10+ desetplusdesetplusdeset 4
Klemen Štrajhar LK Kamnik
Tretji letnik – ustvarjen za velike cilje V slovenskem mladinskem lokostrelstvu sta odmevala dva dogodka: ekipni evropski rekord kadetov v postavi Klemen Štrajhar, Jan Rijavec in Marko Hrup (EP mladinski pokal julija 2011 na Cipru) z dosežkom 3951 krogov ter ekipna bronasta medalja s kadetskega SP v Legnici na Poljskem, ko so Jan Rijavec, Kristjan Bauer in Klemen Štrajhar v malem finalu premagali reprezentanco Kitajske. Vse to je zagotovo dobro izhodišče za samozavest. Lokostrelstvo je čuden šport, ki na prvi pogled ne zahteva prav veliko, vsi, ki so že kdaj prijeli v roke lok in skušali izstreliti nekaj puščic v nizu, pa so ugotovili, kje se skrivajo zanke. Klemen je ob ekipnem uspehu na Cipru okrepil samozavest še z evropskim kadetskim rekordom (335 krogov na razdalji 50 m). Zdaj pa je na tarčah mladih lokostrelcev, ki jih gledajo vsak dan, zapisano OI London 2012. O tem cilju smo se pogovarjali s Klemnom. Kako daleč so olimpijske igre za mlade lo� kostrelce? Najbrž je to psihološko vprašanje, na katerega je Klemen odgovoril posredno. Meni, da sta z Janom Rijavcem, oba sta dijaka v tretjem letniku športnega oddelka Gimnazije Šiška, v najboljšem položaju. »Do maja bom
Klemen Štrajhar
skušal opraviti ������������������������������� šolske obveznosti,������������� nato pa tre� nirati s polno paro. V šoli imajo razumevanje za takšne projekte dijakov in prepričan sem, da z Janom, ki zasleduje iste cilje, ne bova imela težav. S šolo bova podpisala individualno pogodbo, v kateri bo vse določeno. Če bi bila četrtošolca, bi naju morila priprava na maturo, če bi bila študenta, pa tudi ne bi imela dovolj časa. Tretji letnik je ustvarjen za velike cilje,« z zadovoljstvom razlaga Klemen, ki poudarja, da je šola prva, pa naj bodo športni cilji še tako veliki in vabljivi. Prehodni cilj, ki odpira vrata za OI, je uspe� šen nastop na evropskem članskem prvenstvu. Tu bodo pri moških in ženskah razdelili še po tri vstopnice za olimpijski nastop. »Vem, da bo konkurenca velika, a te možnosti ne smemo zavreči,« meni Klemen, »če bomo uspešni, pa je drugo vprašanje,« je še dodal prihodnji študent… Medicine? »Ja, ta me veseli in o tem razmišljam. Zato sem začel letos tudi v šolsko delo vlagati več energije.« S trenerjem Matejem Zupancem je omenjena trojica lokostrelskih kadetov, ki bodo prihodn� je leto že mladinci, dobila strokovno oporo za naskok na visoki športni cilj. O treningu moči
Trojica z bronasto ekipno medaljo z mladinskega svetovnega prvenstva – (z leve): Kristijan Bauer, Jan Rijavec in Klemen Štrajhar.
ramenskega obroča in obrobnem mišičevju, ki služi k stabilizaciji pri akciji rok, je bolj ali manj vse znano, fantje vedo, da je splošna športna priprava pomembna tudi za lokostrelstvo, saj je neposredno povezana s psiho, ki krmili zaple� teno dejavnost in posredno pot puščice z loka do središča cilja. Klemen zato poleg tehnike sledi tudi temeljiti splošni pripravi. Morda za Klemna in Jana ni zanemarljiva usmerjenost ravnatelja GLŠ prof. Edija Kukle� ca, saj je bil nekoč lokostrelec in je na šoli uredil manjše strelišče za lokostrelce. Klemen ve, da je psihološka priprava pomemben del njegovega športa, ki se odvija v naravi, na soncu, v vetru ali na dežju. Seveda sta dež in veter slaba druž� ba za lokostrelce, ko se ozračje navadno tudi zelo ohladi, a Klemen zatrjuje, da ga tudi to ne moti. Z lokostrelci se prek Lokostrelske zveze ukvarja psihologinja Katja Čavničar, v šoli pa Klemen in Jan občasno srečujeta psihologa Aleša Vičiča: »Pri njem se včasih pogovarjamo o psiholoških dejavnikih v športu. Všeč so mi njegova razmišljanja, vselej me pritegnejo. Če nas kaj še posebno zanima, lahko potrkamo na vrata njihovega kabineta,« zatrjuje Klemen, ki je odprl še sociološki vidik treninga, »saj bi lahko sam treniral še veliko več, ampak brez družbe ni motivacije. Če je poleg vsaj še nekdo, je veliko lažje,« in prizna, da ima doma vse možnosti za vadbo, a se je sam nikoli ne loti. Klemen še ni imel v roki Flisarjeve knjige Čarovnikov vajenec, ki bi mu morda lahko nekoliko pomagala pri psiholoških razmislekih svojega športa. Njegova izkušnja je takšna: »Po dveh dneh mirovanja se že izgubi občutek za lok, na tekmovanju pa je treba biti zbran do zadnje izstreljene puščice. Tu ne pomaga nobena čarovnija. Trenutno berem knjigo Pod svobodnim soncem. Vem, zveni čudno, da šele zdaj, pri tej starosti, berem to delo. Knjigo so mi priporočili eno leto starejši kolegi in tudi meni je všeč. Sicer pa rad berem fantastiko. Pri našem športu kar pogosto potujemo in prazen čas med vožnjo, denimo, v letalu, je dobro izpolniti z branjem. Tudi na tekmovan� jih včasih vzamem v roke kakšno knjigo, a je veliko bolj prijetno druženje s prijatelji ali pa iskanje stikov z vrstniki in vrstnicami iz drugih držav. Če je mesto zanimivo, si ga ogledamo. Navadno so na večjih tekmovanjih na voljo še strelišča za trening,« se je razgovoril kamniški lokostrelec.
17