Varnost pri športni vzgoji (1)
Piše: dr. Marjeta Kovač
Objektivne in subjektivne nevarnosti Izpeljava športnih dejavnosti pri pouku športne vzgoje in v prostem času mora zagotavljati udeležencem varnost. Pri športni vzgoji je zaradi posebnosti (za varno izpeljavo gibalnih nalog je potrebna določena razvitost gibalnih sposobnosti in raven tehničnega znanja, pa tudi ustrezna opremljenost prostora in primerna osebna oprema vadečih) več možnosti, da se učenec poškoduje, kot pri drugih učnih predmetih. Poškodbe se lahko pojavljajo tudi pri drugih šolskih predmetih (npr. pri tehniki, kemiji, fiziki, v srednjih šolah tudi pri praktičnih predmetih), a so pri športni vzgoji najpogostejše. Ameriški strokovnjaki navajajo, da se več kot 50 % vseh nesreč v šoli zgodi na igriščih ali v telovadnici, v zadnjih desetih letih pa je v ameriških šolah opazen porast poškodb za 150 odstotkov. V vsakdanjem življenju smo vsak dan izpostavljeni mnogim nevarnim okoliščinam, na katere pravzaprav nimamo vpliva. Res pa je, da je teh možnosti v športu več, a je na srečo nastanek poškodb predvidljiv. V prostočasni športni dejavnosti je vsak sam odgovoren za svoja dejanja in odločitve, ki odražajo varnost in skrb za lastno zdravje. V organiziranih dejavnostih, posebno še, če so obvezne (kot je npr. šolska športna vzgoja), pa je skrb za varnost predvsem odgovornost organizatorja športne vadbe. Ne le, da mora poskrbeti za vse dejavnike, ki bi lahko ogrožali vadeče, in tako v danih okoliščinah čim bolj zmanjšati tveganje, njegova naloga je, da jih nauči varnega ukvarjanja s športom ter prepoznavanja dejavnikov nevarnosti tudi v njihovem prostem času, ob poškodbi pa mora delovati mirno in premišljeno.
Učni načrt za športno vzgojo in varnost
32
Že v splošnih izhodiščih za delo učitelja je v učnih načrtih za športno vzgojo navedeno, da mora učitelj spoštovati predpisane standarde in normativna izhodišča ter poskrbeti za varnost pri vadbi, v uvodnem poglavju pa je priporočeno, da je lahko pri rednem pouku športne vzgoje zaradi varnosti in priporočene individualizacije v posamezni vadbeni skupini največ 20 učencev; pri plavanju, smučanju, kolesarjenju in pohodništvu mora šola upoštevati posebna normativna izhodišča. Dejavniki, povezani z varnostjo, se pojavljajo pri vsakem od štirih sklopov ciljev. Ustrezna telesna pripravljenost, primerno tehnično znanje, odnos do lastnega zdravja, primerno obnašanje in spoštovanje drugih so namreč ključni za varnejšo vadbo. Cilji učnega načrta tako niso usmerjeni le v poznavanje neposrednih dejavnikov (ne)varnosti, temveč tudi v razumevanje načel varne vadbe in ustreznih podpornih dejavnikov (prehrana, hidracija), v upoštevanje in spoštovanje pravil,
Opozarjamo na z zakonom predpisano nošnjo čelade. Zakon o varnosti na smučišču (Uradni list RS, 110/2002) določa, da je smučarska čelada obvezna za smučarje in sankače (na urejenem smučišču ali sankališču) do 12. leta starosti. Prav tako pa mora obvezno med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado kolesar, mlajši od 14 let (Varno na kolo, 2010).
povezanih z varnostjo, pa tudi v primernost obnašanja do sošolcev. Med vsebinami, ki so del učnega načrta, so v sklopu teoretičnih vsebin, povezanih s posameznimi športi, tudi takšne, ki so neposredno (npr. spoznavanje nevarnosti v vodi) ali posredno (npr. zakaj se ogrevamo) povezane prav z opozarjanjem na (ne)varnost pri športni vadbi. Prav tako so dejavniki varnosti navedeni med splošnimi teoretičnimi vsebinami. V specialno-didaktičnih priporočilih je posebno poglavje namenjeno varnostnim ukrepom, ki jih mora upoštevati učitelj, poleg tega pa učni načrt priporoča, da učitelj skladno z napotki zdravnika prilagodi vadbo učencem z zdravstvenimi indikacijami; upošteva razvojne posebnosti učencev; spoštuje razlike med spoloma; upošteva ustrezne obremenitve pri vadbi. V poglavju Izvedbeni standardi in normativi je navedeno tudi strokovno priporočilo, da vsak učenec pri športni vadbi potrebuje 20 m2 površine, ki v izjemnih okoliščinah ne sme biti manjša od 10 m2; prostori, orodje in oprema morajo ustrezati higienskim in zdravstvenim načelom, tako da učencem in učiteljem zagotavljajo varno športno vadbo. Zakonska podlaga za organizacijo pouka pa so šolski pravilniki, povezani z določitvijo normativov in standardov.
Varnost in zakonodaja Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2005) in Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (2010) določata največje število učencev v oddelku ali skupini pri izpeljavi različnih dejavnosti, kar predstavlja za učitelje in za učence standard kakovosti in stopnjo varnosti. Tako je pri rednem pouku športne vzgoje od 1. do 5. razreda osnovne šole lahko v vadbeni skupini največ 28 učencev, od 6. do 9. razreda