementa predstavlja v svetovnen merilu okoli 7 %, v Sloveniji pa 5 % izpustov CO2. Zato je zelo pomembno, da gremo v smeri razogljičenja naše industrije in nadaljnjega zniževanja vplivov na okolje. bomo zajeli, bomo imeli dve možnosti: da ga shranimo, kar se strokovno imenuje CCS – Carboc Capture and Storage. Druga možnost je CCU – Carbon Capture and Utilization, ki pomeni pretvorbo zajetega CO2 v nekaj novega.« z vodikom in pri tem pridobiti različne ogljikovodike, ki služijo kot osnova za proizvodnjo različnih umetnih materialov. Ti so temelj oziroma surovina za proizvodnjo plastike, gume in drugih organskih materialov, ki so nepogrešljivi v sodobni družbi. Tehnologije na teh področjih se še razvijajo, a v prihodnosti predstavljajo velik potencial.«

Za razogljičenje je pomembno, da uporabimo zeleni oziroma čisti vodik, proizveden iz obnovljivih virov energije. Kako je s proizvodnjo čistega vodika danes? Dr. Tomaž Vuk: »Proizvodnja čistega vodika je v povojih in lahko pokrije le manjši del naših potreb. Večino vodika se namreč danes proizvede iz fosilnih goriv. Preden bomo imeli na razpolago dovolj čistega vodika, bo potrebnih še veliko aktivnosti. Evropa močno podpira razvoj proizvodnje čistega vodika, ki bo eden od stebrov zelene transformacije. Zato se aktivno vključujemo v mednarodne iniciative na tem področju. Povezati se bomo morali s proizvajalci zelenega vodika, ker ni naša ideja, da vse naredimo sami. Naš sistem, našo industrijo moramo integrirati v širši obseg panog, v celotno vrednostno verigo v naši širši regiji. Vemo na primer, da v Italiji že poteka projekt izgradnje vodikove infrastrukture od juga proti severu.«

Z obstoječimi tehnologijami lahko pridemo do določene stopnje znižanja ogljičnega odtisa. Kaj pa so lahko naslednji koraki? Dr. Tomaž Vuk: »Kot naslednji korak je zelo pomembna proučitev možnosti zajema CO2. In ko ga In tu nastopi vodik kot pomemben del naših razvojnih načrtov? Dr. Tomaž Vuk: »Vodik bo imel v prihodnosti pomembno vlogo pri razogljičenju industrijskih procesov. CO2, ki ga bomo pridobivali z zajemom, bo mogoče spajati Evropska unija odločno podpira razvoj vodikovih tehnologij, prav tako je oblikovala strategijo razvoja trga, na katerem bo vodik odigral pomembno vlogo kot nov čisti energent. Kako se mi vključujemo v te sodobne trende? Dr. Tomaž Vuk: »Vodikova strategija Evrope deluje na način, da spodbuja razvoj vodikovih ekosistremov, ki vključujejo celotno vrednostno verigo – proizvodnjo, transport in porabo. Na začetku spodbujajo razvoj vodikovih dolin, kot je to poimenovano na evropski ravni (Hydrogen Valleys). Vodikove doline se razvijajo že v več regijah po Evropi. Vizija Evrope je nato, da

te doline nekoč poveže med sabo v celosten vseevropski vodikov ekosistem.

Mi se nahajamo v severnojadranski regiji in podpiramo izgradnjo vodikove infrastrukture v tej regiji od Benetk do Maribora, od Jadranskega morja do Alp. Naša širša regija je tudi logistično zelo pomembna. Smo eden od akterjev, ki podpira ta nov razvoj. Ideja o vodiku v Severnem Jadranu je smiselna in bi lahko prinesla razvoj celotni regiji.«

Zajem CO2, razvoj vodikovih dolin … vse to se zdi nekako daleč v prihodnosti. Veliko bo treba še postoriti do takrat, tako na področju razvoja tehnologij, kot pri regijskem povezovanju in razvoju državne regulative. In vendar lahko vodik uporabimo že prej, na primer v prometu? Dr. Tomaž Vuk: »Obstajajo sektorji, kjer je vodikova tehnologija veliko bolj razvita in med njimi je tudi promet. Seveda nas zanima uporaba vodika za razogljičenje našega prometa. Raziskujemo možnosti uporabe vodika za transport naših materialov do strank.«

Novembra lansko leto smo otvorili prvo delujočo vodikovo polnilnico v Sloveniji. Bo ena polnilnica v Sloveniji dovolj za namen prevoza cementa do naših strank? Dr. Tomaž Vuk: »Tovornjaki, ki prevažajo cement, se vedno vračajo na isto točko. Torej za ta korak ne potrebujemo velike vodikove infrastrukture, dovolj bo ena polnilnica, ki jo pri nas že imamo, da pokrijemo večino naših dobav. Eno polnjenje z vodikom bi moralo zadostovati za pot do stranke in nazaj k nam, saj gre za lokalne vožnje v radiju do 300 km.

A obstajajo še določeni izzivi na področju transporta: zadostna proizvodnja zelenega oziroma čistega vodika in tudi možnost nakupa tovornjakov na vodikov pogon, saj je večina teh rešitev še v testni fazi.« Kaj pa železniški promet oziroma lokomotive na vodikov pogon? Dr. Tomaž Vuk: »Promet po železnici si želimo v bodoče povečati in iščemo rešitve za modernizacijo na tem področju. Javna železnica, ki poteka po dolini, ni elektrificirana. In morda

bi bilo ceneje uporabiti lokomotive na vodik kot elektrificirati celotno železnico. To je torej še ena stvar, ki bi jo radi raziskali.«

Kakšno vlogo igra vodik pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva, kjer cementarna lahko odigra pomembno vlogo? Dr. Tomaž Vuk: »Uporaba vodika za spajanje s CO2 in pretvorbo v nekaj novega predstavlja možnost, da se vzpostavi zaprt krog CO2 iz proizvodnje cementa. Ta proces je podoben fotosintezi, ki poteka v naravi. Energijo pridobimo iz sonca in jo najprej skladiščimo v vodiku, nato v ogljikovodikih (plastika, guma). Izdelki iz plastike in gume služijo kot uporabni izdelki, po zaključku življenske dobe pa postanejo vir energije za našo proizvodnjo.«

Za konec morda kakšno sporočilo za zaposlene in krajane naše občine, kam nas vodi ta razvojna pot? Dr. Tomaž Vuk: »Razvoj bo ustvarjal nove priložnosti za izobraževanje, zaposlitve in podjetništvo. Omogočal bo še nadaljnje zniževanje vplivov našega delovanja na okolje. Povezujemo se s širšo regijo in s tem sodobne trende na področju zelenega prehoda prinašamo v našo dolino.

Vsako obdobje prinaša svoje izzive in priložnosti, ki lahko ljudem prinesejo boljše življenje. Čas ki smo mu priča, je s tem zelo bogat in na nas je, da to izkoristimo. Razumemo in sprejemamo, da v ljudeh obstajajo določeni strahovi. Strah nas je predvsem stvari, ki jih ne poznamo, hkrati pa se tam skriva tudi največ priložnosti. Zato je za razvoj pomembno, da se pogovarjamo, da smo seznanjeni s novostmi, ki prihajajo. Pomembno je, da ljudje od nas slišijo kaj načrtujemo in dobra priložnost so bili pogovori v krajevnih skupnostih v začetku letošnjega leta. Potrebujemo več komunikacije, več dialoga. In iskanja skupnih rešitev za različna področja našega sobivanja.«

Ena največjih sončnih elektrarn na strehi v Sloveniji

Simon Kragelj, Miha Bitežnik, Sašo Seljak, Salonit Anhovo

Ena največjih sončnih elektrarn na strehi v Sloveniji je v Anhovem

Salonit Anhovo odločno nadaljuje pot zelene transformacije, katere pomemben del je tudi uporaba zelene energije. Po podpisu pogodbe o izgradnji 2,2 MW sončnih elektrarn, smo s partnerjem Interenergo podpisali pogodbo še o dodatnih 1,5 MW sončnih elektrarn. Skupna načrtovana moč sončnih elektrarn v letošnjem letu bo znašala 3,7 MW. Nameščene bodo na vse primerne strehe v Salonitu Anhovo. Elektrarne se bodo postopoma priklapljale v sistem do konca leta 2022.

Okoljsko in gospodarsko strateško partnerstvo

Strateško partnerstvo z Interenergo je pomemben korak pri uresničevanju razvojnih načrtov cementarne. Do leta 2025 želimo zagotoviti 40 odstotkov električne energije za proizvodni proces iz lastnih obnovljivih virov energije. Salonit Anhovo in Interenergo sta h gradnji sončnih elektrarn pristopila v obliki energetskega pogodbeništva oziroma partnerstva med porabnikom energije in ponudnikom energetskih storitev. Vso proizvedeno električno energijo iz sončne energije bomo v Salonitu Anhovo neposredno odkupovali od Interenerga in jo v celoti uporabili v proizvodnem procesu, brez bremenitve prenosnega in distribucijskega omrežja.

dr. Tomaž Vuk, član uprave, Salonit Anhovo: »Pri obnovljivih virih energije je pomembno, da ves čas iščemo najboljše rešitve. To pa vključuje tudi sklepanje partnerstev z različnimi specializiranimi in strokovnimi organizacijami. Resničen preboj na področju čiste energije je namreč mogoč le ob sodelovanju različnih podjetij in sektorjev. Z Interenergo si na področju zelenega prehoda delimo skupne vrednote, cilje in vizijo.«

Prihodnost je v obnovljivih virih energije

Obnovljivi viri energije pridobivajo vse pomembnejšo vlogo. Zaloge fosilnih goriv so namreč omejene, v primerjavi z obnovljivimi viri energije pa imajo tudi večje vplive na okolje. Tudi Slovenija se je zavezala k prehodu v nizkoogljično družbo kot del prizadevanj v okviru Evropske unije in Pariškega sporazuma. Za izpolnjevanje teh obvez smo leta 2014 sprejeli Energetski zakon, ki je z Energetskim konceptom Slovenije določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo. Zaradi vedno večjih potreb po električni energiji in tudi zaradi sprememb na globalnih trgih je pomembno, da tako na nacionalni kot na lokalni ravni ves čas razmišljamo o razvoju zanesljive, konkurenčne in trajnostne oskrbe z energijo.

Novosti iz laboratorija

Suzana Žnidarčič Šuligoj, Katja Budački, Tatjana Pešič, Salonit Anhovo

V prispevku predstavljamo nekaj zanimivosti in novosti iz laboratorija Salonita Anhovo. Od izida zadnje številke Našega lista, konec leta 2021, se je različnih tem nabralo že za kar obsežen članek.

Nova oprema

V zadnjih dneh lanskega leta smo analitsko opremo našega laboratorija dopolnili z novim analizatorjem za določanje vsebnosti živega srebra. Elementarno živo srebro je kovina svetlikajoče se srebrno bele barve s kemijsko oznako Hg, ki je pri sobni temperaturi v tekočem agregatnem stanju. Živo srebro je v okolju naravno prisotno in se pojavlja v različnih fizikalnih in kemijskih oblikah. Nov analizator nam bo omogočil spremljanje vsebnosti živega srebra v vseh naših surovinah in gorivih, ki jih uporabljamo v proizvodnji klinkerja.

Delovanje analizatorja Lumex RA-915 lab temelji na diferencialni Zeemanovi atomski absorpcijski spektrometriji (ZAAS-HFM). Je računalniško voden laboratorijski analizator z avtomatskim vzorčevalnikom, ki omogoča stroškovno učinkovito izvedbo večjega števila analiz v kratkem času. Instrument omogoča analize trdnih in tekočih vzorcev brez predhodne obdelave. Vpeljan sistem kalibracij in preverjanja delovanja instrumenta z referenčnimi materiali zagotavlja visoko zanesljivost meritev in natančne rezultate.

Najmlajša sodelavka kemijskega laboratorija Meta Jakopič se spoznava z najnovejšo laboratorijsko pridobitvijo

Uspešno opravljena API presoja

Že takoj v začetku letošnjega leta smo se v laboratoriju spoprijeli z najzahtevnejšimi zunanjimi presojami. Prva je bila v januarju na vrsti presoja Ameriškega naftnega instituta, ki jo letno opravimo za potrebe vzdrževanje API monograma. To je v svetu na področju naftne industrije najbolj prepoznaven in priznan znak kakovosti.

API monogram potrebujemo, če želimo prodajati cement GEODUR, to je sulfatno odporni cement za gradnjo naftnih in plinskih vrtin, proizveden iz posebnega, sulfatno odpornega, klinkerja. Certifikat pove kupcu, da naš cement izpolnjuje vse zahteve standarda API 10A Cements and Materials for Well Cementing ter da imamo v podjetju vpeljan sistem vodenja kakovosti po API Spec Q1. Da je sistem ustrezno vzpostavljen in učinkovit, vsako leto podrobno preverjajo presojevalci, ki prihajajo iz različnih evropskih držav. Letošnje leto je presojo zaradi razsežnosti pandemije presojevalec, g. Ian Thompson iz Nemčije, opravil na daljavo preko spleta, a zato nič manj podrobno. V laboratorijskem delu je bila spletna presoja še posebej zahtevna, saj smo morali poleg izvajanja preiskav skrbeti tudi za nemoten neposredni prenos. Presoja je potekala štiri dni in je poleg natančnega nadzora nad laboratorijsko opremo in izvajanjem preiskav obsegala tudi pregled proizvodnih, nabavnih, prodajnih, kadrovskih in drugih procesov v podjetju. Tudi pri letošnji presoji smo jo odnesli brez neskladnosti, še več, presojevalec je posebej pohvalil usposobljenost nove mlade ekipe v API laboratoriju, za kar gre v največji meri zahvala naši dolgoletni sodelavki Diani, ki je v zadnjem obdobju intenzivno skrbela za usposabljanje novih sodelavcev.

Miha Pajer se je ekipi fizikalno mehanskega laboratorija pridružil pred manj kot enim letom. Danes je njen nepogrešljivi član, ki obvlada tudi že najzahtevnejše preiskave v API laboratoriju.

Uspešno zaključena tudi presoja Slovenske akreditacije

V Salonitu Anhovo že od leta 2011 vzdržujemo akreditacijo za preskuševalni laboratorij LP095. V februarju je ocenjevalna komisija Slovenske akreditacije, ki sta jo letos sestavljali vodilna ocenjevalka Maja Metelko ter strokovna ocenjevalka za področje kemije dr. Olga Cvetković, izvedla redno kontrolno presojo. Letošnja presoja je bila še posebej zahtevna, saj smo zamenjali instrument za določanje kurilne vrednosti IKA C 5000, ki nam je več kot dobro služil celih dvajset let, z novejšo različico IKA C 6000. S številnimi preiskavami smo morali dokazati (validirati), da z novo opremo dosegamo ustrezne rezultate meritev.

Kalorimeter IKA C 6000 Kalorimeter IKA C 6000 s kisikovo celico združuje sodobno tehnologijo, variabilnost in avtomatizacijo v enem instrumentu. Kalorimeter omogoča določanje kurilne vrednosti vseh vrst trdnih in tekočih goriv, ki jih uporabljamo v podjetju. Poleg uvedbe in validacije novega instrumenta, smo uspešno opravili tudi širitev obsega akreditacije z metodo Določanje kurilne vrednosti v trdnih alternativnih gorivih po standardu EN 21654:2021. Akreditiranje te metode je za Salonit Anhovo zelo pomembno, saj bomo sedaj lahko v našem laboratoriju opravljali te analize tudi za potrebe poročanja o izpustih toplogrednih plinov (CO2). Za uvedbo nove metode je bilo s strani osebja laboratorija vloženega veliko dela, saj je potrebno za postopek akreditacije izpolniti stroge zahteve standarda ISO 17025, ki vključujejo validacijo metode, določanje merilne negotovosti, sodelovanje v medlaboratorijskih preiskavah in stalno zagotavljanje kakovosti rezultatov.

Pravilnost analiz stalno preverjamo in potrjujemo s sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjavah

Laboratorij Salonit Anhovo se že vrsto let redno vključuje v mednarodne medlaboratorijske primerjave, v katerih sodelujejo številni laboratoriji iz več držav. Lahko se pohvalimo, da skoraj brez izjeme v teh primerjavah dosegamo najboljše rezultate. Uspešnost sodelovanja v medlaboratorijskih primerjavah vsako leto pregleda in oceni tudi Slovenska akreditacija, saj je to eden najbolj neodvisnih in verodostojnih načinov preverjanja usposobljenosti laboratorija. Vsako leto se udeležimo primerjav s področja fizikalno mehanskih ter kemijskih preiskav cementa, posebej pomembno področje pa predstavljajo metode iz obsega akreditacije, to je določanje vsebnosti CO2 v surovinski moki, kemijske analize klinkerja in kurilne vrednosti trdnega alternativnega goriva, premoga, petrol koksa in tekočih goriv. V začetku letošnjega leta smo se prvič vključili tudi v medlaboratorijske primerjave določanja vsebnosti vodotopnega šestvalentnega kroma v cementu. Ne glede na to, da smo sodelovali prvič, so bili naši rezultati več kot zadovoljivi.

Dobri rezultati neodvisnih zunanjih presoj in mednarodnih medlaboratorijskih primerjav dokazujejo visoko usposobljenost in kakovost dela laboratorija ter so odraz timskega dela celotnega kolektiva in zavzetosti vsakega posameznega člana laboratorija. Za uspešnimi rezultati stoji danes pestra ekipa sodelavcev, katerim gre zahvala za ves trud in predanost, ki jo vsak dan znova vlagajo v opravljanje svojih nalog ter izvajanje analiz s potrebno mero natančnosti in odgovornosti.

Kalorimeter je naprava, ki omogoča določanje kurilne vrednosti goriv. Sestavljen je iz notranje posode, ki se med meritvijo napolni z vodo, in kalorimetrijske tlačne posode (merilna celica ali »bomba«), v katero vstavimo vzorec in se med meritvijo napolni s čistim kisikom. Vzorec goriva sežgemo v tlačni posodi pod predpisanimi standardiziranimi pogoji. Zaradi toplote, ki se sprosti pri sežigu, se poviša temperatura v tlačni posodi in hladilni vodi v kalorimetru. Na osnovi natančne meritve porasta temperature in znane mase analiziranega vzorca goriva instrument izračuna kurilno – sežigno vrednost goriva. Ali ste vedeli, da je kurilna vrednost goriva iz odpadkov primerljiva s kurilno vrednostjo rjavega premoga? Nadzorovana uporaba ustrezno pripravljenih alternativnih trdnih goriv ima tako dva pomembna trajnostna vpliva na naše okolje – zmanjšuje potrebno količino fosilnih goriv, ki jih črpamo iz okolja, in zmanjšuje količino odpadkov, ki jih z današnjo tehnologijo še ni mogoče ustrezno reciklirati in zato še vedno prepogosto končajo na odlagališčih.

Zaupna oseba za zaposlene v skupini Salonit

Peter Korenjak, Salonit Anhovo

Anka Zajc, univ. dipl. sociologinja

V skupini Salonit smo zaposlenim v letu 2022 zagotovili možnost, da se lahko po nasvet ali v primeru kakršnekoli težave (pri delu ali zasebno) obrnete tudi na zaupno osebo. Z zaupno osebo se bomo lahko pogovorili, ji zaupali svoj problem, brez skrbi, da bi to izvedel kdorkoli drug.

Naša zaupnica je zunanja sodelavka Anka Zajc. Vsem, ki bomo poiskali pomoč, bo pomagala s pogovorom, pa tudi z razreševanjem težav, če bo to v njeni moči. Včasih nam že to, da v težkih trenutkih nismo sami in da lahko računamo na zaupnost, zelo veliko pomeni.

Zaupno osebo lahko kontaktiramo: vse delovne dni v letu med 12.00 in 17.00 na telefon 051 670 577 na e-naslov: zajcin@siol.net Storitev osebno izvaja Anka Zajc, univ. dipl. sociologinja. V kolikor se na telefonski klic ne more oglasiti, vas v najkrajšem možnem času pokliče nazaj.

V letu 2022 bomo organizirali tudi predstavitve in izobraževanja, tako da boste našo zaupnico lahko tudi spoznali. Vsi si želimo, da bi lahko težave hitro rešili in prebrodili – vsekakor nam bo na tej poti lažje, če se obrnemo na zaupnico. Da si bomo lažje predstavljali, v kašnih primerih nam lahko pomaga, smo nekaj vprašanj postavili Anki Zajc, zaupni osebi za zaposlene v skupini Salonit.

Kakšne primere običajno razrešuješ? Anka Zajc: »Najpogosteje se zaposleni name obračajo takrat, ko imajo težave v odnosih s sodelavci ali v domačem okolju, ko ne vedo, kako bi povedali neko neprijetno stvar, kako bi razrešili konfliktno situacijo. Pogosto potrebujejo nasvet tudi v primeru, ko so se že neprimerno odzvali, na nekoga kričali, mu izrekli neprimerne, žaljive besede, pa bi to radi uredili, ker jih teži.«

Kdaj naj se sodelavci obrnejo po pomoč? Anka Zajc: »Najbolje je, če se posameznik po nasvet, po pomoč obrne čim prej, ko v sebi začuti stisko, ko ne ve, kaj naj naredi, da bo prav, da ne bo poslabšal situacije. Seveda pa je razumljivo, da vsi mislimo, da bomo že znali, zmogli, pri tem pa naredimo kup neprimernih potez. Običajno imamo potem občutek krivde, situacija se nam zdi nerešljiva, prikrade se občutek sramu in nikomur ne želimo povedati, kaj se nam dogaja, kaj smo storili, kakšne občutke imamo v sebi. Tudi v takem primeru ali pa sploh v takem primeru je koristno zbrati pogum in se obrniti na zaupno osebo, da se pogovorite, pomirite in da skupaj poiščemo kakšno smiselno rešitev.

Vem, da je za klic zaupne osebe v primeru, ko se počutite slabo, potrebnega kar nekaj poguma. Marsikomu se zdi, da tako pomoč potrebujejo samo ‘slabiči’. Izkušnje pa kažejo, da nasvete poiščejo tisti, ki imajo resen namen rešiti nastale težave, ki se odgovorno soočijo tudi s svojimi napakami in res želijo v svojem življenju kaj izboljšati. Ni težave, ki se je ne bi dalo vsaj omiliti, če že ne rešiti. Najtežje je vztrajati v težavni situaciji in pustiti, da nas te težave povsem onesposobijo.

Ključno je torej, kako se vi počutite v sebi, ne kakšna je vsebina težave. Če v sebi čutite tesnobo, stisko, občutek nemoči, krivde …, potem pokličite. Ne razmišljajte o tem, ali je vsebina ali oblika vaše težave primerna za zaupno osebo ali ne. Če čutite, da bi morali nekaj ukreniti, pokličite. Ne odlašajte.«

Kako poteka sodelovanje? Anka Zajc: »Z osebo, ki me pokliče, se najprej v miru pogovorim. Enkrat, dvakrat, lahko večkrat ... To so kar dolgi razgovori, ne sme se nam muditi. Običajno so to telefonski pogovori. V kolikor ocenim, da bi se bilo dobro srečati v živo, se srečamo v živo. Glede na vrsto težave svetujem ali določen način komunikacije z drugo osebo, ali kakšne konkretne aktivnosti. Kdaj dam tudi kakšno ‘domačo nalogo’ – teh običajno ljudje niso najbolj veseli, čeprav zelo pomagajo pri iskanju primernih rešitev. Če se izkaže, da oseba ne more sama rešiti nastale situacije, se z njo dogovorim, na kakšen način bom jaz posegla v neko situacijo, da bi jo čim bolje rešili. Moram reči, da takih primerov ni veliko. Že pogovor marsikomu pomaga, da na svoje težave pogleda z druge plati in mu je s tem lažje. Če pa ljudje še upoštevajo kak nasvet ali dva, pa ob ustreznem vodenju večinoma lahko sami najdejo rešitve in s tem tudi največ naredijo na svoji samozavesti in dobrem počutju.«

Kako bi nas spodbudila, da se oglasimo, če potrebujemo pomoč? Anka Zajc: »Prvič – ne ozirajte se na to, kaj bodo rekli ali si mislili drugi. Če čutite, da bi bilo dobro, da se z nekom pogovorite, dvignite telefon in pokličite. O tem ni treba razlagati nikomur. Ostalo bo med nama.

Drugič – bodite radovedni. Če ne boste poskusili, ne boste vedeli, kako je, kaj vas čaka, kaj lahko dobite. Moje izkušnje ob vstopu v neko podjetje kot zaupna oseba so, da sprva pokličejo samo tisti, z ‘velikimi’ težavami. Sčasoma pa se razširi informacija, da se je ‘fajn malo pogovoriti’, da ‘dobiš kakšno dobro idejo ali nasvet, kako kakšno zadevo izpeljati …’ in vedno več je klicev zaposlenih, ki imajo manjše težave in jih želijo razrešiti. To je tudi moja resnična želja – pomagati ljudem, da prepoznajo in rešujejo ‘majhne’ težave, in da s tem preprečujemo, da te ‘majhne’ težave ne ‘zrastejo’ v velike probleme.

Tretjič – Z veseljem bom malo poklepetala z vami, brez obremenitve, brez ‘teženja’, brez vzbujanja slabe vesti. Tako, da se spoznamo in da nam bo življenje lepše.«

Nova Komatsu delovna stroja v kamnolomu Anhovo

Marjana Šuligoj, Salonit Anhovo

Komatsu je japonsko podjetje, ki proizvaja stroje za uporabo na področju gradbeništva, rudarstva in gozdarstva. Podjetje je poimenovano po kraju Komatsu (Ishikawa), kjer je bilo ustanovljeno leta 1921. Sedež podjetja se danes nahaja v prestolnici Japonske, mestu Tokio.

V mesecu oktobru 2021 in januarja 2022 smo vozni park kamnoloma Anhovo posodobili s kar dvema strojema znamke Komatsu. Najprej je v Anhovo prispel nov dumper Komatsu HD605-8, s kapaciteto kesona 29 m3 in močjo motorja 578 kW. Dobra dva meseca pozneje pa še nakladač Komatsu WA600-8 s kapaciteto žlice 7m3 in močjo motorja 396 kW.

Dan odprtih vrat za zaposlene, njihove družine in prijatelje

Peter Nanut

Iskrene zamisli in ideje za članek, katerega uvod pravkar prebirate, so nastale proti večernim uram, po uradnem zaključenem delu Dneva odprtih vrat za družine in prijatelje zaposlenih v podjetju Salonit Anhovo; po tem, ko smo z ekipo organizatorjev pospravili še zadnje stvari in se spontano zaustavili v predavalnici upravne stavbe. Rahel dež, ki je padal zunaj, je osvežil naše misli. Ob zadovoljnem premlevanju dogodkov zadnjih nekaj dni smo v dobri družbi postavili temelje naslednjega zapisa, ki ga posvečamo predvsem našim zaposlenim, bodočim sodelavcem, našim praktikantom in štipendistom.

Na ogled delovnega mesta staršev

V prvih vročih dneh poletno obarvanega junija so v cementarni Salonit Anhovo potekali interni dnevi odprtih vrat. Namenjeni so bili našim zaposlenim, njihovim družinam in prijateljem. Starši, stari starši, možje in žene zaposlenih ter njihovi otroci so tako imeli možnost od blizu spoznati delovni proces proizvodnje cementa. V živo so si lahko ogledali delovno mesto svojih staršev, ki preživijo v podjetju pet dni v tednu po najmanj osem ur na dan. V dveh dneh je podjetje v ožjem in širšem družinskem krogu obiskalo 18 družin zaposlenih staršev ali prijateljev v skupini Salonit.

Ekipna organizacija dneva odprtih vrat

Da je dan obiska potekal tekoče, so za to poskrbeli interni organizatorji in vodiči skupin skupaj s strokovnimi tehničnimi sodelavci, za kar sta poskrbela tehnologa Radoš Kuk in Roman Tinta. Po začetnem uvodu v predavalnici upravne stavbe, ki ga je izpeljala direktorica za odnose z javnostmi in marketing Maja Blatnik, smo se odpravili nadstropje nižje in prevzeli vso varovalno opremo za prehajanje po industrijskem območju. Tu so nato svoj del naloge prevzele Marjana Šuligoj, Hana Gabrijelčič in Tereza Pahor.

Terenski ogled je potekal v treh skupinah, v katerih smo si ločeno od bližje ogledali komandni pult, mline cementa, se sprehodili po celotni cementarni skozi halo surovin do pakirke in odpreme cementa ter se z dvigalom povzpeli na vrh izmenjevalnika toplote. Za dodatno popestritev obiska smo obiskali tudi razstavo avtorja Antona B. Leskovarja z naslovom Svet gradenj s cementi Salonita Anhovo v miniaturah, ki pa jo bo, kot je dejal sam, septembra še dodatno nadgradil. Po videnih nasmehih na obrazu in veselju mnogih, posebej najmlajših kot tudi starejših obiskovalcev, je zagotovo vrhunec dneva obiska podjetja predstavljalo organizirano fotografiranje s kamnolomskim demperjem, ki je bil pripravljen za skupinsko fotografijo. Fotograf prispelem demperju japonskega proizvajalca Komatsu, naslednji dan pa uživali pred fotografskim objektivom še na zelo zanimivem demperju znamke Caterpillar. Po osrednjem dogajanju je sledila še zaključna sklepna pogostitev na terasi upravne stavbe. To je bila tudi in zajame prave zgodbe s terena. Vsaka družina je ob odhodu iz cementarne, kjer so zaposleni njihovi najbližji, prejela še majhno pozornost kot spomin na obisk. Skrb za zaposlene je v podjetju Salonit Anhovo poglavitnega pomena, zato bomo takšne in podobne interne

je poskrbel za super natisnjene fotografije že na samem mestu fotografiranja, ki smo jih takoj zatem nalepili v spominski album, izdelan prav za to posebno priložnost. Vsaka družina je ob fotografiranju prejela svoj album z dvema srednje velikima fotografijama. Najlepša hvala vodji proizvodnje cementa Svenu Božiču, ki nam je omogočil, da smo že po prvem dnevu pozirali na novo priložnost za klepet, druženje in spoznavanje novih ljudi.

Naj spregovorijo fotografije

Da je fotografski arhiv vedno zanesljivo poln ujetih dobrih trenutkov, je za to ponovno poskrbela naša interna fotografinja Tanja Šuligoj, ki z objektivom išče dogodke ustvarjali za vas tudi še naprej. Zaenkrat lahko rečemo le hvala vsem, ki ste bili del te letošnje zgodbe in se vidimo ob naslednji priložnosti Dneva odprtih vrat za družine in prijatelje. Naj fotografije o samem dogodku povedo več kot besede.

STOLETNICA FABRIKE

STOLETNICO FABRIKA JE PRAZNOVALA. Z AVTOBUSI TJA DOL V GORICO NAS JE PELJALA. BIL PETEK RES JE PRAVI DAN, OD VODSTVA NAŠEGA IZBRAN.

ODEON GORIŠKA DISKOTEKA, TO KRAJ BIL NAŠEGA JE GREHA. NA VRATIH KOZARČEK ALI DVA, TO BAJDA NAM VESELJA DA.

RES GLASBA GLASNA JE IGRALA, ADRENALIN PO ŽILAH NAM POGNALA. ŠE AMPUL NEKAJ – JAGROVE KRVI IN VSE ŽE NA PLESIŠČU PONORI.

V INDAH RES SMO VSI ELITA, KI PLESA RES NIKOLI NI SITA. KO EGON ENKRAT SE VŽGE, VSEH ZASRBIJO ZDAJ PETE.

ŠE MRAVLJE NISO OSTALE RAVNODUŠNE, KO ZAGLEDALE ANIMATORKE SO TAM LUŠNE. MAKARENA IN OSTALE TRA LA LA, NI BILO VEČ PESMI, KI PLESAT SE JE NE DA.

PRAV KMALU SMO VSI BILI NA TI, SAJ VEDNO MANJ JE BLO SKRBI. VSE BI SAMO ŠE PLESALO, CELO PO ŠANKIH, ČE BI SE DALO. NEKATERIM TO CELO USPE, SAJ MLADE IMAJO ŠE NOGE.

KO URA SE JE STOPNEVALA, NAS GLASBA VSE BOLJ JE OBREMENJEVALA. KUPONI JAGRA SO POŠLI, V GORIC OSTAT NE MORMO SRED NOČI.

SO KBRI V LUKNJE SE POSKRILI, NAS PA NA AVTOBUSE NALOVILI. A NISO BILI VSI PRIDNI KAKOR MI, SAJ ZORA V GORICI JIH ULOVI.

NOČ TA PREŽIVETA, POVRNILA NAS JE V MLADA LETA. NAJ SE LE VEČKRAT TO PONOVI, DA POZABIMO NA VSE SKRBI.

Rokava: Uporaba brizganega betona v predorih drugega tira

Rokava

Nov izziv družbe Rokava je uporaba brizganega betona v predorih drugega železniškega tira Divača–Koper (2TDK). Ko so se v novembru 2021 zaključevala glavna dela na viaduktu Glinščica, oziroma povezava med dvema nasprotnima bodočima predoroma (T01 in T02), je Rokava vzporedno pričela s testiranjem brizganega betona, namenjenega predorom drugega tira.

Projekt izgradnje drugega tira predvideva enotirno progo s servisnimi cevmi ob najdaljših predorih, pri krajših predorih pa izstopne cevi. V prihodnje naj bi z nadgradnjo proga drugega tira postala dvotirna.

Predor T01 T02 T03 T04 T05-06 T07 T08 Skupno Dolžina 6.714 m 6.009 m 335 m 1.948 m 505 m 1.154 3.808 m 20,5 km Št. cevi 2 2 1 1 1 1 2 10

Če skupni dolžini glavnih predorov dodamo še servisne in izstopne cevi, je dolžina izvrtin 37,4 km. Eden od izvajalcev del v predorih je turška družba Yapi Merkezi, ki je odgovorna za izvedbo predorov T02, T03, T04, T05, T06, T07 in T08. Poleg tega je zadolžena za izgradnjo viadukta Gabrovica, ki bo povezoval predore T02 in T03 in bo »presekal« viadukt Črni Kal pod cestiščem.

Trenutni glavni dobavitelj vseh betonov za Yapi Merkezi je Rokava, ki bo večino betonov proizvajala iz betonarne Črnotiče, kjer se nahaja tudi kamnolom sestrske družbe Salonita Anhovo Kamnolomi.

Začetek del turškega izvajalca predstavlja gradnja predorov in ob tem ali stropno površino predora, je pri brizganem betonu izjemno pomembno, da se ta površine dobro oprime in začenja strjevanje v trenutku, ko se dotakne kamnite stene predora.

Brizgani beton (C25/30 XC2 Cl.0,2 Dmax 8 mm) je sestavljen

postopno zavarovanje sten izvrtine z brizganjem betona na kamnino. Ker gre v predorih za brizganje na navpično 500≈– 550 mm. Vsako vrsto betona je potrebno testirati v betonarni in na gradbišču, preden je odobrena s strani izvajalca. Poleg izvajanja lastne kontrole Rokava zaradi obsežnosti dela sodeluje z inštitutom Structum, ki zagotavlja zunanjo tehnično kontrolo. Izvajalec pa na gradbišču testira tudi lastne

iz dveh frakcij agregata (0/2 in 4/8 mm), cementa Special PLUS, vode in tekočih dodatkov: superplastifikator na osnovi polikarboksilatnih eterov, aerant (za boljši oprijem) in zavlačevalec (v toplejšem obdobju ali ko je možnost zamujanja izvedbe del na gradbišču). Brizgani beton lahko vsebuje še sintetična makro vlakna, ki delno nadomeščajo armaturno strukturo predora, in tako omogoči hitrejšo izvedbo oziroma napredek predora. Trenutno poteka brizganje brez vlaken, ker je brizgani beton z vlakni še predmet testiranj in izbire najučinkovitejših vlaken. Na gradbišču v fazi brizganja (poleg brizganja betona) črpalka izvaja hkrati tudi brizganje pospeševalca vezanja. Ta omogoča strjevanje v trenutku dotika z brizganim betonom. vgrajevalce brizganega betona (nozzlemen test).

Zagotavljamo beton 24 ur na dan, 7 dni na teden

Ker se gradnja predorov in posledično proizvodnja brizganega betona opravljata 24 ur na dan in vseh 7 dni na teden, smo v Rokavi dodatno zaposlili še tri strojnike, ki skupaj z obstoječo ekipo strojnikov, izmenično zagotavljajo obratovanje betonarne.

Predor T07, ki meri 1259 m, so izvrtali v začetku junija. Zanj je bilo porabljenega kar 15.391 m³ brizganega betona. Hkrati poteka vrtanje tudi v drugih predorih. V začetku julija je imela v predoru T02 glavna cev približno 155 m globine, servisna cev pa 39 m. Poraba brizganega betona je trenutno na 2.677 m³. Predor T04 Salonit Anhovo je prav za ta projekt, kjer je predvidenih preko 200.000 m³ brizganega betona, sestavil nov tip cementa CEM II/A-M (LL-S) 42,5 R s komercialnim nazivom Special PLUS, ki se razlikuje od navadnega Speciala po izvoru sadre, tako da ima večjo učinkovitost s pospeševalcem za brizganje.

je izvrtan do globine 70 m, za kar je bilo do sedaj porabljenih 900 m³ betona. V predoru T08 s strani Divača, kjer sta predvideni dve izvrtini, pa ima glavna cev trenutno približno 710 m globine, servisna pa 488 m. Dosedanja poraba brizganega betona za ta predor je približno 13.311 m³.

Prava ekipa in zares pohvalno timsko delo!

Za Rokavo predstavlja ta projekt zelo velik izziv, saj je na eni strani potrebno zagotavljati ustreznost betona, kjer je potrebno paziti na sestavo, konsistenco, v/c razmerja, temperaturo ipd. Hkrati pa je potrebno zagotavljati neprekinjeno proizvodnjo, ki zajema tudi nadzor nad zalogami osnovnih materialov ter nenehne kontrole in vzdrževanje betonarne, saj bi bile v nočnem času in ob koncih tedna morebitne pomanjkljivosti v betonarni težko rešljive, izvajalec pa si ne more dovoliti prekinitve izvajanja del.

Ravno zato je organizacija dela temeljnega pomena pri uspešni proizvodnji. Zaposleni Rokave so pri tem projektu izkazali izjemen trud in angažiranost, posebej velja pohvaliti požrtvovalnost strojnikov Boruta Toškana, Edija Kapića in Mitje Kraglja, ki so vse svoje znanje izdelave betona nesebično prenesli na naše novo zaposlene strojnike: Borisa Strahila Esenova, Mauricija Sosiča ter Mirnesa Demirovića, saj so bili vsi brez predhodnih izkušenj.

Julijan Fortunat dobitnik nagrade za življenjsko delo: »Krona mojih izkušenj je vodenje Salonita Anhovo«

Uredništvo, Salonit Anhovo

Predsednik uprave Julijan Fortunat je na podelitvi nagrad najuspešnejšim menedžerjem jugovzhodne in srednje Evrope v Sarajevu prejel nagrado za življenjsko delo.

Gre za tradicionalno podelitev priznanj najuspešnejšim gospodarstvenikom oziroma manedžerjem ter najboljšim gospodarskim projektom z območja jugovzhodne in srednje Evrope. Regionalni dogodek poteka vsako leto julija v Sarajevu. Priznanja podeljuje mednarodna žirija neodvisne agencije za izbor in promocijo menedžerjev na tem območju. Nagrado, s katero je Salonit Anhovo opozoril nase tudi na bosanskem trgu, je Julijanu Fortunatu podelil nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić. Za osebnost leta na območju Evropske unije je bil imenovan slovenski predsednik Borut Pahor. Ob prejemu nagrade je Julijan Fortunat poudaril, da ga dosedanji uspehi, ki so jih dosegli skupaj s sodelavci, navdajajo z veseljem in motivacijo. »V podjetju smo ponosni na to, da nam je uspelo zgraditi eno najsodobnejših cementarn v Evropi, kar nam priznavajo tako konkurenti kot mnoge mednarodne institucije.« Zadnjih devet let, odkar je predsednik uprave, pa je komentiral: »Krona mojih izkušenj je vodenje Salonita Anhovo, kjer mi delo predstavlja veliko zadovoljstvo.« Ob tem je dodal, da managerska kariera ni vedno lahka. Oseba, ki se odloči za takšen način življenja, se mora namreč zavedati, da ta s sabo prinaša številne izzive.

Glede delovanja podjetja Salonit Anhovo v prihodnosti je Fortunat ob prejemu nagrade izrazil optimizem: »Zaposlujemo mlade strokovnjake, ki jih motiviramo z dobrimi pogoji in možnostmi za karierni razvoj. Omogočamo prenos znanja med generacijami in zaposlene, ki se želijo izobraževati ali uriti v kompetencah, vedno podpiramo. V Sloveniji vidim dobre možnosti za gospodarski razvoj, še posebej na področju gradbeništva. Trenutno potekajo pomembni infrastrukturni projekti, pri katerih sodeluje tudi Salonit Anhovo, ki imajo multiplikativne učinke tudi na druge panoge.«

Nagrada je lepo priznanje tudi za vse sodelavke in sodelavce, ki soustvarjajo uspešno zgodbo Salonita Anhovo.

Predstavitve razvojnih načrtov Salonita Anhovo v vseh krajevnih skupnostih v občini Kanal ob Soči

Peter Nanut

V mesecu marcu in aprilu smo organizirali srečanja s krajani v vseh krajevnih skupnostih občine Kanal ob Soči. Naš namen je bil predstaviti razvojne načrte podjetja v bližnji in srednje dolgi prihodnosti. Obenem smo se tudi pogovorili o delovanju in razvoju cementarne do danes, izmenjali mnenja, zapisali različne predloge, izboljšave ter odgovorili na morebitna vprašanja.

V Salonitu Anhovo smo se odločili, da pogumno stopimo med krajane posameznih krajevnih skupnosti v občini Kanal in jim predstavimo tako preteklo in aktualno stanje ter zelo pomembne bodoče namere podjetja. Cementarna danes uspešno stopa na pot zelenega prehoda in optimistično zre v njegovo udejanjanje z namenom, da postane ena prvih evropskih cementarn z brezogljično proizvodnjo cementa in minimalnim vplivom na okolje.

V osmih krajevnih skupnostih 12 srečanj

Zaradi težavnega obdobja v povezavi z razglašeno epidemijo in s tem povezanimi ukrepi smo bili primorani načrtovane dogodke organizirati dva meseca kasneje, za kar je bilo potrebno kar nekaj koordinacije ter usklajevanja. Naposled so nam zdravstvene razmere le omogočile, da smo tako z zamikom uspešno izpeljali vseh 12 dogodkov. Verjamemo, da je bil kdo prav zaradi takšnih težav v času epidemije prikrajšan za udeležbo na katerem od posameznih srečanj, zato vas vse vabimo da spremljate naše bodoče dogodke, kjer se bomo lahko ponovno srečali.

Sprva smo v mesecu marcu organizirali tri srečanja samo za članice in člane svetov krajevnih skupnosti, njihove podpredsednike in predsednike, kasneje v aprilu pa še dogodke za vso širšo zainteresirano javnost v vseh osmih krajevnih skupnostih v občini Kanal - ter še dodatno predstavitev v Morskem na željo tamkajšnjih krajanov.

Hvala za vaš odziv

Predstavniki podjetja so bili velikokrat presenečeni nad vašim odzivom in številčno udeležbo, saj se nas je na vseh dogodkih za širšo javnost skupaj zbralo več kot 220 krajanov. Prav tukaj gre velika iskrena zahvala celotni lokalni skupnosti, predstavnikom občine ter vsaki posamezni krajevni skupnosti (KS Kal nad Kanalom, KS Lig, KS Levpa, KS Kambreško, KS Ročinj – Doblar, KS Avče, KS Kanal, KS Anhovo – Deskle in krajanom Morskega), saj ste nas vsi zelo lepo sprejeli, kot tudi zahvala vsakemu posamezniku, krajanu in občanu občine Kanal, ki ste se odzvali na naše povabilo.

Ponosni smo na to, da smo se v podjetju odločili za takšen korak in tako tudi imeli priložnost v živo izmenjati različna mnenja, kot tudi osebno ter transparentno odgovoriti na vsa vaša vprašanja. Po vsakem uradnem delu posamezne predstavitve je sledilo nato še sproščeno druženje, možnost za osebni pogovor s predstavniki uprave in strokovnimi sodelavci podjetja Salonit Anhovo.

Zelo smo zadovoljni, da smo od vseh krajevnih skupnosti in njihovih predstavnikov dobili potreben odziv, kot tudi konstruktivne kritike, razne izboljšave, ki pa so vedno dobrodošle in zaželene za še boljše delovanje ene najsodobnejših evropskih cementarn - z več kot sto letno zgodovino v proizvodnji cementa. Za zaključek lahko dodam, da bomo v podjetju s takšnimi in podobnimi dobrimi praksami nadaljevali tudi naprej in vas že vabimo na naslednje naše dogodke.