Page 1

Tiskovina

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

revija Zveze tabornikov Slovenije nacionalne skavtske organizacije

maj 2014, letnik LIX

Kruh iz kotlička Taborniški feštival Taborniški alumni klub


Kolofon Glavni in odgovorni urednik Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com) Urednik fotografije Nace Kranjc (nace.kranjc@gmail.com)

Oblikovanje Igor Bizjak (bizi@rutka.net) Lektoriranje Barbara Bejek (barbara.bejek@gmail.com) Novinarji in sodelavci Jaka Bevk, Vesna Bitenc, Žiga Brenčič, Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Teja Čas, Tea Derguti, Mojca Galun, Vesna Istenič, Primož Kolman, Nina Medved, Frane Merela, Jona Mirnik, Urša Može, Boris Mrak, Tadej Pugelj, Lucija Rojko, Tadeja Rome, Tomaž Sinigajda, Tomaž Sterniša, Zala Šmid, Domen Šverko, Dajana Trifunovič, Maja Vidrih, Maja Zupančič Naslov uredništva revija.tabor@gmail.com Izdajatelj Zveza tabornikov Slovenije Parmova 33, Ljubljana 01/3000-820 zts@guest.arnes.si Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak Grafična priprava Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk Schwarz print d.o.o., Ljubljana Naklada 6400 izvodov Revijo Tabor sofinancira Minstrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Cena posameznega izvoda je 2,09 €, letna naročnina je 20,86 €, cena za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. DDV je vštet v ceno. Transakcijski račun: 020100014142372. Upoštevamo le pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127

Foto: Nace Kranjc

Urednica sklopa Igra Petra Grmek (5ra.grmek@gmail.com)

Naš praznik Lep pozdrav, tabornice in taborniki! Dan tabornikov je krasna priložnost za praznovanje tega, kar smo in kar počnemo. Rodovi po vsej Sloveniji so v minulem mesecu temu namenili večje in manjše akcije. To je prav, saj šele s “praznovanjem” potrdimo 22. dan v aprilu kot naš poseben dan. Podelitve rutk, prestopi med vejami in svečani zbori so zagotovo aktivnosti, ki dajo temu dnevu težo. Dobro je iti tudi med ljudi in nekateri so to storili s prireditvami v središčih mest in aktivnostmi, ki so odprte za vse. Po nekem naključju na 22. april pade še dan Zemlje, kar ni najbolj priročno. Zakaj? Prvič, ker je za večino ljudi Zemlja pomembnejša tema kot taborništvo. In drugič, ko hkrati govorimo o dnevu tabornikov in dnevu Zemlje, prehitro omejimo tabornike na skrb za okolje. Čistilne akcije so super, ampak domet tabornikov je vendar večji, kajne? V taborniški organizaciji se pravkar ustanavlja Taborniški alumni klub, katerega namen je povezati (vse) nekdanje in sedanje člane organizacije. Tudi to je ena od poti za uveljavljanje taborništva. Na tisoče mladih je šlo skozi naše vrste in danes so odrasli, uveljavljeni, mnogi vrhunski strokovnjaki, podjetniki. Če je del njihovih uspehov zasluga taboriških dni, potem je dan tabornikov tudi praznik njihovega uspeha. Izpostavimo torej vso širino in potencial taborništva na vseh področjih, nihče drug tega ne bo storil za nas! Svetovna skavtska konferenca v Sloveniji bo še ena izjemna priložnost, s katero lahko pokažemo, da je taborniško gibanje pomembna družbena sila, in to na svetovni ravni. Osnovno taborništvo se morda res izvaja v lokalnem okolju, ampak pravo težo in moč “ustvarjanja boljšega sveta” ima zato, ker ga v svojih lokalnih okoljih izvaja 40 milijonov mladih, povezanih v skupno organizacijo. Bodimo ponosni, da smo del tega gibanja, bodimo ponosni, da prav slovenski taborniki organiziramo konferenco, in podprimo jo - v mislih in dejanjih - kot največji praznik taborništva na naših tleh! Miha Bejek, glavni urednik Dejavnosti ZTS sofinancirajo:


KAZALO / aktualno 3

Aktualno 4 Novice / Pomladanski odklop in Razigrano 5 Novice / Taborniško praznovanje 6 Novice / Delovanje v skupnosti in Delovno v organizaciji 7 Novice / Fotka meseca ter Orientacija in mnogoboj Igra 8 Veščine / Preizkušnja! Dogodivščina 12 Veščine / Kdo si upa na volitve? 14 Naredi sam / Lesen kavelj 15 Faca vod / Turbo gliste Raziskovanje 16 Aktualno / Pridi na 60. državni mnogoboj

17 Orientacija / Preglavice z orientacijo? 18 Kosobrinovi pripravki / Velika kopriva 19 Astronomija / Dinamično nočno nebo 20 Gremo v naravo / Kruh iz kotlička 22 Taborniška skrinja / Taborniki in Maj Aktualno 24 Tema meseca / Taborniški alumni klub 28 Stran vodstva ZTS / Vizija in strategija do leta 2023 29 Mnenje / Dan Zemlje, dan tabornikov 30 Svetkova avantura / Kam v tujino? 31 Svetkova avantura / Erasmus+ priložnosti za tabornike 32 Strokovno / Program taborjenja po nogometno

33 Strokovno / Zakaj inštruktaža ni bavbav? 34 Strokovno / Vseživljenjska radovednost 35 Od rodov / Škalska liga 36 Od rodov / Taborniški feštival 37 Od rodov / Pokljuški Orli na Feštivalu 38 Od rodov / Dobra volja na Feštivalu in Lov na velikonočnega zajčka

39 Od rodov / GOTIK in Športni dan 40 Od rodov / Taborniški smuti in Zmajčkova dogodivščina 41 Od rodov / Pomladovanje na Slemenu in Pomladovanje v deželi čokolade 42 Od rodov / Dan na kmetiji in Fotoorientacija na sončno soboto 43 Od rodov / Rod Odporne želve praznuje 50 let Razvedrilo 44 Zgodba za taborni ogenj / Več tabornikov več ve 45 Iz taborniške pesmarice / Anita ni nikoli Aktualno 46 Koledar akcij 47 Zadnja plat Fotografija na naslovnici: Suzana Podvinšek


4

/ NOVICE

Mesec tabornikov

o Besedilo: Uredništv

i, hladnih do vročih dn nsko radoživost: od me vre ojo od sv st: o vs ivo l dlj za April je poka kazali svojo prilago . dni. In taborniki so po do preznojenih majic od mokrih do sončnih premočenih nogavic od č, hla ih tk kra do vetrovk in šalov

Pomladanski odklop V taborniški družbi je lepo, a še lepše, če traja več dni. Taborniki Rodu Jezerska ščuka Cerknica so se zato skrili na pomladovanje v Leskovo dolino, Rod snežniških ruševcev Ilirska Bistrica je zasedel kočo na Pavlici, taborniki Rodu Pusti grad Šoštanj pa so s smehom polnili Andrejev dom na Slemenu. Čeprav že ob koncu aprila so kranjski taborniki Rodu stražnih Golaž na pomladov ognjev in Kokrškega rodu odšli na taborniško kočo anju šoštanjskih ta bornikov. Foto: RP G na Pokljuki na precej zimsko akcijo Majanje, saj je tam še obilo snega. Veliko bolj pohodno pa je bilo obarvano Majanje kranjskega Rodu Stane Žagar - mlajši, saj so v nekaj dneh na hajku prehodili pot od Mosta na Soči čez Banjšice na Kras. Pohodniški prvomajski Smeha ni manjkalo na taborniških izlet so organizirali tudi v Rodu Sivega volka Ljubljana, in sicer akcijah. Velikonočno so bile poleg jajc okoli pivških jezer do Slavnika. obarvane tudi nekatere akcije. Najmlajši Taborniki Rodu Bičkova skala Ljubljana so šli na izlet v Dražgoše, člani Rodu kraških viharnikov Postojna Rod aragonitnih ježkov Cerkno pa se je povzpel na Blegoš. so uživali na lovu na velikonočnega zajca,

Razigrano

Polhki na kmetiji. Foto: RMT

Pozdrav s pomladovanja Jezerskih ščuk. Foto: RJŠ

velikonočni pohod z orientacijo in seveda lovom na zajca s pirhi pa so imeli tudi taborniki Rodu jadranskih stražarjev Izola. Na Škalski ligi, ki so jo pripravili v Rodu Jezerskega zmaja Velenje, so discipline začinili s kavbojskimi prvinami. Manj tematsko obarvane, a nič manj zabavne, so bile tudi druge aktivnosti. Taborniki Rodu Severni kurir Slovenj Gradec so priredili mini tabor in povabili še druge tabornike iz območja, člani RPG Šoštanj so se pomerili v fotografskem izzivu, vod Bonbončki iz RSR Ilirska Bistrica je šel na izlet v Ljubljano, vod Polhki iz Močvirskih tulipanov je preživel dan na kmetiji, taborniki Rodu svobodnega risa Kočevje pa so priredili piknik v gozdu. Zelo adrenalinsko so se imeli PP-ji Rodu kraških viharnikov Postojna, ki so odšli na PP avanturo na Pohorje in v adrenalinskem parku premagali strah pred višino.


NOVICE / aktualno 5

Taborniško praznovanje Kako proslaviti dan tabornikov, če pride 22. april med tednom? Enostavno, so si rekli taborniki po vsej Sloveniji. Nekaj praznovanj en vikend prej, kakšno druženje en vikend kasneje, seveda je pa tudi torek primeren, da cel dan nosimo rutico in se popoldne še skupaj zabavamo. Taborniki Rodu koroških jeklarjev Ravne na Koroškem so tudi letos s spletno akcijo “Cel dan z rutico” spodbudili tabornike, da so na spletnih omrežjih objavili fotografije, na katerih ob dnevu tabornikov ponosno nosijo rutico. Posebno darilo so si ob taborniškem prazniku pripravili v Rodu Hudi potok Šmartno ob Paki, saj so posneli svoj videospot ob zvokih popularne skladbe Happy. Najbolj množično obiskana praznovanja dneva tabornikov sta bila zagotovo Taborniški feštival, ki ga organizira Mestna zveza tabornikov Ljubljana, in akcija Iskanje zmajčka, ki so ga v Šaleški dolini pripra­ vili Jezerski zmaji iz Velenja. Ker sta akciji potekali 10 dni pred našim praznikom, so se Jezerski zmaji na Titovem trgu v Velenju predstavili še 22. aprila. V središču mesta so izpeljali delavnice tudi taborniki Rodu druge grupe odredov Celje, v Novem mestu so člani Rodu gorjanskih tabornikov someščanom pripravljali taborniške smutije, v Kranju pa je Rod stražnih ognjev za vse kranjske rodove v centru postavil fotografsko razstavo, tipi in ognjišče, ob katerem so peli in se družili. Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka se je za dan tabornikov zbral na slavnostnem zboru pred taborniškim domom, člani Rodu belega konja Slovenske Konjice so se povzpeli na Stari grad, kjer so ob ognju izpeljali taborniško zaprisego, taborniki Rodu Mladi bori Ajdovščina pa so praznovali skupaj s starši, imeli pa so še podelitev rutk.

Igrivost na Feštivalovih delavnicah. Foto: Domen Šverko

Tudi drugi rodovi so izkoristili april za podobne slovesnosti. Rutice so podelili v RJZ Velenje, v Rodu Močvirski tulipani Ljubljana pa so jih zavezovali ob svečanem ognju. V mladem Rodu srebrne reke Rad­ lje ob Dravi so sprejeli nove člane, v RPG Šoštanj so sprejeli murne in izpeljali prehod vej, v Rašiškem rodu iz Ljubljane pa so na prehodu GG sprejeli zanje rekordnih 40 gozdovnikov in gozdovnic. Škofjeloški Rod svobodnega Kamnitnika je ob 60-letnici priredil slavnostno akademijo ter se zabaval na koncertu skupine OF s taborniškimi gosti, v Kulturnem domu v Desklah pa so taborniki Rodu Odporne želve Anhovo praznovali 50 let delovanja. Člani Rodu Črnega mrava Ljubljana so se za 62. rojst­ ni dan rodu družili na svoji taborniški hiški Breza, v Domžalah pa so taborniki Rodu skalnih taborov priredili Cerarjev memorial.

Junijski Tabor

Druženje ob kitari na dan tab

Prispevke in informacije za junijsko številko Tabora zbiramo na naslovu revija.tabor@gmail.com. Uredništvo si pridržuje pravico do presoje o objavi in do krajšanja prispevkov. Rok oddaje člankov je 23. maj! ornikov v Kranju. Foto: Čajka

Uredništvo


6

/ NOVICE

Delovanje v skupnosti

Vreče z dokazi, da Kranj ni več

usran. Foto: Žiga Zupan

Celjani na krvodajalski akciji. Fot

o: RDGO

Delovna akcija urejanja Gozdne šole. Foto: ZTS

Delovno v organizaciji V Rodu Lilijski grič Pesje so urejali svoj taborni prostor na Lilijskem griču, Rašičani iz Ljubljane pa so imeli delovno akcijo na svojem prostoru ob Lahinji. Taborniki Rodu Črno jezero Slovenska Bistrica so se lotili obnove kuhinje v svoji koči, svoje prostore pa so pospravljali in urejali tudi v RJŠ Cerknica. Ker pa ni pomembno le fizično delo, ampak tudi delo s kadri, je Celjsko-zasavsko območje na Lazah organiziralo izobraževanje in srečanje novih vodnikov. Motivacijski vikend, ki je bil čarovniško obarvan, so člani vodstva RKV Postojna imeli na Mačkovcu. V Ajdovščini je Izvršni odbor ZTS na posvetu načrtoval nadaljnje delo, na drugem dnevu posveta pa so se jim pridružili še zaposleni v Strokovni službi ZTS. Konec aprila so se na usposabljanju ALT zbrali tisti, ki bodo v prihodnje sodelovali pri organiziranju in izvedbi taborniških izobraževanj.

S čistilnimi akcijami vseh vrst so taborniki po vsej Sloveniji nadaljevali tudi aprila. Za čistejšo naravo se tabornikom ni bilo težko skloniti po smeti in narediti okolico bolj prijazno za vse. In prav to so na čistilnih akcijah počeli taborniki iz Rodu topli vrelec Topolšica, Rodu Podkovani krap Ljubljana, voda Zmajčki iz Rodu dveh rek Medvode, Rodu srebrne reke iz Radelj in Kraških viharnikov iz Postojne. Kranjski rodovi, povezani v Zvezo tabornikov občine Kranj, so v sodelovanju z občino in drugimi organizacijami poleg tradicionalne čistilne akcije Kranj ni več usran pripravili tudi bogat spremljevalni program v središču mesta. Na delovni akciji so okolico Gozdne šole pred začetkom nove sezone urejali prostovoljci in zaposleni v Strokovni službi ZTS. Športni dan v taborniškem duhu so za osnovnošolce v Ilirski Bistrici pripravili Snežniški ruševci, za Osnovno šolo Muta pa taborniki Rodu bistrega potoka Muta. Nekaj članov RDGO Celje je dobro delo opravilo tako, da so se udeležili krvodajalske akcije Častim pol litra. Ker se taborniki radi družimo, so se rodovi priključili tudi drugim dogodkom, ki so potekali v lokalnem okolju. Postojnski Kraški viharniki so sodelovali na dnevu odprtih vrat vojašnice v Postojni, Rod belega konja je v Slovenskih Konjicah sodeloval na akciji Žinkana - dan za spremembe, Snežniški ruševci pa so bili na Pomladnem festivalu študentskega kluba Ilirske Bistrice. V šoštanjski knjižnici so se taborniki Rodu Pusti grad udeležili akcije Noč knjige.

Tab

odbora in Posvet Izvršnega

Strokovne službe

ZTS. Foto: ZTS


NOVICE / aktualno 7

Fotka meseca

Lov na velikonočnega zajca. Foto: RJS Izola

Orientacija in mnogoboj

bornik, ujet na Mačk ovcu ponoči čara. Fo to

: Pija Šarko

Orientacijski akciji s širšo udeležbo sta bili ta mesec GOTIK v organizaciji Rodu dobre volje Ljubljana in Podloško orientacijsko tekmovanje pod taktirko Rodu Sivi dim Krško. V Železnikih so taborniki Rodu zelene sreče pripravili fotoorientacijo in privabili tudi ostale občane. Učno orientacijo so imeli GG-ji RMT Ljubljana, poučne narave pa je bil tudi orientacijski sestanek v RSO Kranj, kjer so šli po poteh proge orientacijske lige KOTA. Taborniki in tabornice v vodih že pridno vadijo veščine za mnogoboj in ponekod so se tudi že preiz­ kusili med seboj. Na rodovih mnogobojih so tako svoje znanje dokazovali člani Rodu zelenega žirka Žiri in člani RMB Ajdovščina.

Novice pripravlja uredništvo Tabora in predstavljajo pregleden izbor taborniškega dogajanja v preteklem mesecu. Sestavimo ga iz informacij, ki jih dobimo od rodov in ki jih sami izbrskamo na vaših spletnih straneh. Za čim bolj točne podatke vabimo rodove, da nam na naslov revija.tabor@ gmail.com sami pošljete kratko informacijo, kaj ste počeli v preteklem mesecu. Zelo bomo veseli tudi fotografij. Še vedno ste vabljeni, da sami napišete kratko novico za rubriko Od rodov (do 1000 znakov s presledki), ki jo bomo po lastni presoji objavili glede na razpoložljiv prostor v reviji. Za rubriko Od rodov obvezno posredujte tudi fotografije.


8

/ VEŠČINE

Preizkušnja!

Besedilo in risbe: Petra Grmek in Urša Može

Celo leto smo se pridno učili in z daljšimi dnevi je prišel čas, da sebi in tudi drugim dokažemo, da nam travniške rastline niso uganka in vozli ne največja zanka tega sveta, prva pomoč pa je za nas le mačji kašelj. Preden pa vse čez leto pridobljene veščine preizkusimo na taborjenju v gozdu, se lahko v njih pomerimo s prijatelji na taborniškem mnogoboju. Pred pravim mnogobojem nas čaka še zadnja vaja ...

START

Sledi potnim znakom, ki te vodijo od ene do druge kontrolne točke lova na lisico. Na vsaki točki te čaka naloga – pravilne rešitve ti bodo dale črke za izpolnjevanje končnega gesla na strani 11.

KT 1

Najprej pripiši taborniškim ruticam številke od 1 do 6, tako kot si sledijo od najmlajših do najstarejših članov. Nato rutice poveži z oznakami znanj, da izveš začetne črke gesla! Pazi, saj se med oznakami skriva tudi vsiljivec!

I B

P O

M

D O

KT 2

Katera od puščic kaže proti jugu?

6

Z J


VEŠČINE / igra 9

Dan je šel, čez _ 7 ___, čez vode, čez 8 , vse že ___ 9 v tihem __10 _, noč je tu, noč je tu.

PESEM PRASKLJA

D

Poslušajte _ 11_____, sestre gozda jelovega _ 12___, _____ 13 velike prirode, tihi 14 njen ____ 15 _.

J

VODMEVGORES

I SPEV

A GORSKI

V

N

E

POLJE

A LISIČKA

KT 3

LOVEC

šDRUŽINICA

BRATJE

Dopolni pesmice!

I ODRASLI

16 je prav zvita zver, _______ pod skal’co ima svoj kvartir. Pa z ______ 17 mahlja, pa s kremplji 18 ________, pa __ 19____, če je 20 _____ doma.

USNU

VPRAŠA

O

N

REPKOM

JSPI

TABORNIKI

č

VEDREGA

21 zum-zum, brundada, Naša je _________, vedno 22 _______ duha, zum zum, brundada, ko 23 bomo mi, bomo mi, _________ 24 bomo vsi.

KT 4

Ali veš, katere vozle moraš uporabiti pri postavljanju šotora iz šotork?

J

F K

25 26

ž

I N


L

/ VEŠČINE

10

A B

V

32

28

27

KT 5

A

Najdi zvezdo Severnico!

29

31 30

ž

R

KT 6

Ustrezno razporedi našitke in oznake po kroju!

D

KT 9

Ali veš, kaj od narisanega NE spada v komplet prve pomoči?

B 41 J 43

M44

42 O

43 K

41 A 43

E

L41

44 T

U44 42 D


VEŠČINE / igra 11

KT 7

Ali prepoznaš narisane rastline? Pomagaj si z labirintom.

33

šmarnica

E

KT 8

Reši izpolnjevanko!

35

34

rmanN

regratM

_ _ _36 _ _ _ Na taboru ne sme ugasniti ... _ _ _ _ _ _____ 37 Taborniški pozdrav ... _ _ _ _ _ _ 38 Slavnostni ogenj imenujemo tudi ... _ _ _ _ _ _ 39 Le najbolj pogumni se prebijejo skoznjo ... _ _ _ _ _ 40 __________ Na njem visi zastava ...

CILJ

_1 _2 _3 _4 _5 _6 _7 _8 _9 _10 _11 _12 _13 _14 _15 _16 _17 _18 _19 _20 _21 _22 _23 _24 _25 _26 _27 _28 _29 _30 _31 _32 _33 _34 _35 _36 _37 _38 _39 _40 _41 _42 _43 _44 ! REŠITEV - GESLO: Dobimo se junija v Ajdovščini na Državnem mnogoboju!

Udeleži se še pravega mnogoboja, preizkusi svoje znanje in se pomeri z vrstniki iz vse Slovenije!


/ VEŠČINE

12

Kdo si upa na volitve? Besedilo in slike: Mojca Galun

Volitve so resna in pomembna stvar, kar pa ne velja vedno za predvolilne kampanje, ki so lahko zelo zanimive, glasne, šaljive in opazne - pogosto kar nekakšen cirkus, da bi le privabile in prepričale volivce. Večina tabornikov se (še) ne bo mogla udeležiti različnih volitev, ki nam bodo letos v Sloveniji polnile glave, zato vam predlagamo, da si priredite svoje v obliki strateške igre: vse od glasne kampanje do volilne loterije.

Sestavine za igro volitev: • • • •

• • • •

udeleženci (razdeljeni v ekipe po 6 oseb; 3-6 ekip), vodstvo igre (tričlanska žirija, dva voditelja loterije, še nekaj rok za podporo), volivci (iz papirja izrezani možički ali kakšna druga oblika), volilna skrinja, oprema za ekipe (v izbrani barvi: tempere, flomastri, barvice, papir in krep papir ter škarje in lepilo), za vsako ekipo en škaf z vodo, blatom in razno kramo, stari kovanci ali podobni predmeti, ki pona­ zarjajo denar, karton za loterijo z mrežo 10x10 polj, navodila za ekipe.

določite več vlog - a to pomeni tudi več preizkušenj. Zaradi prepoznavnosti morajo biti štab in vsi člani ekipe “okrašeni” v izbrani barvi, izbrati pa si morajo tudi slogan (lahko pa tudi pesem) kampanje (npr. Če ti za naravno ni vseeno, vedno voli zeleno!). Po 10 minutah priprav vodstvo igre skliče posvet kandidatov za župana, jim podrobno razloži, kako bosta potekali volilna tekma in volilna loterija, določi čas za začetek in razdeli vsaki skupini 18 papirnatih volivcev (oziroma po tri volivce za vsak krog, če je krogov več), ki jim omogočajo sodelovanje na volitvah.

Izdelajte papirnate volivce.

Priprave na kampanjo Vse udeležence razdelimo v več ekip po vsaj šest udeležencev. Naloga vsake od ekip je priprava volilne kampanje za županske volitve. Vsaka ekipa dobi svojo prepoznavno barvo in opre­mo v tej barvi: pisala, papir ipd. Za pripravo imajo 20 do 30 minut časa. Ekipe morajo najprej izbrati svoj kotiček, kjer bo njihov volilni štab, nato pa morajo določiti vloge članov ekipe: kandidat za župana, županov svetovalec, županova žena, maskota, šerif in bankir. Ti se bodo kasneje dokazovali na preizkušnjah. Če so ekipe večje,

Maskota zabava volivce.

Volilna tekma Volilna tekma je sestavljena iz več krogov, v katerih morajo udeleženci pokazati določene spretnosti. Pred začetkom posamezne tekme imajo skupine 5-10 minut za pripravo. Za pristop k vsakemu krogu


VEŠČINE /

dogodivščina 13

v kozarec, ki ga na štartni črti drži ekipa, ki navija za svojega tekmovalca. Zmaga tisti z največ kovanci. Da lažje spremljamo rezultate volilne tekme, se ob koncu vsakega kroga na tablo napiše število papirnatih volivcev, ki jih imajo skupine.

Volilna loterija

Ekipa predstavlja volilni slogan.

morajo ekipe vložiti po tri papirnate volivce, ki jih spravimo v volilno skrinjo. Zmagovalca vsakega kroga določi tričlanska žirija, nagrada pa so vsi papirnati volivci tistega kroga. 1. krog: Govor kandidatov za župana. Kandidat za župana s pantomimo čim bolj zanimivo prikazuje svoj mogočni govor, ob njem pa stoji prevajalec (njegov svetovalec), ki z besedami pove, kar župan govori. 2. krog: Lepotno tekmovanje žen kandidatov za župana. Ocenjuje se, katera je bolje napravljena (lahko tudi čim bolj smešno), lahko pa jim pripravimo tudi nekaj izzivalnih vprašanj. 3. krog: Maskote. Predstavijo lahko svoje talente, njihov cilj pa je čim bolj nasmejati ljudstvo. 4. krog : Slogani. Vsaka skupina predstavi svoj slogan. Ocenjujemo usklajenost skupine, spevnost in všečnost. 5. krog: Šerifi: Vsak pravi šerif se mora znati postaviti zase, zato je njegova naloga, da zaigra svoj prihod v lokal in pokaže, da je glavni (naredi red v gostilni). Skupina z domiselnimi rekviziti pomaga odigrati sceno. 6. krog: Bankirji: Iz škafa s šaro in blatom, ki je 10 metrov oddaljen od štartne črte, morajo izkopati čim več kovancev. Vsakega posebej morajo prinesti

Bankirji po blatu iščejo kovance.

Ker so volitve zapletena stvar, obstaja tudi volilna loterija. Po koncu posameznega kroga vsaka ekipa dobi 4 loterijske lističe, ki jih lahko unovči med premori. Loterija poteka na način potapljanja ladjic, le da so namesto ladjic na mreži skupine volivcev. Vsako skupino volivcev na mreži (10x10 polj) sestavljajo po štiri dotikajoča se polja, vsako polje pa lahko nosi od enega do pet volivcev. Primer postavitve poglej na sliki. Pred pričetkom igre ne pozabite pripraviti tudi teh volivcev!

Primer mreže za loterijo. Številke označujejo, koliko volivcev je na določenem polju. Prvi, ki izbere to polje, dobi vse volivce z njega.

Za vsak loterijski listič lahko ekipa izbere eno polje. Če izbere polje z volivci, prejme število volivcev, ki je zapisano na polju. To polje je potem izpraznjeno in ne prinese več volivcev, tudi če ga izbere še kdo. Loterija mora biti zasebna, tako da druge ekipe ne poznajo izbir ostalih, zato je dobro, če je loterija v svojem prostoru in vanj ekipe vstopajo posamično. Ob koncu vseh krogov volilne tekme ekipe prinesejo še volivce, ki so jih dobile na loteriji, vse skupaj seštejemo in razglasimo zmagovalca, ki ima največ volivcev. Kot se za volitve spodobi, na koncu priredimo še zabavo za izvoljenega župana.


14

/ NAREDI SAM

Lesen kavelj Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša

Lesen kavelj je uporaben pripomoček v šotoru na taborjenju, v kuhinji na taboru in še kje. Običajno za kavelj uporabimo kar primerno rogovilo, lahko pa se nekoliko bolj potrudimo in kavelj sestavimo iz delov palice. Za vezanje smo uporabili navadno konopljeno vrvico, lahko pa uporabimo poljubno primerno tanko vrvico, na primer vrvico, ki smo jo naredili iz vrbovega lubja. Vrvico z vrznim vozlom zavežemo v utor (Slika 2a). Krajši konec vrvice ovijemo okoli daljšega, ki ga začnemo ovijati okoli spodnjega dela ročaja kavlja v položaju, kot je prikazano na Slikah 2b in 2c. Modra puščica prikazuje pot vrvice na spodnji strani ročaja.

Za izdelavo kavlja smo uporabili kar kos iste palice, iz katere je nastala v prejšnjem Taboru opisana pohodna palica. Najprej naredimo ploščat ročaj kavlja, debel približno 1 cm. Na spodnji strani naj bo širši in postrani odrezan (Slika 1a). Površina odrezanega dela naj bo ravna, da se nanjo čim bolj prilega manjši kos lesa, namenjen za konico kavlja (Slika 1b). Ta kos naj bo enako debel kot spodnji del ročaja. Na mestu, kjer bomo privezali vrvico (modra puščica), je dobro narediti utor, da vrvica med vezanjem ne zdrsne.

Ovijanje nadaljujemo tako, da vrvico izmenoma ovijamo enkrat okrog ročaja, enkrat pa okrog dela, ki ga privezujemo na ročaj (Slika 2d). Ovijamo čim bolj na tesno, od tega je odvisna kvaliteta končnega izdelka. Če vrvico pravilno ovijamo, se vrvica izmenoma križa vzdolž hrbta ročaja. To vidimo na Sliki 2e (modra črta), kjer je vezava narejena približno do polovice. Z izmeničnim ovijanjem nadaljujemo, dokler ne dosežemo mesta, označenega z rdečo črto na Sliki 2e. Vezavo zaključimo z dobro zategnjenim vrznim vozlom na ročaju kavlja. Na Sliki 3 vidimo narejen kavelj. Z vrvico, napelja­ no skozi luknjo na vrhu ročaja kavlja ali privezano v utor, kavelj privežemo na palico v šotoru ali kjer ga pač potrebujemo. Na enak način kot kavelj lahko naredimo tudi trnek, ki je seveda veliko manjši, za konico pa uporabimo trn gloga, črnega trna, maklena ali kaj podobnega.


FACA VOD /

dogodivščina 15

Turbo gliste Besedilo: Dajana Trifunović, fotografije: Danaja Škafar Milek

Turbo gliste so novopečeni GG vod v Rodu dobre volje. Trije glistoni (Žan, Arne, Januš) in tri glistke (Tita, Ivana, Špela) ter mama glista (Danaja) so v tej zasedbi že dve leti. Vod sicer obstaja od leta 2009, Danaja pa je z njimi tri leta. Sestanke imajo v preljubi rodovi baraki (oziroma pred/za/okoli nje) vsak četrtek.

Od kod ime? Pomislili smo na našo najljubšo hrano in ... ekola! To je hec, Žan si ga je izmislil. Prepoznate nas po tem ... da radi jemo stvari na G. Grah, gumi bonbone, gobe, golaž in seveda gliste. Sicer pa smo tudi polni energije, zato turbo. Kaj najraje počnete na sestankih? Pridemo v barako z blatnimi čevlji (da je lastnik Janez lahko jezen), zabušavamo, plezamo na drevo. Aja, pa težimo vodnici. Itak. Kaj je najbolj nora stvar, ki se vam je zgodila? Letos na taboru, ko smo šli na bivak, se je ulila nevihta in se nas je največ na svetu (30) poskušalo skriti pod maketo (veliko 1 krat 2 metra). Vendar ni bilo najbolj koristno in potem so nas sprejeli v eno zelo “fensišmensi” restavracijo in nam dali čaj. Je glavna v vodu vodnica ali morda kdo drug? Vsi smo glavni! Grofica Ivana Krohotalka, kraljica

Tita Kritizerska, cesar Januš Spokojni, lord Žan Humorni, general Špela, vodja obrambe na skiroju, in Dajana, boginja dretja! Uau, kakšne lastnosti! Kaj boste pa, ko boste veliki? Špela bo prva oranžnolasa predsednica ZDA, Ivana prva smejoča se kraljica Velike Britanije, Tita pa modni kritik. Arne bo doktor vsega, Žan bo lord sveta, Januš pa župan Pakistana. Skupaj bomo odprli lepotni salon za negovanje glist (Danaja pa bo direktorica). Pa vabimo vse gliste, da nas obiščejo! Taborniki smo, ker ... nas povsod drugje čudno gledajo, če jemo gliste. Tukaj imamo res super prijatelje in smo radi v naravi. Pa radi imamo našo vodnico, ki je občasno tečna, blebetava, seksi, kul. Ampak samo dokler noče, da se učimo topografske znake.


16

Pridi na 60. državni mnogoboj Junija bo v Ajdovščini potekal 60. državni mnogoboj, osrednje letno srečanje tabornikov vseh starosti. Zveza tabornikov Slovenije in soorganizator Rod Mladi bori Ajdovščina vabita k čim večji udeležbi.

Helena Harej, glavna organizatorka

Foto: SiNi

Tekmovalni del mnogoboja bo potekal 14. junija v Ajdovščini, pričel se bo ob 8.30. Celotna akcija bo trajala od petka, 13. junija, do nedelje, 15. junija. Poleg tekmovanja bodo na voljo različne delavnice in v soboto tudi večerni program. V prostem času bo možen obisk bazena (če bo lepo vremo). Rok prijav za ekipe je do petka, 6. junija. Cena je 18 evrov na udeleženca. Rodovi naj se na mnogoboj prijavijo prek spletne aplikacije na http://1drv. ms/1jq7KC1. Vabljeni vsi sodniki z opravljenim sodniškim seminarjem, da se pridružijo pri sojenju na mnogoboju. Kdor seminarja še nima opravljenega, se ga lahko udeleži med 31. majem in 1. junijem na Kovku nad Ajdovščino. Celoten razpis je objavljen na Facebook straneh. Več informacij na pisarna@taborniki.si.

Kaj vam tabornikom v Ajdovščini pomeni mnogoboj, da ste se odločili soorganizirati državno srečanje? Ajdovskim tabornikom to predstavlja nadgradnjo našega dela, odpiranje in širitev navzven, dokaz dobrega dela v lokalni skupnosti ter dodaten organizacijski izziv. Ob enem pa predstavlja akcijo, preko katere se lahko še bolje povežemo, zrastemo in se kot rod, s pomočjo drugih, izkažemo. To je pomembna akcija in priložnost za organizacijo bi morali izkoristiti vsi rodovi. Zakaj se ti zdi pomembno, da se taborniki udeležujejo mnogobojev? Mnogoboj je ena temeljnih taborniških akcij na državnem nivoju, na kateri bi s številom udeležencev morali preseči število 1000, in vsem, ki bi prišli, omogočiti nepozabno vikend dogodivščino v zdravem tekmovalnem taborniškem vzdušju. Na mnogoboju morajo taborniki pokazati vse taborniške veščine in se izkazati v znanju, ki so ga osvojili čez leto, predvsem pa gre tu za druženje in sklepanje novih prijateljstev tabornikov iz cele Slovenije. Kaj bo posebnega na mnogoboju v Ajdovščini ? Poseben na mnogoboju v Ajdovščini bo spopad z ajdovsko burjo, tako da ekipam predlagam, da predvsem lokostrelstvo vadijo v vetru, ker zadetek v tarčo v ajdovski burji predstavlja obvladovanje posebnih prijemov. Lahko pa vam namignem še, da je drža roke pri vžigu vžigalice v burji ključna in še kako pomembna - vaja dela mojstra. Kar se spremljevalnega programa tiče, pa sem zagovornik druženja, spoznavanja, samoorganiziranja udeležencev in njihovih vodnikov, da se med prostim časom zabavajo po svoje in spodbudijo svoje člane, da se z drugimi gredo vseh tistih milijon iger, ki jih taborniki poznamo, a je tega danes na žalost vse manj.


ORIENTACIJA /

raziskovanje 17

Preglavice z orientacijo? Besedilo: Maja Zupančič, fotografija: Topo tečaj

Nekje sredi gozda ob 13:46. Miha: “Evo, še mal pa smo na KT.” Čez pol ure: “Ma, 100-procentno smo šli po levi poti. In potem drugo križišče desno. To so narobe KT postavili! Ali pa je karta čudna!” ... in tako se podobna zgodba do konca še nekajkrat ponovi. Miha na cilju ugotovi, da je nekaj ekip našlo vse KT. “Pa kako je to možno,” se vpraša. Pojdimo po sledi odraščanja malega Miha. Kot MČ je na orientacijskem pohodu tekel po poteh in na vsakem križišču ga je čakal nov potni znak. Če je poznal znak, je vedel, kam naprej. Nato je malo zrasel in prišel med GG-je. Tu se je prvič srečal s karto (DTK25) in potne znake je zamenjal za topografske. Iz karte je prepoznal ceste, reke, hiše in morda še kak drug objekt. Njegovo orientacijo bi lahko povzeli kot “štetje izvozov”. Pogledal je karto in si pot zamislil takole: “Pri tretji hiši v vasi grem levo in nato na drugem križišču desno, potem pa še malo dol in sem tam.” Ni se vprašal, kakšno razdaljo mora prehoditi, v kateri smeri (neba) poteka steza, ali se dviga ali spušča, bo hodil po ravnini ali med hribi ... in vendar je običajno našel KT. Zato ker je traser prehodil predvideno pot in popravil karto - jo reambuliral.

Če želiš izboljšati svoje znanje, ne beri le priročnika. Obrni se na rodovega specialista, po tekmi pocukaj za rokav traserja , pokliči člane Topo-teama ali pa pridi kar na specialistični tečaj! En sam nasvet ti lahko prihrani mnogo sivih las, nohtov ali žuljev na nogah. Največ boš v najkrajšem času odnesel od topo tečaja. Ta bo letos potekal od 23. do 31. avgusta v GŠ Bohinj. Pridruži se nam!

Ravno ko je Miha že mislil, da obvlada orientacijo, je postal PP in na prvi tekmi v novi kategoriji kraljevsko “zalutal”. Se vam sedaj že svita, kako je to možno? Orientacija ni “štetje izvozov”, zasledovanje drugih ekip ali spraševanje domačinov za smer. Od PP-jev traserji pričakujemo znanje in KT postavimo tako, da to preverimo. Na karti DTK 25 je poplava informacij, ki jih je treba znati prebrati in prepoznati na terenu. Karte so stare, zato ceste ne držijo, gozdna meja še manj in zanesti se moraš na relief (hribi načeloma niso šli nikamor). Hoja po azimutu, napadna in lovilna točka, merjenje razdalje in neprestano spremljanje svojega položaja so osnove, ki jih potrebuješ, da se kot PP vrneš v igro in za sladico prehitiš še kako starejšo ekipo.

Več info o Topo tečaju na: http://orientacija.rutka.net/Tecaj.html!


18

/ KOSOBRINOVI PRIPRAVKI

Koprivina juha Potrebujemo: 6 pesti listov koprive, liste in cvetove navadne marjetice, dva rdeča korenčka, drobno čebulo, drobnjak, česen, peteršilj, poper, sol, dve žlici olja, jajce, vodo. Priprava: sesekljano čebulo, drobno narezane liste in cvetove navadne marjetice, korenček in koprivine liste prepražimo na olju, prilijemo en liter vode, dodamo poper, sol in sesekljan česen. Na koncu pridamo še drobno narezan peteršilj in umešamo jajce. Na krožniku potresemo juho še z drobno narezanim drobnjakom.

Pražena kopriva

Velika kopriva (Urtica dioica)

Besedilo in fotografije: Kosobrin

Velika kopriva je povprečno en meter visoka dvodomna trajnica s plazečo koreniko, iz katere požene robato nerazvejano steblo. Podolgovati jajčasto koničasti listi imajo nazobčan rob. Vsa rastlina je porasla z grobimi in krhkimi žgalnimi laski. Cveti od junija do oktobra. Raste ob poteh, ograjah in zidovih ter po posekah do višine 2000 metrov po vsej Sloveniji. Učinkovine: acetilholin, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, histamin, čreslovine, mineralne snovi (železo, magnezij, kalij, kalcij, fosfor, mangan, natrij), vitamini A, B2, C in K, kisline. Uporabnost: iz mladih listov in vršičkov lahko naredimo juhe, prikuhe, zelenjavne nadeve, polpete in še marsikaj. V bio in eko vrtnarjenju kot tekoče gnojilo pospešuje rast, nastajanje klorofila in povečuje odpornost rastlin proti boleznim, obnese se tudi kot škropivo proti ušem, gosenicam, pršicam, deloma glivicam. S posušenimi koprivami skladiščeno sadje se dalj časa obdrži in je okusnejše. Zdravilnost: proti slabokrvnosti, zmanjšuje seč­ no kislino, čisti kri, za odpornost proti prehladu, proti izpadanju las, pri vodenici, prebavnih motnjah, želodčnih, žolčnih in jetrnih boleznih, pri oboleli trebušni slinavki, za nego lasišča.

Potrebujemo (za 4 osebe): 500 g listov velike koprive, 250 g krompirja, slan krop, 2 stroka česna, na drobno narezan peteršilj, 6 jedilnih žlic oljčnega olja, sol in poper po okusu. Priprava: koprivine liste dobro operemo, krompir olupimo in narežemo na kolute. Vse to dušimo v rahlo slani vodi. Nato dodamo na drobno narezan česen, oljčno olje in peteršilj, popramo po okusu ter vse skupaj dobro premešamo in še 20 minut dušimo.

Polpeti iz velike koprive Potrebujemo: 3 žlice belega olja, pol čebule, 25 dag kruha, malo vode, poper, sol, zelen peteršilj, 4 skodelice dušenih sesekljanih listov velike koprive, 2 jajci, moko po potrebi, strok česna, olje za peko. Priprava: na olju svetlo prepražimo drobno sese­ kljano čebulo, primešamo drobno narezan in namočen kruh, malo zalijemo z vodo (lahko z jušno osnovo) in prekuhamo. Ohladimo, popramo, začinimo s strtim česnom in sesekljanim peteršiljem ter posolimo. Primešamo sesekljane liste velike koprive in jajci. Po potrebi dodamo še moko. Oblikujemo polpete in spečemo na vročem olju.


ASTRONOMIJA /

raziskovanje 19

Besedilo: Primož Kolman

Dinamično nočno nebo Prejšnji mesec smo poiskali planet Mars, ki se v tem času nahaja najbližje Zemlji. To je tudi razlog, da je Mars zdaj tako svetel in ga zvečer ne moremo zgrešiti, ko izstopa s svojo rdečo barvo med zvezdami Device na južnem delu neba. Še prejšnji mesec smo Mars lahko opazovali celo noč, v maju pa bo viden le še prvo polovico noči. Razlog je v tem, da postajajo noči vedno krajše, hkrati pa pri kroženju okoli Sonca Zemlja, ki je bližje, prehiteva Mars, ki je dlje od Sonca. Zato se Mars navidezno giblje “nazaj”. Takemu gibanju planetov pravimo vzvratno ali retrogardno gibanje. Kot lahko opazimo, se Mars ne nahaja več pri zvezdi Spiki kot prejšnji mesec, ampak krepko zahodno od nje, nekje sredi Device. Še vedno si pri iskanju Marsa in Spike lahko pomagamo z zvezdami Velikega voza in Arkturja ter Leva, ki je Devici sosednje zodiakalno ozvezdje. Skozi zodiakalna ozvezdja običajno potujejo Sonce, Luna in ostali planeti. Zodiakalna ozvezdja poznamo iz horoskopov. To je tistih dvanajst ozvezdij (znamenj), ki jih vsebuje vsak horoskop. A o horoskopih morda kdaj drugič. Luna se bo navidezno približala Marsu v Devici med 10. in 11. majem. Takemu pojavu pravimo konjunkcija. Pod ozvezdjem Devica se na jugu nahaja ozvezdje Krokar, ki ima tako prepoznavno romboidno obliko, da ga težko zgrešimo. Krokar je zanimiv po tem, da se pod njim (torej še južneje) nahaja Južni križ, zelo pomembno ozvezdje za pomorske raziskovalce južnih morij. Z zemljepisnih širin, kjer se nahaja Slovenija, Južnega križa ne moremo videti, saj smo preveč severno, vidi pa se ga na primer že s Kanarskih otokov. Južni križ je tako pomembno ozvezdje, da ga najdemo upodobljenega na zastavah nekaterih držav južne poloble, na primer Avstra­ lije, Nove Zelandije in Brazilije. Južni križ je pomembno ozvezdje za orientacijo, če se nahajamo na južni polobli, od koder se Severnice ne vidi. S pomočjo Južnega križa lahko poiščemo južni pol, podobno kot s pomočjo zvezd Velikega in Malega voza poiščemo severni pol. Vzhodno od Marsa in Device se vidi še en planet. Ta je najlepši od vseh planetov našega Osončja. Saturn sicer ni tako svetel kot Mars, a če ga imamo možnost pogledati s teleskopom, nam ne bo žal. Planet krasi več obročev in velja za fenomen med planeti. Obroči se vidijo s povečavo 50x in več, zaznavajo pa jih tudi že fotoaparati s takšnimi povečavami. Obroče imajo sicer tudi nekateri drugi planeti, a nobeden nima tako izrazitih kot Saturn.

Južna stran večernega neba, kjer najdemo v maju veliko zanimivih ozvezdij in planetov. (Skica: P. K.)

Pet zvezd na desni strani avstralske zastave predstavlja pomembno ozvezdje Južni križ - značilnost zvezdnega neba, vidnega le iz južnih krajev.

Planet Saturn krasijo mnogi obroči, ki mu dajejo značilno obliko. (Vir: Wikimedia Commons, http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Saturn-27-03-04.jpeg)


20

/ GREMO V NARAVO

Kruh iz kotlička Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša

Taborniki zelo radi pečemo tviste ob ognju. Peka kruha v kotličku je pravzaprav zelo podobna, potrebujemo pa nekaj več časa za pripravo in pečenje. Če namesto kvasa v kocki uporabimo suhi kvas v vrečki (ena vrečka za pol kilograma moke), ves postopek z vzhajanjem kvasa odpade. Moki primešamo sol in suhi kvas, dodamo vodo in zamesimo testo. Seveda mora tudi tako pripravljeno testo vzhajati. Iz posode, v kateri smo pripravili testo, ga prene­ semo v dobro pomokan kotliček (Slika 2i). Če testo zamesimo kar v kotličku, v katerem ga potem tudi pečemo, moramo biti še posebej pozorni na to, da je dobro pomokano tudi dno kotlička. Tako zagotovimo, da se bo kruh lepo spekel in se ne bo “prijel” na dno kotlička. V kotličku lahko spečemo kruh iz nekaj več kot pol kilograma moke. V posodo nalijemo približno 2,5 dl tople vode (ne vroče, ker visoka temperatura uniči gljive kvasovke) in v njej raztopimo približno polovico kocke kvasa (Slika 1a). Primešamo še žlico moke (Slika 1b) in pol žlice sladkorja (Slika 1c), če ga imamo. Moko stresemo v posodo, v kateri bomo mesili testo, ji primešamo sol (pol žličke soli za pol kilograma moke) in jo skupaj s posodo s kvasom postavimo na toplo (ne vroče), v našem primeru pred odprto krušno peč. Če postavimo posodi z moko in kvasom v bližino ognjišča na prostem, ju pokrijemo, da ju zavarujemo pred pepelom. Ko kvas vzhaja, se njegova prostornina podvoji (primerjaj vsebino posode na Sliki 1d in Sliki 2a). Vzhajan kvas dodamo v posodo s soljeno moko, premešamo (Slika 2a in 2b) in po potrebi dodamo še malo vode. Velja pravilo, da med gnetenjem testa lažje dodajamo moko kot vodo. Ko začnemo gnesti testo, je to na začetku precej lepljivo (Slika 2c), ko nekaj časa gnetemo, pa lepljivost izgine (Slika 2d). Med gnetenjem lahko dodamo še malo olja. Dobro pregneteno testo (Slika 2e) dobro pomokamo z vseh strani (Slika 2f), ga pokrijemo s krpo (Slika 2g) in ga na toplem pustimo vzhajati dobre pol ure ali več, odvisno od temperature. Pri dobro vzhajanem testu (Slika 2h) se njegova prostornina skoraj podvoji (primerjaj Sliki 2f in 2h).


GREMO V NARAVO / raziskovanje 21 Kruh iz nekaj več kot pol kilograma moke v kotličku pečemo 45 do 60 minut, odvisno od kvalitete kurjave. Kotlička med peko ne dvigujemo z ognjišča. Ker taborniki v naravi za kurjavo uporabljamo slabši les, ki ga naberemo v gozdu, žerjavica na pokrovu hitro ugasne, zato jo moramo zamenjati. Ko po približno pol ure pečenja odstranimo staro, ugaslo žerjavico s pokrova kotlička, imamo priložnost na hitro pogledati, kako se naš kruh peče (Slika 3d), in oceniti, koliko časa še potrebujemo, da bo kruh pečen. Pri tem moramo biti zelo previdni in dobro očistiti pokrov kotlička, da nam ne padejo pepel in koščki žerjavice v kotliček. Na pokrit kotliček ponovno nasujemo svežo žerjavico z drugega ognjišča (Slika 3e), kjer ves čas peke močno kurimo, da imamo ves čas na voljo dovolj sveže žerjavice. Postopek menjavanja žerjavice na pokrovu kotlička ponavljamo, dokler kruh ni pečen. Če ugotovimo, da je bilo žerjavice pod kotličkom premalo in se je od spodaj kruh slabo zapekel, ga obrnemo in še enkrat naložimo svežo žerjavico na pokrov. Na Sliki 4 vidimo, da se je kruh v kotličku zelo lepo spekel. Ker pred peko nismo zarezali v testo, kot to naredijo v pekarnah, je kruh razpokal in zapečena hrustljava skorja nam je bila zelo všeč. Kot vidimo na Sliki 4c, je bila tudi sredica dobro pečena. Za peko kruha v kotličku potrebujemo precej žerjavice, zato je najbolje, če hkrati kurimo ogenj na dveh ognjiščih. Uporabimo čim boljšo kurjavo, ki jo lahko naberemo v gozdu. Ognjišče, na katerem bomo pekli kruh, mora biti dovolj globoko, da lahko postavimo pokrit kotliček s testom na vsaj 10 cm debel sloj dobre žerjavice (Slika 3a). Ognjišče mora biti tudi dovolj široko, da lahko okrog kotlička dodamo žerjavico, ki smo jo pripravili na drugem ognjišču (Sliki 3a, 3b). Če žerjavico, ki smo jo nasuli okrog kotlička, pokrijemo z zemljo, ki smo jo izkopali pri izdelavi ognjišča, bodo izgube toplote precej manjše in kruh se bo lepše pekel. Žerjavico nasujemo tudi na pokrov kotlička (Slika 2b in 2c). Nič ni narobe, če pokrov kotlička popolnoma prekrijemo z žerjavico. Tako se bo kruh pekel tudi od zgoraj in ga zato ne bo treba med pečenjem obračati.


22

/ TABORNIŠKA SKRINJA

Taborniki in Maj Besedilo: Miha Bejek, ilustracije: Igor Bizjak

V taborniški skrinji brez težav najdemo kup priročnikov in knjižic z različnimi nasveti, precej globlje pa je treba pobrskati, če želimo najti kakšno literarno delo. Zato je razveseljivo, da smo pred kratkim vanjo lahko dodali novo knjigo z naslovom Taborniki in Maj, ki jo je napisala Barbara Železnik Bizjak.

Taborniki v knjižnih delih Koliko zapisane proze s taborniki v glavnih vlogah sploh imamo v slovenščini? Na prvem mestu ne moremo spregledati zgodb Frana Milčinskega. Njegovo delo Skavt Peter, ki je nastalo na začetku prejšnjega stoletja, je leta 2010 ponatisnila Zveza tabornikov Slovenije. Med mladimi bralci je širše poznana tudi serija mladinskih romanov Zvesti prijatelji, ki jo je napisal Bogdan Novak - posnet pa je bil tudi film s tem naslovom. Tu pa se splošno poznavanje proze o tabornikih že skoraj ustavi. Pa vendar sta v zadnjih dveh letih izšli vsaj dve deli, ki neposredno govorita o tabornikih. Nada Rink Arh je napisala pustolovski roman s pridihom znanstvene fantastike Vznemirljive počitnice Belih medvedov, v slovenščini pa je izšel tudi prevod mladinskega romana Nenada Veličkovića 100 zmajev, ki opisuje prigode 10-dnevnega taborjenja ob hercegovski reki Trebižat. Na očitno pomanjkanje taborniške proze v reviji Tabor odgovarjamo že tretje leto z Zgodbo ob tabornem ognju, ki jo piše Nina Medved, letos pa ji pri ustvarjanju bolj interaktivne pripovedi pomagajo še dodatni sodelavci. Zadnji naslov na taborniški knjižni polici je povsem nov roman Taborniki in Maj. Napisala ga je Barbara Železnik Bizjak, tabornica in nekdanja oblikovalka revije Tabor.

Barvanje ilustracij iz knjige Taborniki in Maj na Taborniškem feštivalu. Foto: Barbara

O prigodah Radovednih svizcev V literarni svet voda Radovednih svizcev vstopimo z dvanajstletnim dečkom Majem, ki na izletu s starši odide “po svoje” in naleti na taborniško druščino na bivaku. Sproščeno vzdušje, prijazni obrazi in zanimive dejavnosti ga takoj pritegnejo, da se še isti teden vpiše k tabornikom. A to ni le zgodba o Maju, ampak o skupini tabornikov in njihovih dogodivščinah. Poleg Maja, ki povsem na novo spoznava taborniške običaje, so tu še z Aljaž, ki ne najde novih športnih copatov, Tinka, ki zaspi na straži, vodnik Skovik, ki rad ponagaja spečim stražarjem, kuhar Boštjan, ki si želi na Triglav, murenček Nace, ki je najmlajši na taborjenju, in še kopica drugih, v katerih bo vsak bralec zagotovo “prepoznal” koga iz svojih taborniških dni. Delo je zgrajeno iz treh pripovedi. V prvi spoznamo vod Radovednih svizcev, ki sprejme novega člana Maja in pomaga Aljažu najti izginule športne copate, v drugi se znajdemo na mnogoboju, kjer se zaplete zaradi premaknjene puščice na lovu na lisico, v tretji pripovedi pa spremljamo dogodivščine na poletnem taborjenju in se s skupino taborečih povzpnemo na Triglav. Vsako od pripovedi poganja jasen osrednji zaplet, ki zbuja pričakovanja in radovednost, da beremo dalje, majhne iskrice in prigode udeleženih likov pa razburkajo spomine bralcev in vdahnejo zgodbam življenje. V celoti gre za lepo berljivo lahkotno zgodbo, ki pa se ne skuša izogniti niti nekaj trpkim resnicam sodobnega sveta niti težavam odraščanja.


TABORNIŠKA SKRINJA / raziskovanje 23

Zgodba za današnje dni Drobna knjižica Taborniki in Maj na 120 straneh z dinamično strukturo kratkih poglavij in z vmesnimi ilustracijami skozi dogodivščine namišljenih tabornikov lepo oriše glavne vidike taborništva danes. Posebna vrednost tega dela je prav to, da je postavljeno v sodoben čas, zato taborniki tu ne delujejo kot nekakšni nezemljani v gozdu, brez stika z resničnim svetom. Taborniki so opisani kot povsem verjetni otroci in mladostniki, ki jih vsak pozna, a so obenem - taborniki. Delo je zato nadvse primerno za grajenje taborniške podobe v širši javnosti. Vsak, ki bo prebral to delo, bo na precej nevsiljiv način dobil zelo jasno sliko o taborništvu danes. Zagotovo veliko bolj točno kot tisti, ki si bo sliko o taborništvu zgradil le s pomočjo sicer hudomušnih, vendar precej arhaičnih pripovedi Frana Milčinskega o skavtu Petru, saj so slednje pač nastale na začetku prejšnjega stoletja. Verjamemo, da bodo prigode tabornikov in Maja našle pot do bralcev - tabornikov, staršev in tistih, ki o tabornikih še ne vedo veliko, ter da bodo prispevale barvit košček v mozaik podobe taborništva med ljudmi.

Nedelja z zapletom Ekipe za tekmovanje v orientaciji so bile pripravljene in so štartale v razmikih po petnajst minut. Vsaka ekipa je imela list z nalogo v obliki potnih znakov, prazen zemljevid, kompas in pisalo. Ekipa številka 1 so bili Martin, Jošt, Matej, Maj in Aljaž. Pot navkreber so začeli hitro, hodili so kakšnih deset minut in prišli do znaka Pojdi v tej smeri. Prebijali so se skozi gosto podrast, a po nekajminutni hoji niso našli ne novih znakov ne kontrolne točke. Prišli pa so do navpične skalne stene sredi gozda, porasle z mahom in posameznimi borovci. Ustavili so se in tuhtali, kaj naj storijo. Zdelo se jim je, da niso zagrešili nobene napake. Edino smiselno nadaljevanje je bilo desno po širši skalni polici, ki se je položno dvigovala sredi stene in se končala nekje pri vrhu. Odločili so se, da vstopijo na skalno polico. A ta se je za robom naenkrat zožila in fantje niso mogli dalje. Takega zapleta niso pričakovali in zavedli so se, da so nekje zašli, saj taka pot čez skale gotovo ni bila prava. Postalo jih je strah, saj se je tudi vreme začelo spreminjati na slabše. Oblačno nebo se je vedno bolj zapiralo in temnilo in naenkrat se je ulil dež. (...) (odlomek iz knjige Taborniki in Maj)

Knjigo Taborniki in Maj lahko za 7 evrov kupite v Zadrugi ZTS na Einspielerjevi 6 v Ljubljani.


/ TEMA MESECA

Taborniške vezi za vse življenje Taborniški alumni klub

Besedilo: Miha Bejek

Pogosto rečemo, da je taborništvo način življenja. Pri tem običajno mislimo na določene vrednote, na način, kako pristopamo k reševanju težav, pa tudi na povezanost z naravo. Vse to je nekaj, kar pridobimo in se naučimo v taborniški organizaciji ter ostane del nas tudi, ko nismo več aktivno vključeni v taborniške dejavnosti. To je neprecenljivo in tega nam nihče ne more vzeti. A večina pride do točke, ko mora aktivno taborništvo v obliki sestankov, vodništva ali načelništva dati na stran. Razlogov je mnogo: služba, študij, ustvarjanje družine, selitev itd.

Taborniški način življenja nam ostane, a zrahljajo se vezi z ljudmi, s katerimi nas je družilo prav taborništvo kot skupna dejavnost. V odraslosti žal ni več toliko časa za taborniške dejavnosti kot v mladosti, vendar pa nas z drugimi taborniki veže nekaj skupnega - spomini, izkušnje, pogled na svet. Kako torej ohraniti stike in še kdaj sodelovati? Eden od načinov, kako povezati nekdanje (in sedanje) tabornike, je alumni klub. V ta namen je Zveza tabornikov Slovenije podprla ustanovitev Taborniškega alumni kluba.

Foto: Nace Kranjc

24


TEMA MESECA /

aktualno 25

Kaj sploh je alumni klub? Najpogosteje alumni klube ustanavljajo fakultete, ki tako združujejo diplomante in nekdanje študente, a tovrstne klube imajo tudi številna podjetja in ne­ vladne organizacije. Večina fakultet v Sloveniji ima svoj alumni klub. Članstvo v alumni klubu predstavlja vez z izobraževalno institucijo tudi po zaključku šolanja ter pripomore k ohranitvi široke socialne mreže, ki si jo posamezniki med študijem ustvarijo. Stike se ohranja z organizacijo srečanj, obletnic, izletov, skupnih aktivnosti. Taborniki smo pomembna vzgojno-izobraževalna institucija, ki deluje v polju neformalnega izobraževanja, četudi za razliko od formalnih programov nimamo točke “diplomiranja”, ko posameznik zaključi program, mora oditi in je lahko z organizacijo povezan le še preko alumni kluba. Pa vendar lahko za vse, ki so v taborniških letih osvajali znanja in prevzemali funkcije v organizaciji, rečemo, da so nekakšni “taborniški diplomanti”. Sicer pa alumni klubi v taborniškemskavtskem svetu že obstajajo, najmočnejšo tradicijo imajo v Združenih državah Amerike. Članstvo v alumni klubih prinaša številne ugodnosti. Poleg ohranjanja stikov s sošolci in profesorji omogoča tudi nadaljnje širjenje mreže poznanstev z ostalimi generacijami študentov, ki so profesionalno podobno usmerjeni. Te “veze in poznanstva” so lahko dragocena prednost v današnjem svetu, ko kdo išče partnerja za sodelovanje ali službo. Profesionalni razvoj, vključno s prenašanjem znanj prek seminarjev in predavanj ter s kariernim svetovanjem, je zato pomembna funkcija alumni klubov. Poleg socialnega in profesionalnega elementa pa so alumni klubi pomembni tudi komercialno. Tu govorimo zlasti o zbiranju sredstev za delovanje

Ustanovitev Taborniškega alumni kluba (TAK), ki bo združeval nekdanje, pa tudi še vedno aktivne tabornike ter vse prijatelje taborništva, se nam je v Taborniški fundaciji zdela najbolj “naravna pot” vseh, ki so nam taborniške vrednote blizu in ki taborniško druženje in dejavnosti vidimo kot del razvoja osebne življenjske poti in širše družbe. TAK bo članom pripravljal in zagotavljal okolje, v katerem se izobraževanje, prenos znanja in izkušenj, skrb za ohranitev pravih življenjskih vrednot, tkanja osebnih in poslovnih stikov ter tudi osebne kariere, nikoli ne neha. Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, predsednica Taborniške fundacije

matične institucije. Za zasebne ameriške univerze so to zelo pomembni viri prihodkov, v Evropi z močnejšim javnim šolstvom pa nekoliko manj. A ta vidik je zagotovo pomemben za prostovoljno taborniško organizacijo, saj bi uspešni posamezniki iz naših vrst lahko predstavljali močne podpornike tudi v materialnem smislu.

Alumni klubi nudijo članom možnost mreženja in priložnosti za strokovno rast. Foto: Domen Šverko

Samostalnik alumnus izhaja iz latinščine in v prevodu pomeni “učenec”; izraz alumni je množinska oblika.


26

/ TEMA MESECA

Delovanje TAK

Srečanje starih tabornikov v Bohinju. Foto: Gregor Zupan

Pot do taborniškega alumnija Pred dvema letoma se je začelo resneje pogovarjati o vključevanju t.i. starih tabornikov oziroma nekdanjih članov v večje projekte taborniške organizacije. Ogromne mreže nekdanjih tabornikov se ni še nikoli doslej povezalo. Septembra 2012 je bilo v Gozdni šoli v Bohinju organizirano prvo srečanje “starih taborni­ kov”, a se je pokazalo, da bo treba k zadevi pristopiti bolj sistematično in dolgoročno. Postopno se je oblikovala ideja o taborniškem alumni klubu. Od novembra 2013 je delovna skupina, v kateri so najbolj aktivno sodelovali člani Taborniške fundacije in člani organizacijske ekipe za Svetovno skavtsko konferenco, pripravila ustanovni akt Taborniškega alumni kluba (TAK). Nameni in cilji ustanovitve in delovanja TAK so bili 15. marca letos predstavljeni na Skupščini ZTS in delegati so akt sprejeli. Alumni klub bo delovno telo ZTS, zagonske stroške bo pokrila fundacija. Zdaj je glavna naloga pridobiti člane, kar pomeni promocijo med sedanjimi in nekdanjimi člani ter drugimi prijatelji taborništva. Prvi korak je bil narejen na Feštivalu, kjer se je nabralo že 60 prijavnic. Naslednji korak je formalna ustanovitev, ki bo 14. maja. Temu pa kmalu sledijo prva srečanja ob izidu taborniške znamke konec maja in ob svetovni skavtski konferenci v avgustu.

Skupščina ZTS je letos sprejela akt o ustanovitvi TAK. Foto: SiNi

Čas ustanovitve TAK sovpada z zahtevno organizacijo svetovne skavtske konference - seveda namenoma, saj želimo taborniki izkoristiti vse možne sinergije za promocijo konference, alumni kluba in s tem taborniškega gibanja v Sloveniji nasploh. Kakšen pomen in težo pa sploh lahko ima taborniški alumni klub? Taborništvo ima v družbi pozitivno konotacijo, zato se bo članstvo v TAK posameznikom zagotovo štelo v plus. Kakšen bo vpliv kluba na dolgi rok in ali bo dvignil ugled taborništva, pa je odvisno od članov kluba in njihove aktivnosti. Bolj uspešni kot bodo člani alumni kluba, večji pomen bo ta imel v očeh zunanjih javnosti, obenem pa bo višji status kluba za vse člane pomenil boljšo referenco. Taborniški alumni klub je zaenkrat zgolj velika priložnost. Jo bomo zagrabili? Sprejet ustanovni akt predstavlja le formalni okvir za začetek delovanja, programski del pa bodo določili člani sami, saj bo alumni klub šele tako zares odgo­ varjal njihovim interesom in potrebam. So glavna želja nova taborniška doživetja ali je v ospredju potreba po mreženju v taborniški skupnosti in izmenjavi izkušenj ter želja širjenja ugleda organizacije? Verjetno vsakega nekaj. Prvo priložnost za soustvarjanje vsebine TAK imate vsi zainteresirani že zelo kmalu na ustanovnem sestanku. Vabljeni v čim večjem številu!

Zakaj v Taborniški alumni klub? •

Druženje z nekdanjimi in aktivnimi taborniki in tabornicami.

Vzpostavitev stikov z ostalimi člani TAK.

Promoviranje taborniških vrednot in širjenje ugleda taborništva.

Informiranost o aktualnem taborniškem dogajanju.

Možnost mreženja in poslovnega sodelovanja.

Prenos znanja in izkušenj med člani.

Sodelovanje pri večjih projektih v taborniški organizaciji.

Sooblikovanje mnenj o aktualnih vprašanjih v taborništvu in v družbi.

Pomoč pri zbiranju sredstev ter podpora delovanju organizacije na lokalni in državni ravni.


TEMA MESECA /

aktualno 27


28

/ STRAN VODSTVA ZTS Zbrala: Teja Čas

Vizija in strategija do leta 2023 Vse zainteresirane vabimo na razpravo o Viziji in strategiji Svetovne skavtske organizacije (WOSM) do leta 2023, ki bo potekala v sredo, 21. maja, ob 17.30 na sedežu ZTS (Einspielerjeva 6, Ljubljana). WOSM je nacionalnim skavtskim organizacijam posredoval v razpravo predlog obeh dokumentov, ki bosta obravnavana avgusta na 40. Svetovni skavtski konferenci v Ljubljani. Namen razprave je izoblikovati mnenje oziroma stališče Zveze tabornikov Slovenije, ki ga bo slovenska delegacija zastopala na konferenci, ter podati komentarje, dopolnitve in predloge sprememb. Vsi, ki vas tematika zanima, pišite na kmd@rutka. net, da vam pošljemo v pregled gradivo, o katerem se bo na sestanku razpravljalo.

Taborniška znamka Pošta Slovenije bo 30. maja izdala priložnostno taborniško znamko v počastitev Svetovne skavtske konference in foruma mladih, ki ju letos gostimo v Sloveniji. Znamke bodo zbirateljem na voljo v obliki pole s šestimi znamkami ter na ovitkih prvega dne in žigom prvega dne.

Razglednice v ves skavtski svet Ob izidu taborniške znamke bomo poskrbeli, da jo dobijo taborniki oziroma skavti po vsem svetu. Vsem 162 nacionalnim skavtskim organizacijam bomo zato poslali posebne razglednice z znamko. Vsi taborniki in tabornice na večjih taborniških akcijah v maju ter na uradni predstavitvi znamke boste imeli priložnost podpisati te razglednice, preden jih bomo poslali v svet. Zainteresirani rodovi se lahko javite tudi na miha.bejek@wsc2014.si in posredovali vam bomo nekaj kartic, da jih podpišete, nanje še kaj dopišete in jih vrnete do 25. maja.

Poletna izobraževanja Bliža se poletje in z njim vodniški tečaji ter specialistični in woodbadge tečaji. Točne datume in razpise tečajev najdete na www.tabornik.eu/p/ tecaji-zts.html. Lepo vabljeni, da se udeležite katerega izmed tečajev in pridobite nova znanja!

Seminar za sodnike mnogobojev ZTS in RMB Ajdovščina organizirata Seminar za sodnike taborniških mnogobojev, ki je namenjen vsem, ki bi radi pridobili znanja, ki vam bodo pomagala pri pripravi voda na mnogoboj in ki bi se radi mnogobojev udeleževali kot sodniki. Seminar bo potekal od 31. maja do 1. junija v taborniški koči RMB Ajdovščina na Kovku. Na seminar se lahko prijavijo PP, RR in grče. Več informacij na www.tabornik.eu, prijave na pisarna@taborniki.si.

Dan za propagandiste V aprilski številki Tabora napovedan motivacijski vikend za rodove propagandiste ni bil izpeljan, saj se ga večina propagandistov v navedenem terminu ne bi uspela udeležiti. Vikend bo zato nadomeščen z enodnevno akcijo za propagandiste, ki naj zaenkrat še ostane skrivnost. Kmalu boste obveščeni o zanimivem programu in prijavah, zato spremljajte objave na spletnih omrežjih Zveze tabornikov Slovenije.

Vaše predloge in pripombe nam pošljite na io.zts@rutka.net.


MNENJE /

aktualno 29

Dan Zemlje, dan tabornikov

Besedilo: Zala Šmid

Foto: Zala Šmid

22

. aprila po celem svetu praznujemo dan Zemlje, v Sloveniji pa tudi dan tabornikov, saj je bila na ta dan leta 1951 ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije. Huh, torej pri nas že 63 let ustvarjamo boljši svet, vzgajamo, skrbimo za okolje, se v rousseaujevskem duhu vračamo k naravi in sprejemamo vse ljudi ne glede na raso, veroizpoved itd. Dobro, seveda se slovensko taborništvo ni rodilo šele tisti dan, ampak takrat se je pač uradno začelo v obliki in organizaciji, kot obstaja še danes. Zakaj pravzaprav “prostovoljimo”? In to tako številčno in zagnano? Ker imamo radi naravo. Ja, seveda, in skrbimo zanjo. Kaj še? Ker imamo občutek za otroke in ker želimo nekaj prispevati k boljšemu jutri. Ker ni lepšega kot biti krivec za nasmehe in srečo številnih otrok in mladostnikov. Vse to zveni, kot da se samo razdajamo, kot da smo nesebični. A sama zase vem, da ne bi več nosila rutke, če ne bi bilo še vseh “sebičnih” razlogov, tistih, ki so samo zame, za moj užitek. Zakaj smo torej še taborniki? Ker smo taborniki že od malih nog in nam je zlezlo pod kožo. Ker je taborništvo način življenja. Ker se moramo premikati, gibati, tekmovati. Ker se radi učimo in spoznavamo svet. Ker smo zaljubljeni v večere ob ognju, pod tisoči zvezd. In ker smo pri tabornikih lahko, kar smo, lahko preizkušamo svoje meje in ideje ter uresničujemo sanje. Taborniki so šola za življenje, naložba, varno okolje za spoznavanje svojih zmožnosti.

Vse to se mi je pletlo po glavi, ko sem 22. aprila zvečer v družbi tabornikov kranjskih rodov sedela ob ognju sredi Glavnega trga v Kranju. Vsi smo bili dobre volje, kitara, ogenj ... Res sem s ponosom in veseljem sredi dneva sredi mesta nosila rutko. Opazovala sem starše, ki so z otroki po naključju prišli mimo in se malce ustavili. Vsi otroci so očarano gledali v ogenj, z zanimanjem pristopili k tipiju in se pričeli zabavati z vejami, risati po tleh s kosi oglja ter se enostavno družiti med sabo. Starši so bili najprej videti malce skeptični, zadržani. Toda kmalu so se jim obrazi zjasnili in nekaj jih je celo vprašalo, kako lahko svoje otroke vpišejo k nam. Mislim torej, da se morda še premalo predstavljamo javnosti. Ker smo zakon, a veliko ljudi tega ne ve, niti ne pomisli na to, saj nas morda nikoli ne vidiji, ne srečajo. Morda pozna samo čudaško piflarsko sliko tabornikov, kot jo kažejo ameriški filmi. Dobro, s filmoma Gremo mi po svoje 1 in 2 je bilo za našo promocijo kar nekaj narejenega, vendar pa nisem prepričana, da smo priložnost dovolj dobro izkoristili. Ljudje potrebujejo izkušnjo v živo, morajo nas srečati in videti, da taborništvo ni le skrb za okolje, pobiranje smeti in nošenje rutke. Pokazati jim moramo tudi tiste plati našega gibanja, ki so tako rekoč sebično usmerjene. Vsak si zasluži spomine, ki ti jih lahko dajo le taborniki, zato se javnosti pokažimo večkrat, ne le 22. aprila.


30

/ Svetkova avantura

Kam v tujino? Besedilo: Lucija Rojko

Poletje se hitro bliža in načrti za počitnice so že skoraj narejeni. Če pa še ne veš, kam bi se odpravil, smo pripravili seznam nekaterih mednarodnih aktivnosti, na katere se lahko odpraviš. Za več informacij o aktivnostih in prijave piši na kmd@rutka.net.

Smotra 2014 Črna Gora

Akela 2014

Črnogorski taborniki organizirajo nacionalni skavtski jamboree - smotro z imenom “Začuti Črno Goro” (Osjeti Crno Goro). Smotra bo pote­kala v mestu Bar med 11. in 20. julijem. Namenjena je ude­le­žencem, starim od 7 do 21 let. Na programu so raznolike aktivnosti, od taborniških izzivov (vodnih in gorskih) do večernih koncertov. Več na: http://www.scout.its.me.

Zelo zanimiva zadeva za vodnike MČ, ki poteka med 2. in 6. avgustom v Nemčiji (Westernohe). Akela 2014 je mednarodni dogodek, ki je namenjen mreženju MČ vodnikov iz vsega sveta. Organiziran je ob stoletnici izida prvega priročnika za delo z MČ (Wolf Cub's Handbook), ki ga je napisal Baden-Powell. Vabljeni so vodniki, ki so stari 16 let in več. Več informacij: http://www.akela2014.de/.

Together 2014 Luksemburški taborniki praznujejo 100 let delovanja in ob tem organizirajo med­ narodno akcijo Together 2014. Potekala bo med 17. in 26. julijem. Namenjena je tabornikom od 9 do 26 let. Več informacij: www.fnel.lu.

InterNational Jamboree Iceland InterNational Jamboree bo potekal na Islandiji med 20. in 27. julijem. Dogodek se bo odvijal na prostoru skavtskega centra Hamrar Akureyri. Namenjen je udeležencem od 10 do 22 let, tema pa je “V melodiji s časom” (In tunes with time). Več informacij: http://www.jamboree.is/.

Chamboree 2014 Mednarodni dogodek Chamboree 2014 se bo odvijal med 1. in 9. avgustom. Potekal bo v mestu Cheshire v bližini Londona v Angliji. Starost udeležencev je med 10 in 17 let. Obljubljajo teden zabave, svobode in zanimiv program, poln aktivnosti. Več na: http://www.chamboree.org.uk/.

Asker 2014, Norway National Jamboree Norveški nacionalni jamboree bo potekal med 2. in 9. avgustom v bližini Osla. Tema dogodka je “Družbeno udejstvovanje” (Civic Engagement). Namenjen je udeležencem od 11 do 20 let. Več na:http://www.scout.org/node/19644.

Vilda Swedish National Jamboree 2014 Vilda, švedski nacionalni skavtski jamboree bo potekal med 3. in 9. avgustom. Odvijal se bo v obliki manjših taborov, ki jih bodo po celi Švedski organizirale švedske lokalne taborniške enote. Omogočal bo prave taborniške aktivnosti lokalnih skupin in mednarodno mreženje udeležencev. Namenjen je tabornikom od 8 do 15 let. Več na: http://vilda2014.scout.se/english/.

Watra 2014 Dogodek Watra 2014 organizirajo poljski taborniki. Potekal bo med 15. in 24. avgustom na prostoru “Watra” (Malecz campsite). Namenjen je udeležencem od 16 do 25 let. Moto dogodka je “Izziv je vse!” (Challenge is everything!). Več na: http://watra2014.zhp.pl/scouts/.


SVETKOVA AVANTURA /

aktualno 31

Erasmus+ priložnosti za tabornike Besedilo: Maja Vidrih

Tisti, ki ste se že kdaj srečali z mednarodno mobilnostjo za mlade znotraj programov Evropske unije, verjetno dobro poznate ime Mladi v akciji. Z letom 2014 so v Evropski uniji sprejeli nov program za mednarodno mobilnost za mlade, ki se po novem imenuje Erasmus+. In kaj ima vse to opraviti s taborniki?

Seveda lahko tudi taborniki izkoristimo možnosti, ki nam jih ponuja program Erasmus+. Natančneje, znotraj programa imamo tri možnosti.

Mladinske izmenjave Kot skupine (se pravi kot rodovi ali pa posamezni vodi) se lahko udeležimo ali organiziramo mladinske izmenjave, ki se sofinancirajo znotraj programa. Mladinska izmenjava pomeni, da se srečata dve skupini mladih iz različnih držav, preživita nekaj dni skupaj in v tem času izvajata delavnice na izbrano tematiko. S tem se lahko skupine mladih spoznajo z mladimi iz drugih držav in, kar je še pomembneje, dobijo priložnost, da delijo svoje poglede, izkušnje in želje, ter s tem dobijo boljšo idejo o tem, kako živijo mladi v različnih državah po Evropi.

in z vodom. Izobraževanja, delavnice in tečaji so namenjeni vsem mladinskim delavcem, ki želijo popestriti svoje delo, vnesti nove ideje ali pa zgolj deliti svoje izkušnje in dobre prakse. Možnosti, ki jih lahko izkoristimo kot taborniki in mladi je torej kar nekaj. Da pa se boste z njimi bolje spoznali, bomo več o njih napisali tudi v prihodnjih številkah revije Tabor. Do takrat lahko za več informacij pobrskate na spletni strani http://www.mva. si/ ali pa pišete na maja.vidrih@scuke.si.

Evropska prostovoljska služba Posamezniki se lahko prijavijo na Evropsko prostovoljsko službo (na kratko EVS). Kar nekaj je že taborniških organizacij v Evropskih državah, ki medse sprejemajo prostovoljce, da jim ti pomagajo pri organizaciji in izvedbi njihovega programa ter z njimi delijo svoje izkušnje in popestrijo program s svežimi idejami. Seveda pa ni nujno, da prostovoljsko službo opravljate pri taborniški organizaciji. Izbirate lahko med pestro ponudbo organizacij, ki se ukvarjajo s športom, prostovoljstvom, okoljevarstvom, mladimi, migranti, kulturo, otroci, manjšinami, zdravjem ... skratka, izbor je resnično velik in gotovo se najde nekaj za vsak okus.

Izobraževanja Vodniki, načelniki in starešine pa lahko izkoristite mnoga izobraževanja, ki so organizirana znotraj programa in ki vam lahko pomagajo pri delu v rodu

Foto: Nace Kranjc


32

/ STROKOVNO

Program taborjenja po nogometno

Besedilo: Tadej Pugelj - Pugy

Ste se kdaj vprašali, kaj vpliva na program na taborjenju? Verjetno je prva stvar, ki nam pride na misel - vreme. Pa je najpomembnejše? Verjetno ne, saj smo pod platneno streho ne glede na vreme. Kaj pa, če na program najbolj vplivajo taboreči in vodstvo tabora? V duhu svetovnega nogometnega prvenstva poglejmo, ali to drži in kaj dejansko vpliva na program taborjenja.

Taboreči so igralci Taboreči imajo pri programu vsekakor glavno besedo, saj brez njihovega sodelovanja ni programa. Pomembna so njihova priča­ko­van­ ja - ste jih o tem že kaj povprašali? Poleg tega je pomembno, da je program taborjenja podaljšek dela med letom (osvajaje veščin, preizkušenj), zato je z vodniki vodov pomembno stakniti glave in preveriti, kaj od načrtovanega člani lahko izvedejo na taborjenju.

Vodstvo postavi igrišče in skrbi za pravila igre Odgovornost vodstva je, da poskrbi za organizacijo programa. Foto: SiNi Vodstvo uresničuje dogovorjena pravila (dnevni red), določi oblike dejavnosti (gozdna šola, izleti, bivak, igre, prosti čas) in jih razdeli glede na zahtevnost dejavnosti (za MČ, GG, PP). Kot sodniki na tekmi je vodstvo odgovorno za red in varnost (pri nogometu velja pravilo, da manj kot se sliši sodnikova piščal, boljša je igra).

Prostor in oprema za igro Na program pomembno vpliva, kako dobro poznamo prostor (ali smo tam stalno ali prvič). Poznavanje prostora omogoča vključevanje programskih vsebin. Ali sta ob tabornem prostoru reka ali jezero in je s tem možno izvajati dejavnosti na vodi? Seveda tudi idealno lokostrelsko “strelišče” ne omogoča lokostrelstva brez opreme (brez žoge pa ni nogometa).

Širša okolica Okolica predstavlja možnost za spoznavanje in raziskovanje značilnosti pokrajine, njenih narav­

nih in kulturnih znamenitosti. Poleg tega ponuja priložnost za druženje z lokalnimi prebivalci, za igranje in tekmovanje z mladimi, za pomoč pri njihovih opravilih in za spoznavanje njihovega načina življenja. Z lokalnim gozdarjem se lahko preživi dopoldne v gozdu ali pa se starejše domačine povabi na taborni ogenj in prisluhne njihovim življenjskim zgodbam.

Tematska obarvanost Velika večina taborjenj poteka v duhu “rdeče niti” oziroma teme taborjenja. Vikingi, robinzoni, indijanci, pa tudi dan za solidarnost, nenasilje, olimpijske igre. Možno je spoznavati različne ovire ljudi (slepota, telesna oviranost), se obnašati čim bolj okolju prijazno (eko) in spoznavati različne kulture in narode (npr. Japonska v letu jamboreeja 2015).

Šege in navade Večni ogenj, totem, dviganje in spuščanje zastave ter straža so simboli in rituali, ki dajejo taborjenju taborniški pečat. Kot del programa na taborjenju vplivajo na zavest o pomenu odnosa do sebe, drugih in narave. Razvijajo pripadnost taborniški ideji. Pri­ spevajo k povezanosti in soodvisnosti med taborečimi ter k razumevanju delovanja skupnosti. So kot duh športnega prijateljstva in “fair playa”.

In na koncu še vreme Kakršnokoli je, je pravo, ker nanj (v primerjavi z ostalimi elementi) nimamo nikaršnega vpliva.


STROKOVNO /

aktualno 33

Zakaj inštruktaža ni bavbav? Besedilo: Jasna Vinder, vodja šole za vodje 2014

Tečaj za vodje in Woodbadge tečaj, ki ju še vedno poznamo pod skupnim imenom inštruktorski tečaj oziroma inštruktaža, bosta letos v Bohinju med 16. in 23. avgustom. Tečaj za vodje je namenjen tistim, ki potrebujejo osnovno znanje o vodenju, Woodbadge tečaj pa kreativnemu, samoiniciativnemu in inovativnemu razmišljanju o taborniškem delu.

Foto: Inštruktaža

Toda, zakaj se prijaviti na inštruktažo? Res je, da je tam super, da spoznamo veliko novih ljudi. Res je, da so tisti, ki pridejo s tečaja, navdušeni, polni doživetij in motivacije. Res je tudi, da mora biti načelnik rodu (vsaj) v postopku izobraževanja za Inštruktorja I. stopnje. A obstaja veliko izgovorov: “Toda vodenja se lahko naučim po zgledu zdajšnjega načelnika.” “Nisem rojeni vodja, to ni zame.” “Zakaj bi se moral na svoji lastni taborniški poti ukvarjati z izobraževanjem, vodenjem in podajanjem znanja mlajšim?” Vsak tabornik gleda na svet z drugačnimi očmi kot “navadni smrtniki”. Že delo v vodu začasa medvedkov in čebelic te pripravi na življenje s soljudmi, ki morajo kljub svojim razlikam doseči isti cilj. Podobno je z ostalimi vrednotami, ki nam jih da taborništvo. Skozi delo v naravi v majhnih skupinah si krepimo svoj značaj

Foto: Inštruktaža

ter postanemo angažirani, avtonomni, odgovorni in solidarni odrasli. Prav je, da nekaj tega znanja in sposobnosti damo naprej. Zavedati se moramo, da je uspešno izvajanje poslanstva organizacije odvisno od sposobnosti vodij, da kadrujejo, izobražujejo in zagotavljajo zadostno število odraslih virov. Predavanja na tečaju zajemajo znanja na področju vodenja, planiranja, organiziranja, kadrovanja, reševanja konfliktov, timskega dela idr. Za teme skušamo najti primerne predavatelje, ki so po možnosti strokovnjaki na svojem področju in istočasno tudi taborniki. Zelo nam je pomembno, da je tečaj vsako leto edinstven, ažuren in atraktiven. Vendar pa se poleg predavanj na tečaju dogaja tudi marsikaj drugega. Večeri ob ognju, bivak, zbori in ostalo, vse se dogaja z namenom, da se spodbudi kreativnost in motivacijo tečajnikov. Vsak, ki je opravil inštruktažo, pa vam bo povedal, da je najbolj zanimivo in poučno deliti izkušnje z ostalimi tečajniki. Te diskusije so pomemben del tečaja, varen prostor, kjer lahko vsak govori o težavah v svoji enoti, deli primere dobre prakse, predvsem pa uvidi, da v svojem položaju ni sam. Delo v rodu se lahko vedno izboljša. Tudi tako zelo utečen sistem in dobro delovanje potrebujeta osvežitev, izboljšave in spremembe. Zato je pomembno, da se vodje vedno znova izobražujejo in se pozanimajo o novostih, tako na področju programa in delovanja rodu, kot tudi na področju osebne rasti v taborniškem delu. In če si sposodim besede Nelsona Mandele: “Izobrazba je najmočnejše orožje, ki ga lahko uporabite, da spremenite svet.”


34

/ STROKOVNO

Radovednost + Učenje = Vseživljenjska radovednost Besedilo: Tadej Pugelj - Pugy

Je matematika besed pritegnila tvojo radovednost? Te zanima več? Pa poglejmo.

Prvi seštevanec: radovednost Človeška lastnost je, da vtakne nos v vsako stvar. Večinoma so radovedni otroci, saj imajo neskončno vprašanj. Ko pridejo v šolo, imajo učitelji neskončno odgovorov, ki si jih je treba zapomniti. Tukaj pride prav pregovor, da je radovednost ubila mačko. Mačka je bila preveč radovedna in je to plačala z življenjem. Ob tem pregovoru je nekdo dopisal: “Ampak zadovoljstvo ob tem ji je podarilo novo življenje.” Zato ima mačka devet življenj. Radovednost je gibalo napredka. Radovedni so bili pogumni raziskovalci, ki so se kljub prepričanju, da je na koncu morja prepad in konec sveta, podali na pot. In ker so se vrnili, danes vemo, da je Zemlja okrogla. Danes svet poganjajo vprašanja in ne odgovori. Te zanima še več? Beri naprej.

Drugi seštevanec: učenje Največkrat je učenje ozko povezano s šolskim poukom, sedenjem ob knjigi, naporom in negativnimi čustvi. Zakaj? Ker je obvezno, načrtovano in ne dopušča kreativnosti. Kaj pa, če na učenje pogledamo malo drugače, izven šolskih učilnic? Učimo se praktično na vsakem koraku, celo življenje, od rojstva do smrti (od tod vseživljenjsko učenje). Učenje je raziskovanje, izzivanje meja svojih spretnosti, odkrivanje, da je nekaj mogoče, spreminjanje samega sebe in iskanje osebnega smisla. Učenje je luč, ki pomaga radovednosti, da odkrije pravo pot. Te zanima rezultat? Beri naprej.

Vsota: vseživljenjska radovednost Radovednost je ključ, ki odpira vrata vseživljenjskega učenja. Ostati radoveden pomeni nenehno spraševati: sebe, druge, mlajše in starejše. Biti odprt za novosti, ki prihajajo od drugih ljudi in iz drugih kulturnih okolij. Oblikovati kritičen pogled, predstaviti svoje mnenje ter izzivati svoja prepričanja in vedenjske

vzorce. Pomeni predstaviti svoje ideje in jih obogatiti na podlagi idej drugih. Podaj se na pot raziskovanja neznanega, svoja spoznanja pa podeli z drugimi raziskovalci. Je svet res okrogel? Si še tu? Potem si na pravi poti, da razumeš in neguješ svojo vseživljenjsko radovednost; vsepovsod in ves čas. In s svojim zgledom vzbujaj radovednost drugih, kako postati in ostati vseživljenjsko radoveden.

Teden vseživljenjskega učenja Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Z njim opozarjamo na vseprisotnost, pa tudi pomembnost učenja - v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Z različnimi dejavnostmi, ki jih organizirajo različni koordinatorji in izvajalci po vsej Sloveniji prispevamo k udejanjanju slogana ‘Slovenija, učeča se dežela’. Tematski koordinator taborniških dejavnosti je tudi Zveza tabornikov Slovenije.

Spraševati se in raziskovati: http://tvu.acs.si/koledar/iskanje/


OD RODOV /

Škalska liga na divjem zahodu Jutranje kislo vreme v soboto, 5. aprila, ni obetalo nič dobrega. A na že 14. Škalski ligi se nas je na srečo vreme usmililo in ni bilo dežja, na trenutke pa se je prikazalo tudi sonce. 44 ekip je lahko res uživalo v odličnih in zabavnih igrah, ki so iz nas izvabile vso znanje o kavbojih. Malo starejši smo to znanje črpali iz starih kavbojskih filmov ali stripov, mlajši pa so precej improvizirali in vse skupaj je zato izpadlo še toliko boljše. Orientacija po okolici je bila ravno prav zahtevna, da so se prevladujoči GG-ji nekaj naučili in ne prehitro obupali. Omenimo pa tudi humanitarno noto, saj so se zbirali zamaški in star papir. Dobra volja je tako prevzemala prav vse prisotne. Za konec bi lahko rekli, da je za nami verjetno ena najboljših Škalskih lig, in to predvsem zaradi dobre organizacije, zabavne tematike z res dobrimi igrami, odličnega razmerja med orientacijo in šaljivimi igrami ter ponovno fantastične hrane. Komaj čakamo naslednje leto. Boš tam tudi ti?

Foto: SiNi

SiNi

Zmagovalci: Mlajši GG: 3GRI Nutela (RJZ) Starejši GG: S Z T (RDR) PP: Butalci (RDR) RR in Grče: GRrenđerji in PPapak (RJZ) Foto: SiNi

Foto: SiNi

aktualno 35


36

/ OD RODOV

Taborniški feštival že osemnajstič Taborniški feštival je letos, ko je praznoval svojo “polnoletnost”, presenetil z nekaterimi novostmi, seveda pa so ga popestrile tudi vse stalne delavnice, ki ga spremljajo že vrsto let. Preko 60 različnih delavnic je bilo na voljo od desete ure zjutraj do druge ure popoldne. V tem času se je Feštivala udeležilo preko 1300 obiskovalcev. Kot vedno so tudi letos veliko zanimanja požele predstavitvene stojnice policije in vojske, kjer so med vso opremo in vozili največ veselja in radovednosti povzročili službeni konji in psi. Vsi ljubitelji živali so si lahko pri delavnici Zveze reševalnih psov ogledali, kako poteka reševanje s psi, na delavnici herpetološkega društva so si od blizu ogledali nekatere živali, ki jih ne vidijo ravno vsak dan, na primer paličnjaka, pri delavnici Zavoda za gozdove pa so po drevesnih deblih in vejah “plezali” razni sesalci in ptice iz slovenskih gozdov. Športni navdušenci in tisti, ki uživajo v veščinah preživetja v naravi, so vsekakor uživali pri lokostrelstvu, metanju nožev, klinčkanju, vožnji s kanujem in turnirju v scoutballu. Tiste bolj umetniške duše pa so se lahko srečale pri barvanju obraza in jezikov, izdelovanju značk, okraševanju rutice in večno zdrizastemu ubleku. Med vsemi delavnicami so se našle tudi take, pri katerih so uživali tudi starejši obiskovalci. Točka KT20+, kjer se vsako leto srečajo starejši taborniki, je tudi letos privabila znane taborniške obraze. Predstavniki organizacij­ ske ekipe Svetovne skavtske konference in Svetovnega skavtskega foruma mladih so bili na voljo za vsa vprašanja in ideje o teh dveh velikih dogodkih, ki jih pričakujemo v letošnjem poletju, med drugim pa so lahko vsi člani širše organizacijske ekipe sodelovali pri snemanju promocijskega videa. Kot predstavnica vlade se je Taborniškega feštivala udeležila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak, ki se je v spremstvu predstavnikov MZT Ljubljana sprehodila med delavnicami in se pri nekaterih tudi sama preizkusila. Poudarila je, kako pomembno sta kakovostno preživljanje

Foto: Domen Šverko

Foto: Domen Šverko


OD RODOV /

aktualno 37

prostega časa v naravi in krepitev timskega dela, solidarnosti in prostovoljstva ter tabornike pohvalila za vse prizadevanje. Zares pohvalno je tudi, da so se organizatorji odločili Taborniški feštival, ki sicer velja za zabavno in sprostitveno prireditev, izkoristiti tudi za dobrodelne namene. Z gostjo Ano Lukner in njeno Anino zvezdico ter vsemi njenimi prostovoljci so namreč vsi obiskovalci imeli priložnost spoznati način zbiranja hrane in osnovnih osebnih potrebščin, vsakdo pa je lahko kaj tudi prispeval. Ob zaključku Feštivala je bilo tako zbrano opazno število do vrha napolnjenih vreč, ki bodo z Anino pomočjo romale do ljudi v težkem položaju. Čeprav nas je vreme, ko so se ves čas na vseh koncih neba okoli nas zbirali temni oblaki, želelo opozoriti, da je Feštival aprilska prireditev, je delavničarje, organizatorje in obiskovalce dež dohitel šele po tem, ko so bili v Tivoliju pospravljeni prav vsi štabni šotori in vsa oprema pospravljena v kombije.

Foto: Domen Šverko

Foto: Žiga Brenčič

Andrej Lenič

Zahvala Pri izvedbi 18. Taborniškega feštivala so nam prijazno pomagali Medis, Mladinski svet Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, Grovez in Sinergise, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.

Foto: SiNi

Pokljuški Orli na Feštivalu Z vodom Orli iz Pokljuškega rodu Gorje smo se udeležili taborniškega Feštivala v Ljubljani. Tam smo počeli veliko zabavnih stvari in se igrali veliko iger. Postavljali smo Da Vincijev most, kar nam je skoraj uspelo. Na koncu se nam je porušil, zato smo si šli očistit čakre. Glasbilo yidaki nas je silno pomirilo in nas pripravilo na lovljenje rib s samokolnico (ali, kot so rekli nam, s karjolo). Možgane smo trenirali s partijo vikinškega šaha in igro spomin z invazivkami. Nato smo se sprostili z igrami z žogo in ob pikadu. Bili bi najboljši, če nam ne bi nagajal veter. Obiskali smo tudi vojsko, policiste in gorske reševalce. Slednji so nas najbolj očarali z reševalnimi psi. Ob vračanju domov smo naleteli na ekologe brez meja in jim kot dobri taborniki pomagali zlagati papir. Imeli smo se zelo lepo in se naučili nekaj novih uporabnih stvari. Viktor Medja

Foto: PRG Gorje


38

/ OD RODOV

Dobra volja na Feštivalu

Tudi RDV-jevci smo se pridružili več kot 1000 tabornikom iz Ljubljane in okolice na tradicionalnem Feštivalu v ljubljanskem Tivoliju. Izpred naše Barake smo se z vodnicama Nino in Petro proti Prešernovemu trgu odpravili predvsem MČ-ji, kar nekaj GG-jev pa smo kasneje opazili na delavnicah. Na priljubljenem Prešernovem trgu smo taborniki najprej zapeli našo himno in se potem družno odpravili proti Tivoliju, kjer so kolegi pripravili 40 raznolikih in zanimivih delavnic. Naš rod je šel na veslanje s kanuji po bajerju ob Čolnarni, kjer smo se izmenjevali za vesli, pobarvali smo si jezike, hodili po vrvi, obiskali hišo strahov, metali smo obroče, bili ustvarjalni na številnih delavnicah (sestavljali smo z vžigalicami, izdelovali magnetke in okraske za rutke), igrali malce drugačen bowling (kjer so bili keglji plastenke, napolnjene z vodo, krogla pa kar košarkarska žoga), preizkusili znanje in spretnosti na minskem polju, streljali z lokom, mikali pa so nas tudi poslikava obrazov in hiša prihodnosti, a so bile ponekod vrste pač predolge. Čudovit dan na Feštivalu smo zaključili na najboljši možen način - s sladoledom!

Foto: RDV Ljubljana

Taras Slapšak, Rod Dobre Volje

Lov na velikonočnega zajčka Letošnji velikonočni prazniki so bili za murenčke iz Rodu kraških viharnikov Postojna prav posebni in zabavni. Ker so bili otroci celo leto zelo pridni, se je vodnica odločila, da na velikonočno zabavo povabi tudi velikonočnega zajčka. Ampak zajček se je odločil, da se malo poheca, in je otrokom pripravil prav posebno dogodivščino. Najprej so taborniki s semeni okrasili velikonočna jajčka, si naredili košarice ter se veliko igrali. Ker so trebuščki že pošteno krulili, so si pripravili pice v obliki zajčka ter si med glodanjem pice ogledali velikonočno risanko. Kasneje so se podali na čisto pravi lov za velikonočnim zajčkom, ki se jim je skrival v luknji med skladovnico drv. Za nagrado jim je po vrtu skril veliko čokoladnih jajc, majhnih in velikih in še večjih, ki so jih morali poiskati in si napolniti velikonočne košarice. Nasmejanih obrazov in dobre volje smo se poslovili od zajčka, ki nam je obljubil, da nas prihodnje leto zopet obišče! Nina, RKV

Foto: RKV Postojna


OD RODOV /

GOTIK

aktualno 39

Športni dan

Grozljivo orientacijsko tekmovanje in kričanje (GOTIK) je letos potekalo v Šentvidu, na Gimnaziji Šentvid. Ponovno smo nekateri (morda večina) preživeli čisto celo noč popolnoma budni! Mogoče, ker smo se tako zelo bali ... Vreme nas tudi letos ni izdalo, spet je bil dež. Tekmovalci so tako po prijavah na zbor ter do pričetka tekmovanja čakali v telovadnici, ki je bila tokrat ravno prav velika.

Ruševci smo 4. aprila organizirali športni dan za 4. razrede OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici. Pet vodnikov je otroke pospremilo do taborniškega doma, kjer smo se za začetek igrali igro trojnožka, da smo se dobro prebudili, zatem smo otroke razdelili v tri skupine. V prvi skupini so se otroci učili vozle, v drugi so spoznali uporabo kompasa, v tretji so se igrali različne igre. Po malici so spoznali še zemljevid in osnove orientacije ter postavili ognje in šotore. Po prijaznih in pohvalnih besedah učiteljice sta nas za športni dan prosili še učiteljici 2. razredov in tako smo teden kasneje športni dan organizirali še za drugošolce. Skupina je štela 36 otrok, tako da je bilo kar pestro. Otroci so spoznavali potne znake, se učili vozle, se pogovarjali o življenju v naravi, lovili lisico, izdelovali kompas ter se sprostili z igrami. Da sta nam športna dneva res uspela, smo videli, ko so se nam na vodovih sestankih pridružili novi člani. RSR

Foto: RDV Ljubljana

Ko so se vsi premraženi in utrujeni vrnili, je sledila razglasitev rezultatov. Iskrene čestitke vsem zmagovalcem, še posebej RSK za skupno prvo mesto! Zmagovalci so bili zelo veseli nagrad, v kategoriji PP in GG mlajši pa moramo omeniti tudi dve ekipi, ki sta bili izjemno dobri, pa vendar izven kategorije. Vsem takim dajemo dobronamerni nasvet, naj se za naslednje leto pripravijo in poberejo kakšno dobro nagrado, saj so si letos dokazali, da si jo zaslužijo. Čestitke RTT in RBS. Grozljiv pozdrav, se vidimo prihodnje leto! RDV

Foto: RSR Ilirka Bistri

ca


40

/ OD RODOV

Taborniški smuti

Zmajčkova dogodivščina Foto: Ema Koncilija

Na dan Zemlje, ki je hkrati tudi dan tabornikov, se Novomeščani vsako leto zberemo na skupni prireditvi, ki je namenjena predvsem osnovnošolcem. Na njej se predstavijo osnovne šole in vrtci, izvajajo se zabavne delavnice za otroke, seveda pa imamo svojo stojnico tudi taborniki. Vse je brezplačno, le za vstop moraš prinesti nekaj zamaškov, kakšna stara oblačila ali igrače.

Foto: Nejc Sušin

Taborniki iz Šaleške doline in okolice smo se v nedeljo, 13. aprila, zbrali v Sončnem parku, kjer smo zmajčku Štefanu pomagali pregnati škratka Zlobo, ki je začaral njegova dobra prijatelja - medvedka Tonka in čebelico Tinko. Rod Jezerski zmaj Velenje je že četrtič organiziral akcijo Iskanje zmajčka v okviru dneva Zemlje in dneva tabornikov, ki je namenjena vsem tabornikom Šaleške doline in okolice, ki so stari od 4 do 10 let. Tekmovanja se je udeležilo 57 ekip oziroma 338 pogumnih mladih tabornikov, ki prihajajo iz Velenja, Pesja, Šoštanja, Topolšice, Šmartnega ob Paki in Mislinje. Otroci so morali opraviti osem taborniških nalog, med dva­ najstimi šaljivimi pa so izbrali najljubših šest in jih rešili. Zabava ob nalogah je bila zagotovljena, vse skupaj pa so popestrili še naši trije glavni junaki. Kot ena od organizatork bi se zahvalila celotni organizacijski ekipi in kontrolorjem, vsem sponzor­ jem in mestni občini Velenje, ki nam je omogočila, da se je v nedeljo v Sončnem parku lahko zabavalo in veselilo toliko otrok. Pia Mirnik

Foto: Ema Koncilija

Taborniki smo se letos predstavili s pravimi taborniškimi smutiji iz različnega sadja in zelenjave. RGT je predstavljalo pet PP-jev, ki smo ves čas pridno delali, saj je bila naša stojnica ena izmed najbolj obiskanih. Komaj smo se uspeli med seboj zamenjati, da smo lahko šli nekateri kot ponosni taborniki kar v krojih ter z rutko okoli vratu v šolo odpisat test. Staša Pavlin

Zmagovalci: Murni: Puhasta banda, RHP Mlajši MČ: Zverce, RPG Starejši MČ: Kačice, RTV 

Foto: Nejc Sušin


OD RODOV /

aktualno 41

Pomladovanje v deželi čokolade

Foto: RPG Šoštanj

Pomladovanje na Slemenu

Konec marca smo se medvedki in čebelice Rodu snežniških ruševcev odpravili v Deželo čokolade, v kočo na Pavlici pri Ilirski Bistrici. Ker smo bili tako vznemirjeni, prvi večer kar nismo in nismo mogli zaspati. Zgodaj zjutraj so nas zbudili vodniki in že ob šesti uri zjutraj smo zaspani odkorakali iz koče na pestro jutranjo telovadbo, ki ji ni bilo videti konca. Začel se je naš čokoladni program. Urili smo našo iznajdljivost in tekmovali v postavljanju čim višjega stolpa iz slamic, na vrh pa smo morali zapičiti munchmallow. Pomerili smo se v znanju o čokoladi in ugotovili, da o njej res veliko vemo. Kosilo je bilo najboljše, poleg rižote in piščanca smo “ta pridni” dobili še slastno jabolčno pito. Odpravili smo se na lov na lisico in skoraj bi jo ujeli, ampak nam je na žalost ušla ... Nato pa smo se v dveh ekipah pomerili v postavljanju piramide. Za tem smo se pod Mojčinim vodstvom igrali super družabne igre. Izdelali smo ogromen “MČ, ne jezi se” v človeški velikosti, zvečer pa smo se zbrali ob ognju in zapeli nekaj pesmi ter si na ognju spekli hrenovke in munchmallowe. Drugi dan smo vstali mešane volje, saj smo vsi nestrpno čakali, da vidimo naše mamice in atije, po drugi strani pa nismo hoteli oditi, ker nam je bilo lepo na taborniško-čokoladnem potovanju.

Toplo, sončno vreme in taborniki Rodu Pusti grad Šoštanj smo zasedli Andrejev dom na Slemenu. GG-ji smo se do doma na Slemenu pomerili v orientaciji in jo vsi uspešno premagali. Zvečer smo odkrivali, kdo izmed nas je volkodlak in se do poznih ur družili ob petju in kitari. Čas za vstajanje so naznanili zgodnji jutranji žarki. Po telovadbi in zajtrku smo po minskem polju iskali sestavine za golaž, se naučili izdelati ognjišče in triangel. Nato pa nas je čakal pravi kuharski izziv. Vsak vod posebej si je sam pripravil kosilo - golaž, pri tem pa smo bili zelo uspešni (še sam gospodar nas je pohvalil). Z novo energijo smo iz smole in oglja izdelali naravno lepilo in se pomerili v igri barv z vprašanji, za nagrado pa smo si privoščili slastne mafine. Pred večerjo smo se naučili risati skico terena, nato pa smo večer preživeli ob kitari, skečih in vicih. Tako smo gozdovniki in gozdovnice preživeli fantastičen vikend in že komaj čakamo naslednje skupno druženje. Suzana Podvinšek

MČ-ji RSR

Foto: RSR Ilirka Bistrica


42

/ OD RODOV

Dan na kmetiji Del voda Polhki iz Rodu Močvirski tulipani je v soboto, 19. aprila, obiskal kmetijo enega od naših članov na Brezovici. Dekleta smo nasekale drva, Filip in Rok pa sta postavila ogenj. Med tem ko smo čakali žerjavico za krompir, smo se odpravili na ogled kmetije. Pri kravah, okrog 110 jih je, je smrdelo, ampak je bilo vseeno zabavno. Domače, nepredelano mleko nam je bilo zelo všeč in vsak je domov lahko odnesel steklenico ali dve. Žerjavice je bilo kmalu dovolj, da smo vanjo položili v folijo zavite krompirčke, potem pa smo se šli vozit z bagrom. Vse nas je bilo strah, a ni bilo nič strašnega. Vsi smo prišli na vrsto za krog okrog kozolca. Naenkrat je Eva zagleda zajčke, morske prašičke in želve. Vsa dekleta smo jih takoj začela božati. Ko smo me kasneje pripravljale kosilo, pa so fantje našli še race, ki so skakale z brega na breg in bežale pred nami. Ogledali smo si tudi kombajn, traktorje, bale

Foto: RMT Ljubljan

a

sena in ogromno žago za les. Preden smo odšli domov, smo se igrali še skrivalnice in opazovali gospoda, ki je s traktorjem drobil zemljo na manjše koščke, da bo lahko vanjo posadil žito. Dan je bil zabaven, poln dogodivščin in zelo poučen! Filip je s predstavitvijo kmetije in opravljenimi ostalimi zahtevami osvojil veščino Kmetovalec 2. Nina Strmčnik

Fotoorientacija na sončno soboto

Foto: RZS Železniki

Ob 20. obletnici Rodu zelene sreče Železniki vas 30. in 31. maja vabimo na Taborniški vikend in zaključno zabavo s skupino Trinajsta plača! Več na: rzs.rutka.net.

Ker so občani Železnikov postali tako navdušeni nad vsakoletno občinsko orientacijo, smo se taborniki Rodu zelene sreče odločili, da jim ob 20-letnici rodu ponovno pripravimo še fotoorientacijo, tokrat pomešano s checkpointom. Kljub manjši udeležbi tekmovalci pravijo, da so uživali v sončni aprilski soboti. S časovnico tri ure in pol so 26. aprila po Železnikih in v bližini (vse do Dražgoš) iskali razne detajle hiš, spomenikov in naravnih objektov. Poleg tega so poljubljali mimoidoče, se dotikali vrha Ratitovca, gospodinjam pomagali likati perilo, pometali so dvorišča, vozili traktor, pospravljali pasje kakce in kupovali za dva centa peteršilja. Iskali so tudi čipke, največje klekeljne, se sprehajali brez hlač, sestavljali pesmi, posneli selfija in šli k nekomu na rojstnodnevno zabavo. Tekmovalci so bili zelo zagnani in ena izmed ekip je prehodila celih 16 kilometrov! Taborniki Rodu zelene sreče smo navdušeni, da so naši občani pripravljeni sodelovati z nami in jih ni strah spopasti se z izzivi, ki jim jih pripravimo! Komaj čakamo na naslednji dogodek v okviru naše 20-letnice in praznovanja! Praznujte z nami! Irena Tavčar


OD RODOV /

aktualno 43

Rod Odporne želve praznuje 50 let

Foto: ROŽ Anhovo

Začelo se je leta 1964, ko so učitelji Osnovne šole Jože Srebrnič Deskle prepoznali koristi taborništva in omogočili 21 otrokom taborjenje s taborniki Rumenih sokolov iz Šempetra. Navdušenje po vrnitvi s 14-dnevnega taborjenja v Strunjanu je bilo tako veliko, da ni bilo več poti nazaj. Seme taborništva v Desklah je bilo zasajeno in uspešno kali še danes. Seveda pa to ne bi bilo možno brez velike podpore tovarne 15. september Anhovo, ki je, kot je bilo za tiste čase običajno, takoj podprla idejo in nato podpirala delovanje, tako finančno kot kadrovsko. Sodelovanje s tovarno je pripomoglo tudi k temu, da so taborniki za svoj znak izbrali želvo in po njej tudi ime “odporne želve”, ki ga še vedno nosimo - kot znak odpornosti, trdnosti in vztrajnosti. Ob tej priložnosti je 25. aprila v Kulturnem domu v Desklah potekala svečana slovesnost. Ob taborniški himni se je prvič dvignila zastava našega roda. S kulturnim programom so mladi taborniki skozi skeče,

pesmi in s plesom predstavili utrinke taborniškega življenja. Zveza tabornikov Slovenije je rodu in najstarejšim zaslužnim članom roda podelila priznanja. Po prireditvi se je dogajanje preselilo na naš taborni prostor, kjer smo ob tabornem ognju in prijetni družbi zaključili praznovanje. V tem tednu smo počastili tudi dan Zemlje in dan tabornikov. V Stekleni dvorani kulturnega doma smo pripravili razstavo 50 let taborništva v Desklah in izdali zbornik Že 50 let Odporne želve ustvarjamo boljši svet. Da delamo dobro, dokazuje vedno številčnejše članstvo v našem rodu in vedno več mladih vodnikov, ki so pripravljeni svoje znanje prenašati na najmlajše. Taborništvo ni le popoldanska aktivnost, je način življenja. Zato si ob prazničnem trenutku želimo, da bi se odpornost in trdnost naših želv nadaljevala še nadaljnjih 50 let.

In memoriam Naše vrste je prezgodaj zapustil Frenk Cimerman, ki je bil v osemdestih vodnik in v devetdesetih član rodove uprave Društva tabornikov Rodu Črnega mrava. S svojim delom in neprecenljivimi izkušnjami je izjemno prispeval v turbulentnih časih društva, zato bo za vedno ostal v taborniškem spominu Črnega mrava. Svojcem in prijateljem izrekamo iskreno sožalje. Taborniki Rodu Črnega mrava

Foto: RČM Ljubljana

Maja K. Cencič, Demi Munih


44

/ ZGODBA ZA TABORNI OGENJ

Več tabornikov več ve Dragi Pingvini, v prejšnji številki in na internetu sem zasledila, da ima Rok probleme s starši, zato vam pišem, ker sem tudi jaz že bila v taki situaciji. Tabornik priskoči taborniku na pomoč, a ne? :) Mislim, da bi Rok moral čim prej povedati staršem, kaj se je zgodilo. Saj bodo jezni na začetku, ampak bolje, kot če sami najdejo zlomljeno kontrolo za Playstation. Moji starši vedno ugotovijo, če jim kaj prikrivam, in so običajno bolj jezni, če jim ne povem po resnici sama od sebe. Mislim tudi, da se Rok ne bi smel tako znašati nad drugimi Pingvini, saj niso oni krivi za to, kar se je zgodilo! To res ni lepo od njega, da znaša jezo nad svojimi prijatelji. Nas vodnik vedno spodbuja, da rešimo probleme med sabo in da nismo slabe volje, da ne ostanemo dolgo časa skregani. Rada bi vam tudi povedala, da zelo rada berem zgodbe o vašem vodu in vedno komaj čakam na novo! Včasih me kaj, kar se vam zgodi, spomni na naš vod. Zato bi vas rada prosila za en nasvet, ker se o tem ne morem pogovoriti z mojimi taborniki. Že dolgo časa mi mi je všeč en tabornik iz voda in pred nekaj časa sva se začela več družiti tudi sama brez drugih. Čisto sem bila presrečna! Mislila sem, da se je tudi on zaljubil vame, zdaj pa sem ugotovila, da hodi z neko drugo punco. Zelo mu privoščim in si želim, da bi bil srečen, a me zelo boli, ko pomislim na njega in zakaj mu nisem bila jaz bolj všeč kot ona. Kaj naj naredim, da ga pozabim? Raje bi bila samo njegova prijateljica, ker je ful fajn oseba, ampak ne morem, ker mi je zlomil srce. Kaj bi vi naredili na mojem mestu? Hana iz voda Radioaktivnih veveric* (*imeni tabornice in voda sta spremenjeni)

Draga Hana, vau, veš, kako smo bili presen ečeni, ko smo dobili tvoje sporočilo? Zelo smo veseli, da si nam pisala! Imaš prav, veš: staršem sem priznal, da sem v napadu jeze zlomil kontro lo in za kazen ne smem igrati igric dva tedna. Ampak zdaj imam več časa, da se pripravim na sestan ke z mojimi MČ-ji, kar sploh ni slabo! Tudi Pingvi nom sem se opravičil, da sem bil taka kislica. Res ni bilo lepo od mene. Hvala ti za nasvet, saj sem vedno govoril, da so taborniki pametni ljudje!! ! O tvojem problemu smo se pogovorili v vodu in vsak je imel drugačno rešitev, strinjali smo se edino v tem, da bi bilo dob ro, če se lahko nekako “odljubiš”, ker te bo dru gače še naprej bolelo. Tako je rekel Nejc, jaz še nis em imel zlomljenega srca, tako da ne vem. Baje pomaga, če se zaposliš s kakšnim hobijem, sploh s športom. Tina pravi, da zna tudi čokolada dobro pot olažiti. Vid je predlagal, da pač pozabiš, kar je bilo . Mislim, da tudi on še ni trpel zaradi ljubezni, po mojem ne more biti tako preprosto. Mogoče pos kusiš najprej s hobiji in čokolado? Upam, da smo ti bili v pom oč in sporoči nam, kako ti gre! Držimo pesti,

Več nasvetov za zlomljena srca najdete na Facebook strani Pingvinov: facebook.com/vodpingvini!

tvoji Pingvini


Anita ni nikoli Halo

IZ TABORNIŠKE PESMARICE / razvedrilo 45

Zapisal: Gašper Cerar

Foto: Nace Kranjc

a e G D F C d E a e Narobe sem napisal tvoje ime G D in zdaj več ne verjameš, da pomeniš mi vse, F C zdaj si vsa užaljena, še vrat več ne odpiraš, d E ne dvigaš telefona in pisem ne prebiraš.

C e a A jaz sem le napisal tako zaradi rime, e G ker veš da na Angelika se nič ne prime. C e a Napisal sem Anita, ker lepše se konča, e in hitro najdeš rimo, saj vsak jo že pozna. F E a D a D Anita, Anita ... Anita ni nikoli ... Anita nikoli.

a e Narobe sem napisal, zdaj mi je žal, G D in če takrat bi vedel, se ne bi igral, F C in ne bi sploh napisal tistega grafita, F D da vsi ti govorijo, če res še nisi sita.

a e Na hitro sem napisal in komaj zbežal, G D še zdaj ne vem, kako me ni tvoj oče spoznal, F C in zdaj si vsa užaljena, držiš se svoje mame, F D zvečer zapiraš okna, še psa pošiljaš name. C e a A jaz sem le napisal tako zaradi rime ... A jaz sem le napisal tako zaradi rime ...


/ KOLEDAR AKCIJ

46

9.–10. maj 10. maj

Scoutball turnir

športno tekmovanje

Bičikleta žur

zabavno kolesarsko tekmovanje

10. maj

Taborniško košarkarsko tekmovanje

košarkarsko tekmovanje

16.–17. maj

Še ta počasnemu mine

orientacijsko tekmovanje

Topolšica, Šoštanj, Velenje

GG, PP, RR, grče

Rok prijav: 10. 5.

Cena: 40 €/ekipo; 25 €/dvojice

Kontakt: stpm.rutka.net,

Rod Jezerski zmaj Velenje

stpm2014@gmail.com 17. maj

Spust po Ljubljanici

ekološko-kanuistično tekmovanje

Livada, reka Ljubljanica

PP in starejši

Rok prijav: 12. 5.

Cena: 35 €/ekipo

Kontakt: rbs.rutka.net/spust,

Rod Bičkova skala Ljubljana

Ščukanujanje

orientacijsko-kanuistično tekmovanje

Cerknica

GG, PP, RR, grče, rekreativci

Rok za prijavo: 19. 5., 23. 5.

Cena: 5 €/osebo; 8 €/osebo

Kontakt: scuke.wordpress.com/,

Rod Jezerska ščuka Cerknica

jera.tabornik@yahoo.com 25. maj

maj in junij

14.–15. junij

4.–15. julij

Spomladanska kanu orientacija na jezeru

orientacijsko-kanuistično tekmovanje

Zbilje pri Medvodah

ekipe s svojim kanujem

Kontakt: rdr.rutka.net

Rod dveh rek Medvode

Območni mnogoboji

mnogoboj

na več lokacijah

vse starostne skupine

Kontakt: vodniki in načelniki rodov

Območne organizacije ZTS

Državni mnogoboj

mnogoboj

Ajdovščina

vse starostne skupine

Rok prijav: 6. 6.

Cena: 18 €/osebo

Kontakt: pisarna@taborniki.si

ZTS in Rod Mladi bori Ajdovščina

Petarda popotniški tabor

kadrovsko-izobraževalni tabor

Dolnji Kot ob Krki

PP

Rok prijav: 25. 5.

Cena: 150 €/osebo

Kontakt: http://rsk.rutka.net/ppt/,

Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka

ppt.prijave@gmail.com

Foto: SiNi

23.–25. maj

Vabila pošljite na revija.tabor@gmail.com.

matej.radinja@gmail.com


Pripravljena sva na najhujše! Foto: RDV

Tudi slep GG zrno najde. Foto: SiNi

Ureja: Nace Kranjc

Mrtveci so bili na GOTIK-u. Strašljivo. Foto: RDV

Nov taborniški hišni ljubljenček. Foto: SiNi

Moj je bolj svetleč kot tvoj! Foto: Matic Pandel


Tabor 05/2014  

Revija Zveze tabornikov Slovenije številka 5, leto 2014

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you