Issuu on Google+

Revija za upravlJanje osebnega premoŽenja

Št 3 • marec 2012 • cena 4,90 Eur

Pazite,

da vas pri življenjskih zavarovanjih ne »ostrižejo«!

ISSN 1580-7517

Rekorder ima kar 14 polic!

MF03_IV_I.indd 1

Špeli in Damjanu 58 svetujemo pri nakupu prvega stanovanja

Mašina plača 62 na križarki 420 evrov na teden

9 nasvetov, kako ugovarjati zoper informativni izračun dohodnine 92 16.03.2012 15:29:28 Uhr


Uvodnik www.finance.si/mojefinance ODGOVORNI UREDNIK IN POSLOVNI VODJA: Matjaž Nidorfer NOVINARKI: Stela Mihajlović, Marja Milič UREDNIŠTVO: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 540, faks: 01 30 91 515, e-pošta: moje.finance@finance.si TEHNIČNA UREDNICA: Tina Malovrh OBLIKOVNA ZASNOVA: Jacek Utko UREDNIK FOTOGRAFIJE: Barbara Reya OBDELAVA FOTOGRAFIJ: Borut Sever INFOGRAFIKA: Borut Sever LEKTORIRANJE: Tina Špelko KORIGIRANJE: Jože Marovt OGLASNO TRŽENJE: Vodja oglasnega trženja Mojih financ: Zoran Đukić, telefon: 01 30 91 597, faks: 01 30 91 575 e-pošta: zoran.djukic@finance.si NAROČNINA: Svetlana Mitrić, telefon: 01 30 91 577, faks: 01 30 91 585, e-pošta: narocnine@finance.si VODJA TRŽENJA NAKLADE: Miha Eržen, telefon: 01 30 91 456, faks: 01 30 91 585, e-pošta: miha.erzen@finance.si TISK: SET d.o.o., Ljubljana. Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana-Polje. NAKLADA: 12.750 izvodov Revija izhaja vsako tretjo sredo v mesecu, v juliju je dvojna številka, avgusta ne izidemo, cena ene številke je 4,90 EUR V ceno je vključen 8,5 % DDV. IZDAJA: Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana DIREKTOR IN GLAVNI UREDNIK: Peter Frankl TRANSAKCIJSKI RAČUN: UNICREDIT BANKA SLOVENIJA, D. D.: SI56 2900 0005 9800 842 BANKA KOPER, D. D.: SI56 1010 0004 4366 437 Revija Moje finance upošteva Kodeks časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.finance. si/kodeks). Portfelji članov redakcije časnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www.finance.si/portfelji). ISSN 0353-8079

ILUSTRACIJA: Shutterstock NASLOVNICA: Borut Sever

MF03_1.indd 1

1

Zavarovan kot kočevski medved

P

red kratkim je k meni prišel starejši gospod, ki je tik pred upokojitvijo. Prosil je, da bi mu pregledal nekaj naložb. Denar ima vložen vsepovsod, ne ve pa točno kje, je pojasnil. Zanimalo ga je tudi, koliko je vse skupaj vredno. Seveda sem ga z veseljem sprejel. Pa sva se usedla. Odprl je kovček, v njem je bilo kakšnih deset map, papirji večinoma pomešani. Najprej sva vse lepo pokupčkala. Nekaj vzajemnih skladov pri eni družbi, nekaj pri drugi, tretji in tako naprej. Do tukaj še nič pretresljivo nenavadnega. Z nekaj sreče ima naložbe geografsko kar lepo razporejene, čeprav dvomim, da mu je takšno razporeditev kdo posebej svetoval. Šok je sledil, ko sva se lotila življenjskih zavarovanj. Naštel sem sedem polic samo zanj, potem še nekaj za njegovo ženo, pa še za starejšega sina, ki je že povsem samostojen in zaposlen. Ko sem preletel papirje, sem mu žal lahko povedal le to, da ga zavarovalni agenti nategujejo. Vsi po vrsti. Prvič, gospod pri tej starosti ne potrebuje naložbenega življenjskega zavarovanja, ker nihče ni odvisen od njegovih dohodkov niti nima dolgov, zaloge denarja ima dovolj, še manj pa potrebuje kar sedem različnih polic. Zadnje naložbeno zavarovanje je sklenil pred dvema mesecema, ko sem ga vprašal zakaj, ni znal odgovoriti. Pač vsakemu, ki pride, nekaj da, pojasni. Ob tem se sprašujem, kje je tukaj etika prodajalcev zavarovanj. Kaj počnejo nadzorne službe, da bi preprečile takšne norosti in vsakomesečno obiranje nevednih ljudi? Gospod vsak mesec plačuje po nekaj stotakov premije za zavarovanje, ki ga ne potrebuje. In takšnih primerov je pri nas še cele kupe. Ko je kolegica pripravljala tokratno naslovno temo o tem, kaj se dogaja na trgu življenjskih zavarovanj, so jo nekateri opozarjali, da dregamo v osje gnezdo. Da naj bomo pazljivi, o čem pišemo, saj te zadeve menda obvladujejo močni in nevarni lobiji. Ker živimo v Sloveniji, verjamemo, da je vse to res. Toda menimo, da morajo biti ljudje o tem obveščeni, čeprav bi, roko na srce, marsikdo tudi sam moral narediti kaj več, da ne bi postal tako lahek plen. Da pa ob tem ne bo pomote; ne trdim, da so vsa življenjska zavarovanja slaba in vsi zavarovalni agenti lumpi. Nasprotno, poznam tudi nekaj takšnih, ki delajo pošteno. Prav tako so nekatere vrste življenjskih zavarovanj v redu. In kaj storiti, če ste že zabredli? Možnosti je več, a pazljivo; karkoli delate, naredite si izračune, saj je pri reševanju iz te zagate polno pasti, o čemer več pišemo na strani 10. Največ lahko naredite na začetku, preden karkoli podpišete. Vsakega evra je škoda, če ne veste natančno, kam ga boste vložili in predvsem zakaj. Bi znali recimo v minuti odgovoriti, koliko življenjskih zavarovanj imate, koliko zanje mesečno plačujete in za koliko ste zavarovani? Če tega ne veste, je podobno, kot da bi recimo kupili nekaj avtomobilov, ne bi pa vedeli, koliko ste jih kupili, koliko stane vsak od njih in kako se je z njimi voziti oziroma kaj vam ponujajo. Samo da jih je čim več, kajne?

Matjaž Nidorfer, odgovorni urednik

matjaz.nidorfer@finance.si

16.03.2012 15:32:40 Uhr


2

Kazalo Pazite, da vas pri življenjskih zavarovanjih ne »ostrižejo«! Rekorder ima kar 14 polic!

12

Zavarovalnice življenjska zavarovanja prodajajo kot po tekočem traku. Nekateri spoznajo, da nekaj smrdi, šele ko imajo že deset tovrstnih zavarovanj ali več. Rekorder, ki nam ga je uspelo najti, jih ima kar 14. Kopico zavarovanj imajo celo 70-letniki, dojenčki in drugi, čeprav jih sicer sploh ne potrebujejo. Razkrivamo tudi druga sporna dejanja, ki kažejo na to, da prodajalcev prepogosto ne zanima nič drugega kot mastni zaslužek. Toda treba se je pogledati tudi v ogledalo; koliko smo si za množično »striženje« krivi sami? Smo preleni, preveč naivni, preveč pohlepni? Kako to spremeniti?

ILUSTRACIJA: Matjaž Fuchs

4/ Kratke 18/ INTERVJU Tomaž Kos: V bankrotu končajo reveži, lumpi se znajdejo drugače 22/ Kako se je plemenitil denar 28/ Vlagatelji, ne stara Evropa, ZDA in Kitajska, temveč Afrika!

Izkoristite cenejša Špeli in Damjanu 34 zelena posojila svetujemo pri nakupu prvega Čedalje več bank ponuja razstanovanja lična ekoposojila; obrestna mera je nižja kot pri sorodnih posojilih, zato se jih splača izkoristiti; a pozor, so tudi izjeme

Noro, v treh mesecih do 22 odstotkov donosa! Kako naprej?

30/ Tujcem 14, domačim

58

Naša bralca Špela in Damjan iz Ljubljane, razmišljata o nakupu prvega skupnega stanovanja; na nas sta se obrnila, ker ju zanima, kako se lotiti nakupa in na katere pasti bi morala biti še zlasti pozorna

Še niste preboleli finanč- 24 ne krize in menite, da na borzi ni pravih zaslužkov? Motite se. Rast svetovnih Mašina plača na 62 delniških trgov v zadnjih treh križarki 420 evrov letih je presunljiva, letos pa se še intenzivneje nadaljuje; na teden toda v prihodnje lahko trgi Maša, Urša, Maja in Tina so zanihajo tudi navzdol, zato nam zaupale svoje izkušnje z po pameti delom na križarkah

MF03_2.indd 2

Z izdelavo nakita do dodatnega zaslužka

66

V teh časih je vsak evro dobrodošel, sploh če ga lahko zaslužiš s svojim konjičkom, ki ga opravljaš kar doma; eden takšnih je izdelava nakita

pa 9 kipcev 70/ 6 nasvetov pri dosmrtnem preživljanju 72/ Kako (pre)živeti skupaj in ne bankrotirati 76/ Račun, prosim! Plačal bom s telefonom 80/ Švedi za zgled 84/ Velike razlike med cenami bioresonančnih terapij

Kako Kristina na 38 balkonu pridela nekaj stotakov na leto Kristina vsako pomlad na svojem balkonu posadi zelenjavo in sadje ter tako privarčuje več 100 evrov na leto; Maja pa je s kmetom sklenila partnerstvo, zaradi česar pri njem kupuje do 30 odstotkov ugodneje; kako jima uspeva?

86/ Kako dober je moj portfelj 88/ Zoran Milivojević: Zamenjava poklica! Groza ali priložnost? 92/ Davki 94/ Zgodba o Amanciu Ortegi Gaoni 104/ Znani Slovenci: Filip Flisar

16.03.2012 17:52:18 Uhr


Izpostavite del prihrankov energijski zgodbi! V marcu brez vstopnih stroĹĄkov!*

Oplemenitite svoj portfelj z naloĹžbami v regijski sklad KD Vzhodna Evropa s 60 % naloĹžb v naftno velesilo Rusijo oziroma panoĹžni sklad KD Surovine in energija, ki ima trenutno 60 % naloĹžb v naftnih druĹžbah.

KD Vzhodna Evropa, delniĹĄki

KD Surovine in energija, delniĹĄki

Nalaga v delnice podjetij srednje- in vzhodnoevropskih drĹžav s poudarkom na Rusiji, ne glede na gospodarski sektor. VeÄ?ji del naloĹžb sklad investira tudi na poljski in turĹĄki trg.

Nalaga v delnice podjetij iz industrijskih panog surovin in energije: pridobivanje in predelava rudnin, lesa, celuloze in papirja, kemiÄ?nih, gradbenih in embalaĹžnih materialov, ter nafte, plina in drugih goriv. Sklad lahko nalaga v podjetja z vsega sveta.

Namenjen je vlagateljem, ki Ĺželijo ‌ .%&"#$))(+% &%')" ,$"%0#+)'%'()%2)''0++,%$ in srednje Evrope; .,!%'())+(%!%$%$)$'+)%+,$"%0#+$)$% velesilo Rusijo (obsega veÄ? kot 60 % naloĹžb sklada); .&'+,)+2 )+$ %&'2!%+$+2 %$%(  .+'2+)" /%% %&)%()")$+2 Zakaj investirati v delniĹĄki sklad KD Vzhodna Evropa? .*(1!#%!%" %()%)$%*)0+&%')" * ,'$%%), nafto, zemeljskim plinom in drugimi surovinami. Dnevi poceni energije so za nami, to pa pozitivno vpliva na poslovanje najveÄ?jih ruskih podjetij. .%"$'+$%()+(+*(1)'%',+1 %)*'*$*()'1 povezane z rastoÄ?o domaÄ?o potroĹĄnjo, kot so finanÄ?na industrija, maloprodaja, tehnoloĹĄki sektor, infrastruktura ipd. .*'21#,#+(+'%&(!'0+$%$ %" /#%'(!("! z velikim deleĹžem mladih, ki so in bodo gonilo gospodarske rasti tudi v prihodnje. .%$+'$&'%) ,('$ +'%&(!'0+&%#$&'+,#$  novih pravnih okvirov, znanj, tehnologij in pritok sveĹžega kapitala, kar bo spodbujalo hitrejĹĄo rast tudi v prihodnje.

Namenjen je vlagateljem, ki Ĺželijo ‌ .%&"#$))(+% &%')" ,$"%0#+$)$(!)%'(!"#+2!%) 60 % naloĹžb v naftnih druĹžbah); .,!%'())+(%!%$%$)$'+)%+ .&'+,)+2 )+$ %&'2!%+$+2 %$%(  .+'2+)" /%% %&)%()")$+2 Zakaj investirati v sektorski sklad KD Surovine in energija? . $+&%$$'1(%,$#%+,"%+'%+$'1(%+$% teĹžje dostopne in stroĹĄki pridobivanja vedno viĹĄji. .%#$(*'%+$$$'$)%++"%"$!%$%#1 +(+2  predvsem v hitro razvijajoÄ?ih se regijah. .!'+$ (+)%+$%(&%'()+ &%$%+$%&%(&/"%&%+&'/+$  po energentih in surovinah. .!" *2)+(*'%+$$$'$)%+#&%,)+$*2$!',&'/)+)' )!%,#$ /* )+$ &%')" %+'()$$"%0,)%#%'")+ koĹĄarici vsakega preudarnega vlagatelja.

.'$%)$ $+,%$%+'%&(!)'(%&'+"2$

www.kd-skladi.si

Investirajte z razlogom

Prospekt KD Krovnega sklada z vkljuÄ?enimi pravili upravljanja, izvleÄ?ek prospekta podskladov KD Surovine in energija, delniĹĄki, in KD Vzhodna Evropa, delniĹĄki, ter zadnje objavljeno letno in polletno poroÄ?ilo krovnega sklada, ki ga upravlja KD Skladi, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, so vlagateljem med delovnim Ä?asom brezplaÄ?no na voljo na sedeĹžu druĹžbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so dostopni na www.kd-skladi.si. Vlagatelj ima pravico zahtevati izroÄ?itev dokumentov. * Vsem vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja KD Krovnega sklada za podsklada KD Surovine in energija, delniĹĄki, ali KD Vzhodna Evropa, delniĹĄki, na podlagi pravilno izpolnjene pristopne izjave, njihova enkratna vplaÄ?ila pa bodo prispela na transakcijski raÄ?un posameznega podsklada od 1. 3. 2012 po 0:01 uri pa do 1. 4. 2012 do vkljuÄ?no 0:01 ure, v navedenem obdobju druĹžba za upravljanje ne bo zaraÄ?unala vstopnih stroĹĄkov, ki so doloÄ?eni v prospektu z vkljuÄ?enimi pravili upravljanja in na spletni strani www.kd-skladi.si. Popust ne velja za vstopne stroĹĄke pri obroÄ?nem vplaÄ?evanju (vsa vplaÄ?ila na pristopne izjave tipa PV, OV ali VP), ki ostanejo nespremenjeni. Popusti se ne seĹĄtevajo. ÄŒe je vlagatelj Ä?lan Kluba KD plus oziroma je ugodnosti ali popustov veÄ?, se za vlagatelja upoĹĄteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejĹĄi.

MF03_3.indd 1

16.03.2012 11:51:14 Uhr




Na kratko PRILOŽNOST

Izkoristite visoke varčevalne obrestne mere Banke v zadnjem času muči pomanjkanje likvidnosti, zato na vseh koncih in krajih intenzivno lovijo denar. To njihovo zagato lahko lepo izkoristite, saj obrestne mere nekaterih depozitov postajajo zelo mamljive. Poglejmo konkretno, kaj je mogoče dobiti na trgu. Najvišjo obrestno mero za klasični depozit, 5,1 odstotka na leto, ponuja KD Banka, in sicer za vezavo nad tremi leti, kažejo podatki na www.denarnisupermarket. com, kjer imajo zbrano svežo ponudbo bančnih depozitov večine bank pri nas. Če se namesto običajnega depozita odločite kar za mesečno pokojninsko varčevanje v Delavski hranilnici, pa lahko prejmete celo 5,5-odstotne letne obresti. Zanimiva je tudi ponudba Abanke, ki z ročnostjo od treh do petih let ponuja 4,5 odstotka na leto. Kaj pa, če izberemo krajše obdobje vezave in vežemo najmanj tri tisoč evrov? Za mesec dni

V kateri banki pri nas dobite najvišje obresti za depozita 3.000 in 30.000 evrov Ročnost/znesek

Banka

3.000 EUR Najvišja fiksna letna obrestna mera

Banka

30.000 EUR Najvišja fiksna letna obrestna mera

1 mesec (31 dni)

Unicredit banka*

2,00 %

Unicredit banka*

2,00 %

3 mesece (91 dni) 6 mesecev (181 dni)

Volksbank** Probanka (TOP depozit 1)*** Probanka (TOP depozit 3)****

3,10 % 3,60 %

Volksbank** Probanka (TOP depozit 1)*** Probanka (TOP depozit 3)****

3,15 % 3,60 %

12 mesecev (366 dni)

4,40 %

4,40 %

Vir: www.denarnisupermarket.com (informativni izračuni na dan 12. 3. 2012); op.: *velja za zneske od 500 do 100.000 evrov, za imetnike TRR z osebnim dohodkom pri Unicredit banki, ki z banko povečajo ali sklenejo dodatno poslovno razmerje v višini najmanj 5.000 evrov; **velja za komitente banke; ***TOP depozit 1 sklenete za 10 mesecev; v primeru pretrganja po 91 dneh je obrestna mera 3 odstotke, po 181 dneh pa 3,60 odstotka; ****TOP depozit 3 sklenete za tri leta po fiksni letni obrestni meri 4,80 odstotka; v primeru pretrganja po prvem letu je obrestna mera 4,40 odstotka letno, po drugem letu pa 4,60 odstotka letno.

je za najmanj ta znesek najugodnejša Unicredit banka z dvoodstotno obrestno mero, za tri mesece Volksbank s 3,1-odstotno obrestno mero, za pol leta Probanka, ki ponuja 3,6 odstotka na leto, in za enoletno vezavo prav tako Probanka s 4,4 odstotka, so še za naše bralce izbrskali pri Denarnem supermarketu. Pri tem vendarle opozarjamo, da je treba podatke pogledati nekoliko podrobneje, saj lahko pri teh obre-

stih veljajo tudi omejitve, če recimo niste komitent banke in podobno. Ob tem le še nekaj pomembnih podrobnosti. Zaradi trenutno nizkih vrednosti EURIBOR se vam bolj splača denar vezati s fiksno obrestno mero, čeprav banke ponujajo tudi variabilno, vezano na EURIBOR. Ne pozabite, da se z večjimi zneski vezave lahko še dodatno izpogajate za višje obresti skorajda v vsaki banki. Z vidika varnosti poskrbi-

te, da v nobeni banki nimate več kot sto tisočakov. Razdelite jih raje v več bank. Da boste plačali čim manj davka na obresti, pa je denar najbolje porazdeliti na več družinskih članov, saj vemo, da obresti, ki na letni ravni ne presežejo več kot tisočaka na posameznika, niso obdavčene. Kdo ponuja najugodnejše depozite za vezavo dobrega tisočaka za šest mesecev in dve leti, pa objavljamo v barometru na strani 22.

ZAMENJAVA

V lov za novim mobilnim operaterjem

MF03_4_9.indd 4

voljnežev je med naročniki (81 odstotkov), kar daje misliti, da so uporabniki predplačniških paketov bolj zadovoljni s ponudnikom. Kljub bombardiranju porabnikov z oglasi mobilnih operaterjev v vseh mogočih medijih pa bo vendarle večina ostala pri svojem. Mobilnega operaterja bo v prihodnjih treh mesecih ne glede na vse zamenjala le peščica, tudi njegova ponudba mo- to je 3,4 odstotka uporabnibilnih telefonov (28,4 od- kov teh storitev, še ugotastotka). Večji del nezado- vljajo na Mediani. FOTO: Bloomberg

Med tistimi, ki nameravajo v prihodnjih treh mesecih zamenjati mobilnega operaterja, je največ takih, ki s svojim telefonom na mesec zapravijo 20 evrov ali manj in zaslužijo manj kot tisoč evrov, ugotavljajo na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev, Mediana. Novega mobilnega ponudnika iščejo predvsem zaradi ugodnejših tarif (47,5 odstotka), 15 odstotkov je nezadovoljnih lo zaradi težav z omrežjem. s svojim operaterjem, devet Zanimivo je, da na izbiro odstotkov pa ga bo zamenja- operaterja pogosto vpliva

16.03.2012 17:59:21 Uhr




NAKUPOVANJE

Ameriški psiholog Timothy Wilson je študentom naročil, naj zapišejo zadnjih pet številk svojega bančnega računa. Nato so morali oceniti, koliko je v New Yorku zdravnikov, in to številko zapisati spodaj. Izkazalo se je, da so študenti zapisali tem večje število zdravnikov, čim višje so bile številke njihovega bančnega računa. Če že številke bančnega računa tako vplivajo na oceno števila zdravnikov, potem to drži tudi za druge primere, v katerih lahko številke vplivajo druga na drugo. Psihologi to miselno past imenujejo »učinek sidranja«. Deluje predvsem v trgovinah, kjer gre za cene.

FOTO: Bloomberg

Miselna napaka, ki vas lahko veliko stane

Dobri prodajalci vedo, kako izkoristiti to miselno napako, na primer v trgovini z elektronskimi aparati. Stranka, ki namera kupiti

nov televizor, se posvetuje s prodajalcem. Ta kupca najprej odpelje k najdražjim aparatom in reče: »Tega vam pokažem samo zato, da

boste videli, kaj vse imamo.« Ko se potem pomikata k čedalje cenejšim televizorjem, se kupcu ti nehote zdijo kar poceni, čeprav tudi njihova cena ni najugodnejša. Na koncu porabi več denarja, kot ga je prvotno nameraval – več, kot bi ga, če se mu najdražji televizor ne bi zasidral v spomin. Najboljša rešitev je, da si sami postavimo »sidro« tako visoko, kot nam je najbolj prav. To pri televizorju pomeni, da v trgovino najprej sami malo pokukamo in pogledamo, koliko stanejo poceni aparati. Tako si ceno že sami prej dobro »zasidramo«.

NORE CENE

Kako se ogrevati ob rekordnih cenah »kurilca«? Spremembam cen različnih energentov se ne moremo izogniti, sploh so vse višje cene fosilnih goriv. Ta so se v zadnjih petih letih kljub vmesnim nihanjem podražila za približno 80 odstotkov. Rekordne cene bencina in dizelskega goriva tako skrajšujejo poti Slovencev, domovi pa postajajo pozimi vse hladnejši. Vsaj tisti, ki se ogrevajo na kurilno olje, in takšnih pri nas ni malo – cena kurilnega olja je v zadnjih dveh letih namreč eksplodirala za 110 odstotkov. Ljudje zato vse bolj iščejo možne alternative pri ogrevanju. Ugotovitve ankete med bralci izdaj Financ so pokazale, da jih skoraj 40 odstotkov razmišlja o ogrevanju na drva, pelete ali polena, če bo cena kurilnega olja še naraščala. Kaj še lahko ob vse dražjih

MF03_4_9.indd 5

energentih storimo kot uporabniki? »Če boste še uporabljali fosilna goriva, je treba razmišljati o so-

dobnih kurilnih napravah, ki imajo boljšo energijsko učinkovitost, hkrati pa povečati energijsko učin-

kovitost stanovanjskih stavb (celostna energetska prenova), s čimer letne potrebe stavb po toploti občutno zmanjšamo – tudi za faktor tri ali več,« na to odgovarja Miha Praznik z Gradbenega inštituta ZRMK in dodaja: »Ob prenovi stavb lahko seveda razmišljamo tudi o uporabi drugega, cenejšega energenta. Uporaba zemeljskega plina je od olja cenejša za približno 10 do 20 odstotkov. Uporaba sodobne kurilne naprave na lesno biomaso ali elektrike s toplotno črpalko pa pripomore k več kot 50 odstotkov nižji ceni proizvedene toplotne energije. Možnosti je več, rešitve pa so navadno odvisne od lastnosti stanovanjskih stavb.«

16.03.2012 17:59:29 Uhr




Na kratko PRIORITETE

Dolenjci imajo raje čas kot denar Kaj nam je bolj pomembno v življenju, če bi lahko izbirali – čas ali denar, so spraševali na GfK Slovenija v raziskavi, ki je zajela populacijo, staro od 15 do 75 let in reprezentativno glede na spol, starost, regijo in tip naselja, sodelovalo pa je tisoč vprašanih. Dolenjci očitno prisegajo na čas, saj je za več kot 62 odstotkov tamkaj vprašanih ta pomembnejši od denarja. Po drugi strani pa je denar najpomembnejši prebivalcem severovzhodne Slovenije, saj mu prednost pred časom daje skoraj 74 odstotkov vprašanih v tej regiji. V

preostalih regijah se prav tako bolj nagibajo k denarju, čeprav so razlike manjše, izjema so le Gorenjci. Kako pa na dilemo

med denarjem in časom gledajo različno stari ljudje? Predvsem mladi do 20. leta pripisujejo večji pomen denarju kot času.

Tudi pri drugih starostnih skupinah je v ospredju denar, kar je glede na krizne čase razumljivo, a je razlika med obema manjša.

Nkbm postala DELNICa ZA DROBIŽ

Ali so tako imenovane delnice za drobiž (»penny stocks«) lahko dobra priložnost za zaslužek? Gre za delnice, katerih vrednost ne presega pet dolarjev, navadno je ta celo nižja od dolarja, najpogosteje pa se z njimi trguje zunaj organiziranih borznih trgov. Te delnice zaradi nizke cene privabljajo številne trgovalne začetnike. Njihova prednost je, da novincem omogočajo pridobivanje trgovalnih izkušenj, hkrati pa jim zaradi nizke cene delnic ni treba tvegati velikanskih izgub. Njihova druga dobra lastnost je, da lahko v zelo kratkem času podvojijo ali celo potrojijo svojo vrednost, kar se pri navadnih delnicah skoraj ne dogaja, in so zato lahko precej donosna naložba. Za eno od tovrstnih delnic lahko po občutnem upadu njene cene štejemo tudi delni-

MF03_4_9.indd 6

co NKBM, ki je pristala pri okoli treh evrih, pred kratkim pa se je v nekaj dneh odbila na štiri evre, torej je pridobila 25 odstotkov, a nato spet upadla. Vendar pa je trgovanje s temi delnicami bolj tvegano kot z navadnimi. Razlog za to se skriva v nizki ceni podjetja, ki prav zaradi tega zlahka postane tarča manipulacij bogatih posameznikov ali manjših skupin. Poleg tega lahko neizkušenega trgovalca nenadna povečanja trgovanja precej zmedejo in postane lahka žrtev goljufivih špekulantov. Znano je tudi, da so pri manjših zneskih borzni stroški trgovanja sorazmerno višji. Nakup »penny stocks« prek borznih posrednikov sicer omogočajo vse borzne hiše, ali po telefonu ali prek trgovalnih platform, mogoče pa jih je kupovati tudi prek spletnih posrednikov.

FOTO: Thinstock

Dosegljive, privlačne, a lahka tarča špekulantov

16.03.2012 17:59:32 Uhr




ZA STAREJŠE

Prihaja Stotka! Tuje raziskave kažejo, da so revije za starejšo populacijo na vrhu po obsegu prodanih izvodov. Konec marca bo tudi slovenska zrela populacija nad 50 let dobila svoj medij, imenovan Stotka. Gre za dvomesečno brezplačno revijo Časnika Finance, ki jo bo mogoče dobiti v izbranih poštnih poslovalnicah po vsej Sloveniji, imela

pa bo tudi svoj portal stotka.net. Stotka ne bo prodajala kulta večne mladosti, ampak bo »nadloge« starosti obravnavala trezno in s praktičnimi nasveti. Gre za teme s področja zdravja, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, hrane, potovanj, družbenega dogajanja, premoženja, kulture, zabave, posebno pozornost pa

bo namenila računalniškim izobraževalnim in nakupnim nasvetom (na primer: spletno naročanje izdelkov in storitev, varnost spletnega poslovanja). Bralci revije in obiskovalci portala pa se bodo lahko včlanili tudi v Klub Stotka in s članstvom pridobili ugodnejše nakupne pogoje pri izdelkih in storitvah partnerjev kluba.

DOHODNINA

Novosti pri dohodnini 2012 Vlada je na začetku marca objavila predloge sprememb davčne zakonodaje, po katerih naj bi se zmanjšale obremenitve dohodkov fizičnih oseb, ki prejemajo dohodke v vrednosti nad 1,3-kratnikom povprečne plače v Sloveniji. In kako se bo to poznalo v denarnicah? Po predlogu se bo v lestvici za odmero dohodnine

Dohodnina za leto 2012 zdaj in po predlagani spremembi (v EUR) Davčna osnova 20.000 30.000

Zdaj 3.819 7.919

Po spremembi 3.666 7.494

Razlika na letni ravni 153 425

Vir: izračun davčni svetovalec Domen Romin, Simič & Partnerji

zvišala neto letna davčna osnova, ki je mejo med drugim in tretjim davčnim razredom, in sicer z veljav-

nih 15.681 evrov na 18.716 evrov. Tako se bo najvišja stopnja dohodnine, 41 odstotkov, uporabila pri do-

hodku v vrednosti 1,5-kratnika povprečne plače pri nas. Če je vaša davčna osnova recimo 20 tisoč evrov, boste po novem plačali dobrih 150 evrov dohodnine manj, če pa je 30 tisoč evrov, bo ta prihranek okoli 425 evrov. Spremenjena lestvica za odmero dohodnine se bo uporabila pri odmeri dohodnine za leto 2012.

EKONALOŽBE

Odkar je Nemčija sklenila, da bo do leta 2022 zaprla jedrske elektrarne in ne bo gradila novih, raste število energetskih zadrug. Veliko Nemcev hoče sodelovati pri prehodu na do okolja prijaznejše in manj nevarne energetske vire, hkrati pa tudi kaj zaslužiti. Leta 2010 je nastalo 129 takšnih združenj, lani že 174. Energetske zadruge imajo v Nemčiji že več kot stoletno tradicijo. Prvotno je bil njihov cilj z električno energijo preskrbeti pode-

MF03_4_9.indd 7

želska območja, zdaj pa gre predvsem za izrabo obnovljivih virov energije. Zadruge so primerne zlasti za manjše projekte, ker so organizirane zelo demokratično. Vsak zadružnik ima en glas in vsak jamči samo s svojim deležem, ki ga vloži. Vložki so razmeroma majhni, povprečno do pet tisoč evrov, pa še to je mogoče vplačati v obrokih, če se zadružniki tako dogovorijo. Ker država spodbuja izkoriščanje obnovljivih virov

energije, je ustanavljanje zadrug tudi finančno privlačno. Po podatkih nemške agencije za obnovljive vire energije lahko zadružniki dobiček pričakujejo povprečno že po dveh letih, povprečen donos je petodstoten. Največ je tak­ šnih zadrug na jugu Nemčije. Tam so najpogostejše sončne elektrarne, saj je na jugu največ sončnih dni. Poleg tega je vanje treba vložiti manj denarja. Vetrne elektrarne so neprimerno dražje. A tudi teh je nekaj, še več pa

FOTO: Thinstock

Petodstotni donosi energetskih zadrug

je obratov, ki izkoriščajo bioenergijo. Za te najpogosteje združijo sile kmetje. Nekatere zadruge gradijo celo plinska omrežja in sisteme za daljinsko ogrevanje.

16.03.2012 17:59:38 Uhr




Na kratko ZA VLAGATELJE

Z vodo kar nekaj priložnosti za zaslužek Industrija, povezana z vodnimi viri, distribucijo, oskrbovanjem, namakanjem in drugim je ena izmed bolj rastočih v zadnjih letih. Po pisanju Business Insiderja je imela celotna vodna industrija odlično desetletje, rast širšega ameriškega delniškega indeksa S & P 500 je vsako leto presegla za 11 odstotkov, letno pa se obrne okoli 400 milijard evrov. Tudi prihodnost je po mnenju strokovnjakov svetla. Komunalna podjetja bi tako lahko dosegala letno stopnjo rasti od dveh do štirih odstotkov, proizvajalci črpalk pa letno stopnjo rasti od pet do šest odstotkov. Rast prodaje družb, ki proizvajajo kemikalije za čiščenje vode, bi letno lahko dosegla med dvema in petimi odstotki. Seveda brez cevi pri vodi ne gre, njihovi proizvajalci bi lahko letno rasli med štirimi in sedmimi odstotki. Dodatna priložnost za rast proizvajalcev cevi se ponuja tudi zato, ker se infrastruktura stara in v nekaterih državah bo prišel čas za zamenjavo. Služila bodo tudi podjetja, ki ponujajo sisteme za filtracijo vode, sisteme za ogrevanje vode in namakalne sisteme. Največje povpraševanje po tem vlada na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in južni Aziji. Najvišjo stopnjo rasti v pri-

hodnosti strokovnjaki pričakujejo pri podjetjih, ki se ukvarjajo z razsoljevanjem (od devet do 14 odstotkov) in dezinfekcijo oziroma čiščenjem vode (od 10 do 15 odstotkov). Ta del vodne industrije je za zdaj še v povojih, saj je letni promet 21 milijard evrov. Kaj pa je ta hip največji posel?

Proizvodnja in prodaja ustekleničene vode! V ZDA se letno obrne 80 milijard evrov, povpraševanje po ustekleničeni vodi pa presega tisto po kavah in alkoholu. Poznavalci za podjetja, ki prodajajo vodo v plastenkah, napovedujejo letno stopnjo rasti med šestimi in 12 odstotki.

PRESENEČENJE

V krizah se življenjska doba daljša

FOTO: Shutterstock

Gospodarska in finančna kriza, brezposelnost, strah pred izgubo delovnega mesta in skrb za prihodnost prav nič dobro ne vplivajo na zdravje državljanov. Raziskave pa so pokazale, da se kljub temu v krizah življenjska doba podaljšuje. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni je ugotovil, da se je med letoma 2007 in 2010 smrtnost v ZDA zmanjšala za dva odstotka, posledica tega pa je, da se je povprečna pričakovana življenjska doba ob rojstvu s 77,9 leta (2007) po-

MF03_4_9.indd 8

daljšala na 78,7 leta (2010), torej za 0,8 leta. Med letoma 2004 in 2007, ko je gospodarstvo cvetelo, pa se je življenjska doba podaljšala samo za 0,4 leta. Pričakovana življenjska doba se je bolj podaljšala v tistih ameriških zveznih državah, ki imajo največjo brezposelnost. Ti podatki so skladni tudi z vzorci, ki so jih ekonomisti ugotovili na podlagi podatkov iz preteklosti. Povprečna pričakovana življenjska doba se je podaljšala tudi med veliko gospodarsko krizo v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Izračunali so, da se z enoodstotnim povečanjem brezposelnosti smrtnost zmanjša za 0,5 odstotka. Kako je to mogoče? Ekonomisti ugotavljajo, da se samomorilnost

v krizah sicer poveča, da pa se zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti zmanjša število nesreč s smrtnim izidom, vključno prometnih. Zmanjša pa se tudi število srčnih infarktov. Ekonomist Christopher Ruhm z univerze v Virginiji v študiji z naslovom Zdravo gospodarstvo vam lahko stre srce ugotavlja, da k temu pripomore višja brezposelnost, verjetno zato, ker je zaradi manjše gospodarske aktivnosti in manj prometa na cestah ozračje manj onesnaženo, poleg tega pa je med prebivalstvom manj debelih ljudi, kar ni zanemarljiv dejavnik, ki vpliva na boljše zdravje. Seveda je to kaj slaba tolažba za tiste, ki so ostali brez dela ali pa jim ga še sploh ni uspelo najti.

16.03.2012 17:59:41 Uhr




PRVA IZDAJA DELNIC

Naj kupim Facebook ali raje počakam? Ob napovedani prvi ponudbi delnic (IPO) družabnega omrežja Facebook na borzi se številni sprašujejo, ali naj delnice kupijo ali naj raje počakajo. Pogled na druga spletna podjetja, ki so se na borzi oskrbela s svežim kapitalom, kaže, da se vsaka zgodnja naložba ne splača vedno. Facebookov uspeh na borzi se bo najbolj meril z največjim tekmecem Googlom. Njegov IPO je bil do zdaj največji med internetnimi podjetji. Google je svoje delnice ponudil leta 2004 po ceni 85 dolarjev. Prvi skok tečaja je bil razmeroma zmeren – 20-odstoten, a je zato delnica danes vredna približno 580 dolarjev, s tem pa je koncern vreden 190 milijard dolarjev. Tečaj delnice LinkedIna, največjega spletnega poslovnega omrežja, je prvi dan na borzi (maja 2011) švignil navzgor kot raketa. Tečaj ob izdaji je bil 45 dolarjev, kmalu se je zvišal na 90, nato celo

MF03_4_9.indd 9

na 122. Takrat je bil LinkedIn nekaj časa vreden 12 milijard dolarjev. Evforija pa se je precej polegla, čeprav je tečaj delnice s približno 70 dolarji višji, kot je bil ob prvi ponudbi. Nekatere ponudbe delnic na borzi pa so vlagatelje razočarale. Tako je bilo na primer z Zyngo, specialistko za spletne igre, ki s svojimi igrami Farmville ali Cityville gostuje predvsem na Facebookovi platformi. Delnica prvi dan na borzi (IPO decembra lani) ni mogla obdržati začetne cene deset dolarjev. Po vmesnem upadu na osem dolarjev si je delnica priborila ceno, ki je malce višja od tiste ob prvi izdaji.

Delnica Groupona, iskalca ugodnih ponudb, je dolgo veljala za prihodnjo borzno zvezdo. IPO so več mesecev prelagali. Neugodnim razmeram na borzi se je pridružil še dvom o poslovnem modelu. Novembra lani je prvi dan začetna cena delnice z 20 dolarjev švignila navzgor tudi do 30 dolarjev. Še isti mesec je sledil upad na 15 dolarjev, zdaj pa cena niha okoli 20 dolarjev. Vodilni ruski spletni iskalnik Yandex je konec maja lani na borzi v ZDA iztržil 1,3 milijarde dolarjev. Z začetne cene 25 dolarjev je tečaj za nekaj časa skočil na 40 dolarjev, zdaj pa cena dosega približno prvotno ceno ob prvi izdaji.

16.03.2012 17:59:42 Uhr


10

Tema z naslovnice

marja.milic@finance.si

Marja Milič

Pazite,

da vas pri življenjskih zavarovanjih ne »ostrižejo«! Rekorder ima kar 14 polic!

MF03_10_17.indd 10

16.03.2012 18:02:54 Uhr


11

Zavarovalnice življenjska zavarovanja prodajajo kot po tekočem traku. Nekateri spoznajo, da nekaj smrdi, šele ko imajo že deset tovrstnih zavarovanj ali več. Rekorder, ki nam ga je uspelo najti, jih ima kar 14. Kopico zavarovanj imajo celo 70letniki, dojenčki in drugi, čeprav jih sicer sploh ne potrebujejo. Razkrivamo tudi druga sporna dejanja, ki kažejo na to, da prodajalcev prepogosto ne zanima nič drugega kot mastni zaslužek. Toda treba se je pogledati tudi v ogledalo; koliko smo si za množično »striženje« krivi sami? Smo preleni, preveč naivni, preveč pohlepni? Kako to spremeniti?

MF03_10_17.indd 11

16.03.2012 18:02:54 Uhr


12

Tema z naslovnice

1.

Družina s 13 življenjskimi zavarovanji

Petčlanska družina ima 13 polic življenjskega zavarovanja in zanje plačuje 460 evrov na mesec, a kljub temu nihče od njih ni ustrezno zavarovan. Oče je šestkrat zavarovan za smrt s skupnim kritjem v višini 35.500 evrov. Mesečno plačuje 190 evrov. Žena ima pet polic s skupnim kritjem 26.840 evrov, za kar plačuje 150 evrov. Oba sta tudi večkrat nezgodno zavarovana, a kritje za invalidnost ne presega 10 tisoč evrov. Dve polici sta z enkratnim plačilom premije v višini 1.700 evrov za vsako, dve klasični, preostala so naložbena. Sinova imata vsak po 27 tisočakov kritja za smrt in le 20 tisočakov za invalidnost. Mesečno plačujeta vsak 60 evrov. Police so sklepali leta 2006, 2007 in 2008. Hranimo jih v uredništvu. Komentar: Takšnih rekorderjev z 12, 13, 14 policami je pri nas precej, opažajo finančni svetovalci. Neki podjetnik je imel celo 14 polic, pri čemer je bila najvišja mesečna premija 45 evrov. Plačeval je 500 evrov na mesec in še vedno ni bil ustrezno zavarovan za recimo izgubo delovne sposobnosti, omenjajo v svetovalni družbi Individa. Vsem tem rekorderjem je skupno, da imajo preveč zavarovanj in so kljub temu še vedno neustrezno zavarovani. Pogosto imajo prenizka kritja za smrt in invalidnost, predolge ali prekratke zavarovalne dobe. Za smrt bi moralo biti kritje v vrednosti trikratnega letnega prihodka zavarovanca, za invalidnost pa šestkratnega. Temu je treba prišteti še posojila, upoštevati nepreskrbljene družinske člane in starost zavarovanca, pojasnjuje splošno pravilo finančni svetovalec Samo Lubej iz Finančnega centra. Koliko življenjskih zavarovanj imajo sicer v povprečju Slovenci, nam na zavarovalnicah niso vedeli povedati. Ali je nenavadno, da jih imajo nekateri po deset in več? »To ni normalno, je pa pravno možno. Takšnih zavarovanj lahko skleneš, kolikor hočeš, saj zanje plačuješ,« pojasnjuje Tit Stanovnik, varuh pravic s področja zavarovalništva.

2.

74-letnica bo imela za burek

Upokojenka, stara 74 let, je pred kratkim sklenila dve življenjski zavarovanji s tisoč evri kritja za smrt pri vsakem. Na eni polici ima dodano dnevno nadomestilo, na drugi pa nadomestilo za fizične bolečine, nevšečnosti in rehabilitacijo ob hospitalizaciji. Skupaj plačuje 40 evrov na mesec, od tega gre 10 evrov za dodatna zavarovanja. Razlika gre v sklade, večinoma v tvegane

MF03_10_17.indd 12

Rekorderjev z 12, 13, 14 policami je pri nas precej, opažajo finančni svetovalci.

delniške sklade. Polici hranimo v uredništvu. Komentar: »Gospa bo mogoče od omenjenih zavarovanj privarčeva privarčevala za kakšen burek. Vla Vlaga sicer v razmeroma tve tvegan delniški sklad, ki lahko v prihodnjih letih naredi pre precej donosa, a ker ima veliko fi fiksnih stroškov, tako zaradi let kot tudi zaradi nizke premije, bo to precej manj, kot če bi varčeva varčevala recimo neposredno v vza vzajemnem skladu. To seveda velja ob predvidevanju, da je gospa nagnjena k bolj tveganim naložbam,« komentira Katja Majerle iz Individe. Sicer pa je napaka že v osnovi! Štiri Štiriinsedemdesetletniki praviloma ne potrebujejo zavarovanja za smrt, razen če imajo posojila ali je kdo odvisen od njihovih prihodkov. Gospa nima ničesar od naštetega. Sporna so tudi nadomestila. Dnevno nadomestilo praviloma potrebujejo tisti, ki so odvisni od dnevnega prometa, recimo podjetniki. »V tem primeru je šlo za okoriščanje na račun zavarovanke. Zastopnik je ravnal neetično,« je ostra Majerletova. Starejši največkrat ne varčujejo več zase, saj imajo drugačne cilje od delovno aktivne populacije, ki varčuje zlasti za pokojnino, nepremičnino … Sicer lahko recimo varčujejo za svojo pozno starost ali za morebitno oskrbo v poznejših letih. Vendar ni priporočljivo, da to počnejo v najbolj tveganih naložbah. »Varčevanje prek naložbenih življenjskih zavarovanj je zaradi visoke starosti in prevelikega tveganja predrago. Če pa že tako varčujejo za vnuke, bi morali polico napisati nanje kot nosilce zavarovanja,« opozarja finančna svetovalka. Starejši so najpogosteje prve tarče zavarovalnih zastopnikov, svarijo svetovalci. Zastopniki začetniki menda velikokrat dobijo od delodajalca navodila, naj najprej sklenejo življenjska zavarovanja s tetami, babicami, češ da bodo svojci imeli denar za kritje stroškov pogreba. »Veliko starejših pri tem celo vztraja, saj jih skrbi, kdo bo sicer plačal njihov pogreb,« opaža Majerletova.

3.

Več otrok, več polic, več stroškov

Zastopnica je mamici treh mladoletnih otrok svetovala, naj za vsakega posebej sklene polico,

16.03.2012 18:02:56 Uhr


13

vsako po 30 evrov na mesec, ter jih še dodatno zavaruje za nezgodo. Komentar: Otroci ne potrebujejo življenjskih zavarovanj, saj nihče ni odvisen od njihovih dohodkov, ki jih seveda tudi ne morejo imeti. Toda starši ta zavarovanja vseeno sklepajo, saj so prepričani, da bodo tako primerno varčevali. »Prepričanje ljudi o primernosti varčevanja v tovrstnih produktih je splet kompleksnosti, nerazumevanja in agresivnega trženja, prodajanja iluzij in zgodb, ki se lahko neomejeno financirajo in ustvarjajo ravno iz njihovega premoženja,« opozarja ekonomist Roman Živkovič. Zastopniki namreč velikokrat strankam obljubljajo izredno velike »zajamčene« donose pri življenjskih policah, ne da bi jim predstavili tudi tveganja. Gre za prikrito prodajo naložb v vzajemne sklade, opozarjajo tudi nekateri finančniki. Nelogično pri tem pa je, da zastopniki nimajo oziroma celo ne potrebujejo licence za trženje vzajemnih skladov. Zavarovanci pa verjamejo, da bodo prek zavarovanj čez 20 ali 30 let prihranili recimo za dodatno pokojnino. »Ljudje nimajo realnih pričakovanj in pozabljajo na inflacijo,« ob tem opozarja Lubej. »Od police s premijo 25 evrov ne bodo imeli veliko, pravzaprav takšna polica ni primerna za nikogar. Raje ta znesek dajte v vzajemne sklade,« svetuje Ma Majerletova. Kako je v praksi? Prejeli smo polico naložbenega življenjskega zavarovanja, ki je bila sklenjena leta 2002 in je letos potekla. Znesek ob doživetju je bil 6.526 evrov. V 10 letih plačevanja po okrog 55 evrov na mesec je zavarovanec ob izteku prejel 6.650 evrov. Samo za pojasnilo: 55 evrov mesečnih vplačil v desetih letih pomeni skupaj 6.600 evrov.

Neetičnost, neznanje …

Primerov slabega, neetičnega svetovanja je malo morje, se strinjajo poznavalci. Na zavarovalnicah priznavajo, da je nekaj takšnih primerov res bilo, a v isti sapi dodajajo, da ne gre za alarmantne številke. Kakšne so te napake, v Zavarovalnici Maribor recimo ne želijo našteti, češ da bi se lahko ljudje v teh zgodbah prepoznali in bi bili sami tarča tožb. Zato pa je Zavarovalnica Triglav namočila kar celo industrijo: »Tako doma kot v tujini so poznani različni primeri, kot so ustvarjanje nerealnih pričakovanj, zavajajoča interpretacija značilnosti produkta s ciljem prodaje, sklenitev novega zavarovanja na podlagi preureditve že sklenjenega.« »Izvirni greh je v slabem informiranju pri sklepanju zavarovanja. Za zastopnike ne morem reči, da so nepošteni. Gre bolj za površnost

MF03_10_17.indd 13

Zastopniki začetniki menda velikokrat dobijo navodila, naj najprej sklenejo življenjska zavarovanja s starejšimi, češ da bodo svojci imeli denar za pogreb.

in slabo poučenost, pa tudi slabo kvalificiranost teh ljudi. Njihova želja je čim več prodati, saj so plačani od sklenjenih zavarovanj. Fino je, če koga hitro prepričajo,« razmišlja varuh Stanovnik. »Zastopnike naučijo 10 prednosti enega produkta, o slabostih jim ne povedo nič. Za to niso krivi zastopniki sami. So del zavarovalniških mrež, sistem trženja pa temelji na njihovem 'pumpanju' in daje prednost prodaji pred znanjem,« menijo na Individi. Pomanjkljivo je torej tudi njihovo izobraževanje, kar na zavarovalnicah seveda zanikajo. Pa se zaradi tega potem kdo pritožuje? Število pritožb se je povečalo, a kljub temu je kršitev vsako leto približno enako, največ 15, opaža Stanovnik, ki delo varuha opravlja že devet let. Najpogosteje gre za prekoračitev rokov ali neobrazložen odgovor. »To je nevestno ali površno ravnanje, ni pa nepošteno,« pojasnjuje. Je pa najbrž res, da večina za varuha sploh še ni slišala, kar priznava tudi sam. Kako je s pritožbami na drugih institucijah? Na agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) in zavarovalnicah ne opažajo povečanega števila nezadovoljnih zavarovancev. Celo več, večina pritožb je neupravičenih in so pogosto posledica prevelikih pričakovanj zavarovancev ob uveljavljanju iz izplačil, le manjši del se nanaša na postopek pro prodaje, opažajo v Zavarovalnici Triglav. To potrdi tudi Tit Stanovnik. »Velikokrat stranke vidijo samo svoje pravice, ne pa tudi obveznosti. Hočejo nekaj uveljaviti, pa niso plačevale premije.« Najbrž pa se številni ne pritožujejo tudi zato, ker sploh ne vedo, kaj plačujejo. Tisto, česar ne veš, pač ne boli.

Rešitve

Nekatere zavaro zavarovance, ki vendarle nekoč ugotovijo, da vse ni v najlepšem redu, potem začne začnejo zanimati rešitve. Kako izplavati iz tega in optimizirati neustrezna zavarovanja? Ali zavaro zavarovanje pretrgati, popravi popraviti ali še naprej plačevati? Splošnega recepta ni. Rešitve so za različne primere lahko povsem različne. Odločitev ni lahka in jo je treba sprejeti ob proučitvi stroškov. Teh je kar nekaj, recimo stroški vodenja računa, police, upravljavske provizije, vstopni stroški … Ti odžirajo del premije, obračunavajo

16.03.2012 18:02:58 Uhr


14

Tema z naslovnice Storno zavarovanja

Zaradi fiksnih stroškov je bolje skleniti eno polico s premijo recimo 90 evrov kot pa tri s premijami po 30 evrov.

se celotno dobo zavarovanja. Pozoren je treba biti na to, ali se obračunavajo fiksno ali variabilno. Problematično je, če so ti stroški fiksni, se pravi enaki ne glede na višino premije, opozarja Katja Majerle in navaja primer: »Če je upravljavska provizija fiksna 48 evrov na leto in če znaša mesečna premija 50 evrov, to pomeni, da eno premijo namenimo za plačilo upravljavske provizije. Tisti, ki imajo pet takšnih polic, plačujejo petkratne fiksne stroške.« Tudi mamica, ki je sklenila tri police, eno za vsakega od otrok, in zanje plačuje premijo 30 evrov na mesec, se ne zaveda, da plačuje tudi trikratne fiksne stroške. Če že, bi morala skleniti le eno polico za 90 evrov premije. Življenjski polici so navadno priključena tudi številna dodatna zavarovanja, kot so zavarovanja za nezgodno smrt, dnevna, bolnišnična nadomestila, ki jih večina otrok, starostnikov, pa tudi zaposlenih pravzaprav niti ne potrebuje. Pogosto so ta tudi neustrezna, zato svetovalci najprej priporočajo pretrganje teh dodatkov in ureditev novega, primernega zavarovanja. Dileme so tudi pri klasičnih življenjskih zavarovanjih, ki se, mimogrede, ta hip prodajajo kot vroče žemljice. Svetovalci jih ne priporočajo, tistim, ki pa jih že imajo, največkrat svetujejo kapitalizacijo, kar pomeni, da se kritje za smrt zniža na že plačani znesek in s tem nehate vplačevati premije. Toda če je do izteka police še nekaj let, klasičnih zavarovanj ni smiselno pretrgati, saj v zadnjih letih največ pridobijo, svetuje Majerletova. Do izteka se splača počakati tudi s policami, ki so bile sklenjene z enkratnim plačilom premije.

MF03_10_17.indd 14

Ena izmed možnosti je tudi predčasna prekinitev zavarovanja ali storno, ki je praviloma mogoča do drugega oziroma tretjega leta po podpisu pogodbe, odvisno od zavarovalnice. »Ljudje ne marajo stornirati zavarovanj, tudi če jim z izračuni dokažeš, da je to najbolj smiselno. Ves čas imajo v glavi, da bodo ves denar, ki so ga vplačevali, vrgli stran,« opaža Majerletova in navaja primer: polica za 20 evrov mesečne premije ima dodano tudi premijo za nezgodo osem evrov. Za varčevanje gre torej le 12 evrov. Ljudje pa si izračunajo, da bodo ob odpovedi v letu dni vrgli stran 240 evrov, kar ni res. Izgubili bodo 144 evrov, kolikor namenijo za varčevanje. »Premija za nezgodno zavarovanje se ne varčuje niti se ob doživetju ne vrača, a zavarovanci velikokrat mislijo, da se,« opažajo tudi v Agenciji Smiljana Morija. Se pa pri stornacijah včasih dogajajo tudi lumparije zastopnikov. »Ko zastopnik zamenja delodajalca, najprej obišče svoje stare stranke, jih pregovori, da pretrgajo sklenjene police in hkrati sklenejo nove. Vse pod pretvezo, da je novo zavarovanje boljše, ugodnejše, donosnejše, kar ne more biti res. Pridobi le zastopnik, ki dobi večkrat plačano provizijo za različne police na račun iste stranke,« opozarja Mori. Neka gospa je recimo lani, ko je zbolela za rakom, na predlog zastopnice pretrgala polico, ki jo je sklenila leta 2007, in sklenila novo, kjer je imela priključeno še kritje za hujše bolezni. Zdaj zahteva zavarovalnino v višini 10 tisoč evrov, a do te seveda ni

Kaj lahko storijo zavarovanci Zavarovanec ima pravico od zavarovalnice izvedeti vse podatke, ki vplivajo na njene pravice. »Ima popolnoma enakopraven položaj kot zavarovalnica,« trdi Tit Stanovnik, varuh pravic s področja zavarovalništva. Spor se lahko reši na pritožbeni komisiji zavarovalnice. »To se je izkazalo kot zelo učinkovito, a si včasih stranke to odločitev predstavljajo, kot da je sodna odločba. Seveda ni. To je stališče ene stranke,« opozarja. Najbolj prijazna možnost reševanja sporov je mediacija. »Velikokrat pa ni smiselna, saj ima zavarovalnica vse adute v svojih rokah. Ko je pogodba sklenjena, izhoda ni,« opozarja. Pri varuhu pa dobi stranka le neko moralno zadoščenje, materialnega pa ne, pojasnjuje. Svojo pravico lahko zavarovanec išče tudi na sodišču, kar pa upokojeni vrhovni sodnik odsvetuje, razen če je podlaga neveljavnost pogodbe.

16.03.2012 18:02:59 Uhr


15

upravičena. Predložiti mora namreč prvi izvid o bolezni, ki pa je bil izdan pred sklenitvijo zavarovanja, pripoveduje finančni svetovalec Mitja Vezovišek iz Individe. Zastopnica jo je torej povsem zavedla, pri čemer bi lahko bilo to, da se tega za nazaj pač ne da narediti, logično tudi zavarovanki. Življenjsko zavarovanje sicer lahko po določenem času, navadno po dveh ali treh letih, pretrgamo tudi tako, da zahtevamo odkup vrednosti, vendar pa je tudi pri tem polno cvetk (več o tem v podlistku). Je pa zanimivo, da nad tako »kreativnim« trženjem tarnajo celo na samih zavarovalnicah; na KD Življenju zadnje čase dobivajo čedalje več klicev strank, da jim zastopniki drugih zavarovalnic svetujejo pretrganje police in sklenitev nove, identične. »To je povezano z dvojnimi stroški za stranko, teh stroškov se ne zavedajo oziroma jim niso prikazani,« opozarjajo. Pred časom je ena od zavarovalnic zato celo sprožila postopek zoper drugo zaradi neetičnega dela zastopnikov, kar so nam potrdili tudi na agenciji za zavarovalni nadzor. Kakšen je bil epilog, nam žal niso pojasnili.

Nepoučenost, lenoba, pohlep …

Poleg »mamljivih« ponudb zavarovalnic so razlogi za množično brezglavo sklepanje za zavarovanj tudi pri ljudeh samih, saj delujejo po načelu več je bolje. Nekateri celo ne vedo, kaj so sklenili, pri kom; njihova dokumentacija je pomanjkljiva. Številni zavarovanja sklepajo bolj zaradi ugodnosti ob nakupu drugih storitev, in ne iz potrebe po zavarovanju. Zavarovalnice jih privabljajo recimo z do 50-odstotnimi popusti na premijo avtomobilskega zavarovanja, če hkrati sklenejo tudi življenjsko zavarovanje z minimalno premijo 50 evrov, omenja finančni svetovalec Boris Škaper iz i-svetovanja. Nekateri imajo lahko na koncu zaradi tega pet, šest polic. Podobno ravnajo tudi na bankah pri recimo najemu posojil. »Da ima stranka neustrezno zavarovanje, ni nujno posledica pomanjkljivega svetovanja, ampak

MF03_10_17.indd 15

V petih letih štiri zastopniške družbe ob licenco O tem, kako učinkovita pri nadzoru je agencija za zavarovalni nadzor (AZN), kažejo podatki – od leta 2007 do 2010 so odvzeli le osem licenc zavarovalnim zastopnikom, lani nobenemu. Odvzeli so tudi dovoljenje štirim zavarovalnozastopniškim družbam, eni celo letos, preostalim pa v minulih letih. Razlogi za odvzem so bili neobveščanje zavarovancev, pogodbe so sklepale osebe brez licence, onemogočili so pregled AZN, niso odpravljali kršitev. Katerim družbam so bile odvzete licence, na AZN ne razkrivajo, češ da jih k molčečnosti veže zakon. Je pa novi šef AZN Sergej Simoniti že napovedal, da bodo zastopniki in posredniki v prihodnje deležni posebne pozornosti. Sicer pa so za delo zastopnikov in pogodbenikov materialno, odškodninsko in tudi moralno odgovorne najprej zavarovalnice same. »Kršitev, ki jo naredi zastopnik, je kršitev zavarovalnice,« je jasen upokojeni vrhovni sodnik Tit Stanovnik. Zavarovalnice sicer v en glas trdijo, da vsako nekorektno ravnanje svojih prodajalcev sankcionirajo. Kako? Znižajo višino provizije, jo odvzamejo, v določenih primerih tudi odpovejo delovno oziroma pogodbeno razmerje in to celo prijavijo organu za odvzem licence. Koliko so jih odpustili, nismo izvedeli nikjer. Le na KD Življenju so priznali, da so se pred tremi leti poslovili od velikega števila svetovalcev, ki niso korektno opravljali svojega dela. Podrobnosti ne razkrivajo.

strankinega napačnega dojemanja potreb,« se ob tem branijo v največji zavarovalnici. Treba se je zavedati, da je na koncu vedno posameznik tisti, ki zapečati pogodbo s podpisom in potrdi, da razume, kaj je sklenil, in da je se seznanjen s pogoji zavarovanja. Čeprav pa je po drugi strani res, da marsikdo teh velikokrat sploh ne dobi, kar potrjujejo tudi na AZN. »To je velikanska težava. Stranka podpiše, da jih je dobila,

16.03.2012 18:03:01 Uhr


16

Tema z naslovnice Naložbena zavarovanja legalni nateg? »Varčevanje v mešanih življenjskih zavarovanjih je nedvomno daleč najslabša legalna naložba vseh časov pri nas, malo pred to so naložbena življenjska zavarovanja, takoj za njo pa morda že prepovedane Ponzijeve sheme, sodeč po nekaterih podobnih elementih, kot so manipulativno prikazovanje pričakovane donosnosti, skriti stroški, podobna oblika psihologije, financiranja in organiziranja trženja, izguba celotnega premoženja vlagatelja v primeru pretrganja v prvih dveh ali treh letih in podobno,« je oster ekonomist Roman Živkovič.

In kaj svetuje? »Izogibajte se finančnim produktom zavarovalnic, prav tako preostalim hibridnim finančnim produktom, ki jih recimo prodajajo banke. Varčujete v vseh finančnih produktih brez odvečnih komponent, ki jih je preprosto razumeti in pri katerih so pravila igre jasna. Izbirajte produkte, prilagojene vašemu nagnjenju k tveganju. Bodite pozorni ne le na pričakovano donosnost (z vsemi stroški), ampak tudi na likvidnost sredstev in na določila v zvezi z rednostjo mesečnih obročnih vplačil.«

ko nastane škoda, pa trdi, da jih ni. Poskrbite torej zase. Zastopniku povejte, da brez pogojev ne boste ničesar podpisali,« svetuje Stanovnik. Težava pa je, da si z njimi marsikdo ne more veliko pomagati. »So zapleteni in so zahtevno branje tudi za pravnike, kaj šele za preprostega

človeka. Zato je ta odvisen od informacij zastopnika in te bi morale biti poštene in popolne,« opozarja varuh in nekdanji upokojeni vrhovni sodnik. Seveda se vse to dogaja zato, ker se na trgu življenjskih zavarovanj bije krvav boj za zavarovance. Tako bo očitno tudi v prihodnje. Delež življenjskih zavarovanj v celotnem portfelju zavarovanj v Sloveniji je ta hip 30 odstotkov, so izračunali na Slovenskem zavarovalnem združenju. Po ocenah poznavalcev bi se lahko v prihodnje podvojil. Že zdaj pa je v igri izjemno veliko denarja, približno 638 milijonov evrov, kolikor je bilo lani pobranih premij. In kaj lahko storite sami? Poiščite si zavarovalnega zastopnika, ki mu zaupate in ki je pošten. Seveda so tudi takšni, ki jim je poleg zaslužka enako pomembno zadovoljstvo strank, in krivično bi bilo, da jih ne bi omenili. Če je zastopnik pravi, vam bo ponudil produkte, ki so za vas najprimernejši, ne glede na njegov zaslužek. Zavarovalnice imajo marsikaj zanimivega, a žal prepogosto ostaja na njihovih policah; recimo riziko življenjska zavarovanja. Še vedno pa je najboljša obramba ta, da se ustrezno in na več mestih pozanimamo o tem, kaj kupujemo, in da se na koncu odločamo sami po zdravi kmečki pameti.

Pozor, zdrahe pri odkupnih vrednostih Življenjsko zavarovanje lahko pretrgamo tudi tako, da zahtevamo odkup vrednosti. Toda tega vedno ni mogoče narediti. »Ljudje so obupani, ker ne morejo odkupiti vrednosti življenjskih zavarovanj, saj zato ne izpolnjujejo pogojev, če pa jih že, so grozovito razočarani, ko vidijo, kaj dobijo iz svojega denarja,« opaža varuh pravic s področja zavarovalništva Tit Stanovnik. Pri tem pa se očitno dogaja tudi cel kup drugih čudnih stvari. Primer 1: Zavarovalnica je stranko obvestila, da je odkupna vrednost dveh njenih polic sedem tisoč evrov. Ker je odkup možen le v primeru izselitve iz države, smrti ali 100-odstotne invalidnosti, so ji ponudili še četrto možnost – izplačilo ob sklenitvi nove police (dopis hranimo v uredništvu). V tem primeru bi polovico odkupne vrednosti dobila izplačano na račun, drugo polovico pa bi prenesli kot enkratno vplačilo na novo polico, s čimer bi seveda spet plačala velikanske stroške. »Vsi, ki jim je ta možnost ponujena, se odločijo za odkup, in to v svojo škodo,« opaža finančni svetovalec Mitja Vezovišek iz Individe.

MF03_10_17.indd 16

Primer 2: Zavarovalnice pri izplačilu odkupa zavlačujejo vse do treh mesecev, opozarja Stanovnik. Zakaj je to pomembno? »Odkupna vrednost se izračuna recimo prvega v mesecu, če se ta datum premakne, je izračun drugačen in je lahko bolj ugoden za zavarovalnico in manj za zavarovanca. Škode sicer niso velike, nekaj sto evrov, a če gre za 500 evrov odkupnine, se zavarovancu to pozna,« pojasnjuje. Primer 3: »Odkupna vrednost pri stranki je bila narobe izračunana. Zneska sicer nisem ugotavljal, sem pa ugotovil, da zavarovalnica na zahtevo stranke ni predložila vseh podatkov,« opozarja varuh in pojasnjuje: »Zavarovanec je podvomil o izračunu rente. Ko je zahteval obrazložitev, so ga na zavarovalnici odslovili, češ da je formula za izračun rente poslovna skrivnost. Obrnil se je na AZN, kjer so mu dejali, da to ni njihova težava. »Med stranko in zavarovancem ne more biti skrivnosti. Pri izračunu rente gre za aktuarski izračun. Če je tajen, je to lahko samo zato, ker zavarovalnica ljudi prinaša okrog. Če je vse pošteno, ne bi smel biti tajen,« pravi Stanovnik, ki sumi, da ne gre za osamljen primer.

16.03.2012 18:03:02 Uhr


ILUSTRACIJE: Matja탑 Fuchs

17

MF03_10_17.indd 17

16.03.2012 18:03:04 Uhr


18

Intervju: Tomaž Kos

matjaz.nidorfer@finance.si

Matjaž Nidorfer

V bankrotu končajo reveži, lumpi se znajdejo drugače Takšne so dosedanje izkušnje z osebnimi stečaji stečajnega upravitelja Tomaža Kosa in njegove insolvenčne pisarne v Celju; seveda nas je zanimalo tudi vse drugo: koliko je stečajev, kako se končajo, kolikšni so dolgovi, kdo so sploh upniki, kako so poplačani, se srečujejo z grožnjami, koliko je zlorab … Imate veliko dela? Ta hip vodim približno 40 osebnih stečajev z različnih koncev Slovenije. Nekateri se končujejo, nekateri začenjajo. Ugotavljam, da jih je čedalje več. Imam veliko dela, seveda.

Bankrotiranci so v povprečju dolžni od 20 Kakšne pa so številke za celotno Slovenido 40 tisoč jo? evrov, najŠtevilo se veča. Pred dobrim letom dni je bilo okoli tisoč stečajev, zdaj jih je zanesljivo več. Če je bolj pa izstopa dolžnik približno 110 upraviteljev in ima vsak v povprečju od 20 do 25 primerov, je teh torej več kot 2.500. z 286 tisoč evri dolga. Ali imate občutek, da so ljudje sami krivi za stečaj ali je razlog splet okoliščin? Eno in drugo. Največji del osebnih stečajev izvira iz nekdanjih s. p. – nekoč so imeli s. p., ki so ga potem zaprli, obveznosti pa so ostale. Nekaj pa je tudi takšnih, ki so najemali posojila, vrniti pa jih niso mogli, saj so izgubili službe. Precej posojil je bilo najetih pri avstrijskih bankah, ki so včasih dajale zelo visoka posojila. Koliko pa je bankrotirancev zaradi pretiranega zapravljanja? Tudi teh je nekaj. Imamo prav poseben primer, ko gre za psihološko motnjo – neka ženska se zdravi samo zaradi zapravljanja denarja. Imela je občutek samote in ne vem še česa, in to je utapljala v zapravljanju. Kaj pa igre na srečo? Primera, povezanega s tem, še nisem imel, je pa seveda tudi to mogoče.

MF03_18_20.indd 18

Kako so se končali osebni stečaji, ki ste jih že zaključili? Sam se končal približno deset odstotkov stečajev. Večina se je končala brez poplačil upnikov. Le v štirih primerih je šlo za poplačilo terjatev v vrednosti nekaj odstotkov. Kako pa se na tako majhna poplačila odzovejo upniki? Zaradi majhnih poplačil se čudijo. Moram reči, da se bankrotiranci po stečaju zelo redko zaposlijo – ocenjujem, da se jih 70 odstotkov ne zaposli. Če pa niso zaposleni oziroma imajo zelo majhne dohodke, potem v stečajno maso finančna sredstva, ki bi se lahko porabila za poplačilo upnikov, ne prihajajo. Večina jih je pač na zavodu za zaposlovanje, kjer dobivajo nadomestilo, nekateri prejemajo tudi socialno pomoč, spet drugi pa so na zavodu brez nadomestila. Kakšne so med stečajem potem sploh njihove obveznosti, če dohodkov in premoženja nimajo? Do konca odpustne dobe se mi morajo mesečno oglašati, ko je te dobe konec, pa so dolga prosti. Pa se vam oglašajo? Večinoma se in poročajo o svojem položaju. Večina se trudi, da bi dobila zaposlitev, so pa tudi takšni, ki se ne oglašajo, a teh je malo. Kaj naredite s temi? Te posebej pozivamo. Če je kak težji primer, pa je potem treba dati ugovor zoper odpust obveznosti.

16.03.2012 15:36:45 Uhr


19

Ali je veliko zlorab? Recimo, da se ljudje zadolžujejo, čeprav vnaprej vedo, da glavnice ne bodo mogli vračati? Pri nekaterih primerih je res opaziti, da so njihove obveznosti v nesorazmerju z njihovim premoženjem ali zmožnostmi odplačevanja, toda moram reči, da večjih lumparij nisem opazil, zato tudi izpodbojnih vlog v zvezi s tem nismo vlagali. Menim, da so se za stečaje odločili res tisti, ki imajo socialne težave. Kolikšni pa sploh so navadno dolgovi? Obveznosti pri nas so od pet do 286 tisoč evrov, povprečje pa je okoli 20 do 40 tisoč evrov. Če ima človek stanovanje, to niti ni tako veliko … Navadno so vse te naše stranke brez premoženja. Ga prej prepišejo na sorodnike? Po mojih izkušnjah so dolžniki zaradi izvršb že prej, preden so šli v stečaj, ostali brez vsega. V zvezi s prenosom premoženja na sorodnike pa je treba povedati, da za to velja izpodbojni rok tri leta. Pri nas se še ni zgodilo, da bi bil prenos premoženja na druge manj kot tri leta pred uvedbo stečaja, zato nam tega ni bilo treba izpodbijati. Rekli ste, da so upniki malo poplačani. Kaj pa, če vendarle izvejo, da ima dolžnik kje kaj skritega premoženja? Vsaj upnik ima v preskusni dobi možnost ugovora, zaradi česar je lahko odpust pravnomočno zavrnjen, stečaj pa se takoj konča brez odpusta dolgov. Pri meni do zdaj upniki razen v enem primeru niso ugovarjali. Šlo je za samostojnega podjetnika, ki je bil nadpovprečno zadolžen. Kdo pa sploh so upniki? Davčna služba, zavarovalnice, telekomunikacijski ponudniki, banke … Zakaj bi se upniki strinjali s stečajem oziroma ne bi vložili ugovora, če vedo, da ne bodo nič poplačani? Upnik ugovora brez podlage, ki jo predvideva zakon, ne more vložiti.

FOTO: Aleš Beno

MF03_18_20.indd 19

Kateri pa so razlogi za ugovore upnikov? Če je na primer nekdo že bil pravnomočno obsojen, v stečaj ne more. Tako smo že imeli več primerov, ko se je osebi stečaj začel, vendar je potem sodišče ugotovilo, da je bil že kaznovan, zato ni izdalo sklepa o preskusni dobi in možnosti nadaljevanja stečaja. Drugi razlog je recimo, da je bankrotiranec kdaj utajil davke, ali pa, da mesečno ne

16.03.2012 15:36:49 Uhr


20

Intervju: Tomaž Kos poroča o izpolnjevanju svojih aktivnosti v preskusni dobi, pa tudi, če se je preveč zadolževal glede na svoje možnosti, torej je zlorabil zadolževanje. V teh primerih upnik lahko ugovarja in odpusta pač ni, dolžniku pa ostanejo vse obveznosti. Kaj pomeni pretirano zadolževanje? Je to raztegljiv pojem? Da, a pri nas še nismo imeli primera, da bi temu kdo ugovarjal.

Imamo prav poseben primer, ko gre za psihološko motnjo – neka ženska se zdravi samo zaradi zapravljanja Kakšni pa so odzivi pri ljudeh, ko se stečaj denarja.

Kako dolgo trajajo stečaji? Odvisno od preskusne dobe, ki je lahko od dveh do petih let. Če je dve leti, potem vse skupaj traja okoli tri leta. Dolžniki postanejo vseh bremen prosti takoj, ko sodišče izda sklep o odpustu obveznosti. Tako so jim odpuščene vse obveznosti in od takrat živijo kot vsi drugi. Med trajanjem tega obdobja pa gre recimo celotna plača, ki jo zaslužiš in je višja od minimalne, za poplačilo dolgov. konča? Komaj čakajo, da je te more konec. Prav pred kratkim me je poklicala stranka, da ja ne bi pozabil izdati tega končnega sklepa, s katerim bo razbremenjena vseh dolgov.

Nekateri pa so vseeno v dolgovih, pa se nič ne obremenjujejo in še lepo živijo! Tisti, ki so resni, jim ni vseeno, da so v dolgovih. So pa seveda tudi različni faloti, ampak ti tako in tako ne gredo v stečaj. Koliko ste imeli stečajev, pri katerih so morali dolžniki prodati svoje nepremičnine? Malo. Le v dveh ali treh primerih smo prodajali nepremičnino. Sicer pa so možnosti za unovčevanje premoženja različne. Terjatve recimo izterjamo, če gre za premoženje ali nepremičnine, pa z zbiranjem ponudb ali prek dražb. S čim pa se recimo tisti, ki bankrotirajo, vozijo po cestah? Avtomobile imajo večinoma na lizing, ki jim ga plačujejo sorodniki. Kakšna se vam zdi verjetnost, da se nekomu osebni stečaj ponovi? Mislim, da je precej manjša verjetnost, da se to zgodi še enkrat, saj že sam zakon opredeljuje, da po končanem stečaju deset let ne moreš v novega. Kako pa bankrotiranci sploh poravnajo stroške stečaja, ki so okoli dva tisočaka?

MF03_18_20.indd 20

Devetindevetdeset odstotkov stečajev se začne z brezplačno pravno pomočjo, ki jo poravna država. Kako ste plačani? Iz te brezplačne pravne pomoči, ki jo plača država. Gre za 1.894 evrov in DDV za en stečaj. Je pa vedno enaka tarifa ne glede na zahtevnost primera, razen če je kaj stečajne mase, saj so s tem povezani potem še drugi postopki. Se glede na to, da je zelo malo poplačil, srečujete tudi z grožnjami upnikov? Upniki za zdaj ne grozijo. Nekaj jih sicer sprašuje za nasvete, kaj narediti; nekateri so recimo denar posojali kar brez dokaznih listin. Toda tem ne moremo pomagati, ker sprejemamo samo dokumentirane vloge. Kaj pa dolžniki? Jim grozijo? Kolikor vem, jim ne grozijo. Se pa pogosto dogaja, da jih na začetku stečajnega postopka, najbrž zaradi nevednosti, še kar obiskujejo različni izvršitelji in nanje pritiskajo. Ko nam to sporočijo, pokličemo te izvršitelje in jim pojasnimo, da so naše stranke v stečajnem postopku, zato pri njih nimajo več kaj iskati. Z začetkom stečaja se namreč prekinejo vse izvršbe. Menite, da bo v prihodnje več zlorab pri teh stečajih, saj je za dolžnike, po povedanem sodeč, kar ugodna rešitev? Težko komentiram. Teoretično je mogoče. Tudi pri objavi zakona so na začetku obstajali ti strahovi, toda iz prakse lahko povem, da zlorab vsaj do zdaj pri meni ni bilo. Bolj bi rekel, da gre za naivnost ljudi, saj so pri različnih bankah najemali previsoka posojila. Če bi dolgovali sto tisoč evrov in jih ne bi mogli vrniti, bi šli v stečaj? Takoj. Če so razlogi, pač moraš v stečaj. Odvisno pa je tudi od izračunov, koliko bi lahko poplačal in koliko ne. Moram pa reči, da opažam, da pri večini ljudi odločitev, da gredo v stečaj, počasi dozoreva. To se ne zgodi čez noč. Ko se začnejo te težave, se vsak poskuša najprej sam rešiti. Stečaj je šele zadnji izhod, čeprav bi bilo mogoče bolje, da bi se za stečaj odločili že prej in bi imeli tako manj psihičnih travm. Če se ne odločiš za stečaj, te pač vse življenje, kjerkoli si in karkoli počneš, čakajo izvršbe. Če morate recimo delati še 30 let in vam vsak mesec z izvršbami poberejo dve tretjini plače, se vam lahko še zmeša. Zato se ljudje odločijo, da bodo raje tri leta v stečaju – in potem so rešeni.

16.03.2012 15:36:49 Uhr


MF03_21.indd 1

16.03.2012 11:51:45 Uhr


22

Barometer Kako se je plemenitil denar

SLOVENIJA

Naj vzponi in padci

Tečaji delnic so se v minulem mesecu dni okrepili; draži se tudi

Enomesečna sprememba (v %) nafta, zlato in evro pa sta se pocenila

NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR GORENJE LUKA KOPER HELIOS ABANKA VIPA

22,2 21,3 17,6 14,3 13,4

DELNICE TELEKOM SLOVENIJE ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ INTEREUROPA PIVOVARNA LAŠKO

-2,9 -5,0 -8,1 -17,6 -18,0

ALTA NEW EUROPE

6,2

KD Finance

5,5

Triglav EM Potrošne dobrine

4,9

EEF Eq Japan [RH]

4,9

Raiffeisen-Russland-Aktien

4,9

VZAJEMNI SKLADI EEF Eq Latin America [R]

-1,7

Probanka Agriculture

-1,9

ALTA GOLD

-2,9

PIA Gold Stock KD Nova energija

-3,1 -4,3

MF03_22_23.indd 22

V

zadnjem mesecu dni, od 14. februarja do 14. marca, je bilo na borzah čutiti nadaljevanje pozitivnega razpoloženja, kar je okrepilo vrednost delnic. Hkrati se je zmanjševala tudi nihajnost, ki je merilo strahu med vlagatelji. Med večjimi delniškimi trgi je bil tokrat kar malo presene-

tljivo med najbolj donosnimi japonski, tamkajšnje delnice so se podražile za 11 odstotkov. Nemške in ruske delnice so dražje za pet oziroma skoraj sedem odstotkov, ameriške za tri. Na razvijajočih se trgih so se najbolj povzpele delnice na borzi v Braziliji, za nekaj manj kot pet odstotkov. Po zelo dolgem času so nekoliko dražje celo delnice na lju-

BORZNI INDEKSI Enomesečna sprememba (v %)

Vrednost

SBI TOP

1,5

577

DAX (Nemčija)

5,2

7.079

RTS (Rusija)

6,6

1.752

S & P 500

3,2

1.394

Hang Seng (Hongkong)

2,0

21.340

Nikkei 225 (Japonska)

11,0

10.051

SENSEX (Indija)

0,4

17.919

Boavespa (Brazilija)

4,9

68.257

BELEX 15 (Srbija)

1,4

547

Crobex (Hrvaška)

4,1

1.819

-3,3

444

DJS Balkan 50

SEKTORJI – INDEKS S & P GLOBAL 1200 Energija Surovine Industrija Široka potrošnja – ciklične dobrine Široka potrošnja – neciklične dobrine Zdravstvo Finance IT Telekomunikacije Javna oskrba

Enomesečna sprememba (v %) 0,3 -1,1 1,5 4,4 2,5 1,0 4,1 6,0 0,0 1,4

16.03.2012 15:37:40 Uhr


februarska mesečna INFLACIJA

0,6%

0,3%

marčevski mesečni TOM

23

VALUTE

EUR/USD EUR/CHF EUR/HRK

FOTO: Bloomberg

OBRESTNE MERE

bljanski borzi, in sicer za poldrugi odstotek. K temu so največ pripomogle delnice Gorenja in NKBM z malce več kot 20-odstotnim mesečnim donosom. Na drugi strani pa so se delnice na Balkanu v povprečju pocenile.

Zlato in evro cenejša

Vrednost evra se je znižala. V primerjavi z dolarjem je upadla za 0,8 odstotka. Za skoraj šest odstotkov se je podražila tudi nafta, zlato pa še vedno upada, zadnji mesec je cenejše za štiri odstotke. Z nekaj izjemami se obrestne mere za depozit 1.001 evro od lanskega decembra niso veliko spremenile; v polovici bank so ostale nespremenjene. Opazimo pa lahko, da so tam, kjer so se znižale, precej nižje, kjer so zrasle, pa so te spremembe manjše.

SPLETNA ANKETA

6M LIBOR CHF 6M EURIBOR

SUROVINE Nafta (159-litrski sod) Zlato (31,1-gramska unča)

Enomesečna sprememba (v %) -0,8 0,4 -0,8

Vrednost 1,30 1,21 7,52

Enomesečna sprememba v % točkah Vrednost (v %) 0,028 0,160 -0,193 1,177 Enomesečna sprememba (v %) 5,8 -4,4

Vrednost 125 USD 1.645 USD

OBRESTNA MERA ZA VEZAVO 1.001 EVRA Abanka Banka Celje Banka Koper BKS Bank DBS Delavska hranilnica Factor banka Gorenjska banka Hranilnica Lon Hranilnica Vipava Hypo banka KD banka NKBM NLB PBS Probanka Raiffeisen SKB Sparkasse Unicredit banka Volksbank

6 mesecev (v %) 1,50 2,10 1,55 1,80 2,00 2,35 2,30 2,45 2,55 1,95 2,25 1,90 1,85 2,25 1,85 2,80 1,00 1,95 2,40 2,30 3,00 *

2 leti (v %) 3,20 3,85 2,35 ni v ponudbi 3,50 4,10 4,00 3,95 4,10 4,00 3,25 3,50 4,10 3,80 3,90 4,20 3,10 3,95 3,75 3,90 3,70*

Vir: banke in njihove spletne strani; podatki so z dne 15. marca 2012; op.: upoštevali smo redno bančno ponudbo vezave depozitov, če ni drugače označeno; *velja za komitente banke. Viri: Bloomberg, www.vzajemci.com, stat.si; op.: pri vseh je bilo opazovano obdobje med 14. februarjem in 14. marcem, če ni drugače navedeno.

MF03_22_23.indd 23

16.03.2012 15:37:45 Uhr


24

Borza

marja.milic@finance.si

Marja Milič

Noro, v treh mesecih do 22 % donosa! Kako naprej? Še niste preboleli finančne krize in menite, da na borzi ni pravih zaslužkov? Motite se. Rast svetovnih delniških trgov v zadnjih treh letih je presunljiva, letos pa se še intenzivneje nadaljuje; Slovenija je žal izjema; donosi naj vas ne zavedejo, v prihodnje lahko trgi zanihajo tudi navzdol, zato po pameti

L

ed finančne krize na svetovnih kapitalskih trgih se je stalil, in če pogledamo zemljevid donosnosti na delniških trgih, vidimo, da ti zadnja tri leta doživljajo pomlad. Ta se utegne letos prevesiti v vroče poletje, saj se od začetka leta tečaji in s tem temperature na trgih vztrajno vzpenjajo. Med najbolj vročimi sta bila letos indijski in ruski trg, kjer so se delnice podražile za dobro petino. Za več kot deset odstotkov so se okrepili tečaji v Braziliji, na Kitajskem in celo v Grčiji, kjer smo bili priča selektivnemu bankrotu. Od muh niso niti donosi delnic na razvitih trgih. In zakaj takšna nora rast? »Letošnja rast na svetovnih kapitalskih trgih ima precej specifično naravo. Pogojena je predvsem z velikansko količino denarja, ki so jo centralne banke prelile v finančni sistem z željo, da se izognejo posojilnemu in finančnemu krču, ki bi lahko vodil v kolaps svetovnega finančnega sistema. Za optimizem skrbijo predvsem tako imenovani 'feel good' ekonomski kazalniki,« razmišlja Samo Javornik, član uprave Triglava Skladov. Nekatere številke na tečajnicah kar jemljejo sapo. Delnice na ruskem trgu so v treh letih pridobile 149, na indijskem 116, na brazilskem pa 99 odstotkov. Zanimivo so delnice razvitega ameriškega trga ustvarile kar 30 odstotnih točk več kot na Kitajskem (glej infografiko).

MF03_24_27.indd 24

Med najbolj vročimi sta bila letos indijski in ruski trg, kjer so se delnice podražile za Doma oblačno, dobro peti- švigajo tudi strele Slovenija žal ne sodi med no.

donosnost letos (v %) donosnost v zadnjih treh letih (v %)

borzne »sončke«. Indeks SBI TOP, ki vključuje sedem največjih slovenskih podjetij (Krka, Gorenje, Mercator, Petrol, NKBM, Telekom Slovenije in po novem tudi Zavarovalnica Triglav), je letos izgubil tri odstotke, delnice nekaterih omenjenih podjetij dosegajo rekordno nizke vrednosti. Sto tisoč Slovencev, ki so leta 2007 kupovali delnice NKBM po ceni 27 evrov, se danes verjetno drži za glavo, saj je ta vredna 85 odstotkov manj, torej pičle štiri evre. Smejalo se ni niti delničarjem trgovca Mercatorja, saj je delnica letos izgubila 15 odstotkov vrednosti in je zdaj vredna 125 evrov (13. marec). Precej več je zanjo konec leta ponujal nesojeni kupec, hrvaški Agrokor,

16.03.2012 15:38:39 Uhr

ZDA

8 94

Vir: Bloom indeks SB STOXX S


25

in sicer 221 evrov, februarja pa je od nakupa iz več razlogov odstopil. Prav zaradi te neuspešne prodaje se nadaljuje negativno ozračje na domačem trgu, svarijo slovenski borzniki. Tudi ljubljenka slovenskih vlagateljev, delnica Krke, ne letos ne v zadnjih letih ni prinesla vlagateljem nasmeška na obraz. Cena se je letos gibala okoli 50 evrov. Spomnimo, konec leta 2007 je dosegla rekordnih 126 evrov.

mer ter likvidnostnega krča domačih bank, ki niso zmožne podpirati gospodarstva,« našteva Nataša Janževič, upravljavka premoženja iz Primorskih skladov. »Na žalost Slovenija sodi med države, ki so med svetovno konjunkturo od leta 2003 do 2007 naredile največ strateških napak,« dodaja Javornik. In katere so te napake? Večina denarja, ki je bil pridobljen z zadolževanjem, je šla za »neproduktivne« naložbe, privatizacijske zgodbe in vrednostne papirje, ki so bili v obdobju krize najbolj prizadeti. Danes je večina tega premoženja vredna precej manj, dolgovi pa so ostali, pojasnjuje.

Danes se Slovenci raje odločajo za bančne depozite kot pa za sklade.

Kaj je narobe s Slovenijo?

Globalizacija gor ali dol, Slovenija je posebna zgodba, nenehno govorijo slovenski borzniki. Zaradi majhnosti, nelikvidnosti kapitalskega trga in poslovnega okolja, ki je za tuja vlaganja razmeroma nezanimivo, je prepuščena razpoloženju domačih vlagateljev. »Slovenski kapitalski trg izraža strah zaradi zaostrenih razmer v gospodarstvu, zmanjševanja kupne moči prebivalstva, političnih raz-

Pričakovanja

»V povprečju so trgi že v prvih mesecih dosegli večji del donosnosti, ki jo lahko pričakujemo v celotnem letu,« razmišlja Andrej Petek iz Abanke Skladov. Pričakovana povprečna letna donosnost

Kako so cveteli borzni trgi letos in v minulih treh letih

st letos

st v zadnjih h (v %)

Evropa*

10 46

donosnost v zadnjih treh letih (v %)

ZDA

8 94

donosnost letos (v %)

Rusija

donosnost v zadnjih treh letih (v %)

22 149

Slovenija*

donosnost letos (v %)

donosnost v zadnjih treh letih (v %)

-3 -31

Grčija donosnost letos (v %) donosnost v zadnjih treh letih (v %)

15 -62

Balkan* treh letih (v %)

Brazilija

donosnost letos (v %)

donosnost v zadnjih treh letih (v %)

17 99

-0 -19

Japonska

donosnost letos (v %)

donosnost v zadnjih treh letih (v %)

8 35

Kitajska

donosnost letos (v %)

Indija

donosnost v zadnjih treh letih (v %)

22 116

donosnost letos (v %)

donosnost v zadnjih treh letih (v %)

13 64

Vir: Bloomberg; MSCI; finance.si; lastni izračuni; letošnja donosnost od 30. 12. 2011 do 9. 3. 2012; triletna donosnost od 6. 3. 2009 do 9. 3. 2012; op.: za Slovenijo smo uporabili indeks SBITOP; za Evropo smo upoštevali MSCI EMU, ki šteje 11 trgov (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija); STOXX Sub Balkan TMI šteje štiri države (Hrvaško, Makedonijo, Srbijo, Slovenijo); sprememba tečajev v % na podlagi ravni indeksov, preračunanih v EUR.

MF03_24_27.indd 25

16.03.2012 15:38:45 Uhr


26

Borza razpršenega portfelja delnic je od devet do 10 odstotkov nominalno, verjetnost doseganja takšne donosnosti se občutno veča s podaljševanjem dobe varčevanja, pravi. To podkrepi tudi s številkami. Zgodovina ameriškega trga kapitala kaže, da je verjetnost kumulativne izgube enoletnega varčevanja v delnicah približno 30 odstotkov, petletnega okoli 13, 10-letnega okrog pet odstotkov, v primeru 20letnega pa se verjetnost kumulativne izgube skoraj izniči. Zato ocenjuje, da so kljub dobremu začetku leta delnice za dolgoročnega vlagatelja ta hip najbolj perspektiven naložbeni razred. In kaj menijo drugi? »Izkristaliziralo se do polovice leta 2012. Do takrat bo tudi jasno, ali nas je oziroma nas bo doletela mila recesija ali pa nas čaka kaj hujšega,« napoveduje Samo Javornik in pojasnjuje: »Živimo v okoliščinah, ki jih kapitalski trgi še niso doživeli. Poplava denarja, ki se namesto v kreditiranje podjetij seli na kapitalski trg in dviguje cene najbolj tveganih finančnih produktov, je povzročila precej shizofrene razmere, ki se lahko čez leto hitro obrnejo v nasprotno smer. Trgi so nervozni.« Vlagatelji pa so se razdelili na dva tabora. Prvi je prepričan, da se je okrevanje svetovnega gospodarstva že začelo in da je pred nami svetla druga polovica leta. Drugi tabor meni, da smo šele na začetku negativnih gospodarskih gibanj. Oboji poudarjajo predvsem tiste kazalnike, ki podpirajo njihovo

Avstrijec Jürgen Maier iz Raiffeisen Capital Managementa ta hip najbolj stavi na Rusijo, Južno Korejo in Tajsko.

Anketa: Na kaj morajo paziti Slovenci, da se ne opečejo? Samo Javornik, Triglav Skladi: »Moj odgovor na vprašanje bo dolgočasen: bodite dolgoročni, prilagodite portfelj svojim naložbenim ciljem in svojemu dojemanju tveganja. Ne špekulirajte. Kapitalski trg ta hip ni v 'zdravem' ravnotežju. Cene delnic so na prvi pogled privlačne, a v gospodarskem in finančnem okolju je veliko sistemskih tveganj, ki se v obdobju nestabilnih gospodarskih razmer lahko sprožijo. Predvsem ne bodite impulzivni. Čas se ni začel danes in zgodovina se ne bo končala jutri.« Andrej Petek, Abanka Skladi: »Delnice so kljub eksplozivni rasti na začetku leta za dolgoročnega vlagatelja ta hip najbolj perspektiven naložbeni razred. Vendar pa moramo pri varčevanju na kapitalskih trgih upoštevati določena pravila. Odločilne naj bodo razpršitev naložb in prilagoditev svojemu položaju ter ocena sprejemljive tveganosti. Za povprečnega vlagatelja je najprimernejše varčevanje na kapitalskem trgu varčevanje prek vzajemnih skladov, ti pa v zadnjih letih večino svojih prihrankov vlagajo na tuje trge. Zelo pomembno je, da smo disciplinirani, da naložbe prilagajamo predvsem spremembam svojih ciljev ter omejimo čustvene odzive na dogajanja, ki zmanjšajo verjetnost doseganja pričakovanih donosov. Nezadovoljstvo je namreč posledica neprimerne (večinoma preveč tvegane) sestave naložb in nepoznavanja osnovnih lastnosti ključnih naložbenih vrst (delnic, obveznic, denarja).«

prepričanje. Gre za tipično pristranskost potrditve, še pojasnjuje. Na svetovnih delniških trgih bo čutiti strah in negotovost, predvsem zaradi dogajanja v Evropi, predvideva Janžičeva, a kljub temu meni, da letos še lahko pričakujemo rast na delniških trgih, a ne s takšno dinamiko kot v začetku leta. Nekaj težav je še, zato je pred nami podobno turbulentno leto, kot je bilo lani. Trge bodo premikali trije pomembni dejavniki: poteze evropskih voditeljev za reševanje dolžniške krize, poteze Evropske centralne banke (ECB) in odzivi bonitetnih hiš. Evropske in tudi slovenske banke bodo potrebovale obsežne finančne injekcije v obliki dokapitalizacij. Hkrati Evropi zaradi zaostrovanja dolžniške krize preti majhna gospodarska rast, če ne celo vnovična recesija, nekatere države so že v recesiji (Italija, Slovenija …). Bolj optimističen je Miha Mihalj iz Alta Skladov: »Svetovno gospodarstvo bo še raslo, in to ne glede na težave v EU.« Ameriška centralna banka je napovedala nizko obrestno mero vsaj do konca leta 2014. Razmere sicer niso najboljše, a to daje možnost podjetjem, da se spet zadolžujejo po ugodni obrestni meri in vlagajo v projekte, ki bi zagnali gospodarstvo, razlaga.

Kam z denarjem

Letos bi moralo biti v portfeljih vlagateljev več delnic, vendar ob določenih predpostavkah: če ne bo večjih pretresov na področju evropske dolžniške krize, če bo trend zaposlovanja v ZDA še pozitiven in če bo Kitajska obdržala stopnjo rasti BDP, svetuje najboljša upravljavka skladov pri nas po izboru revije Moje finance Barbara Gačnik iz KBM Infonda. Kaj pa panoge? »Če stavimo na postopno gospodarsko rast, so to industrija, surovine, trajne potrošne dobrine, IT – to so sektorji, ki jih lahko nekoliko bolj vključite v portfelj. Ne bi si upala pretiravati s finančnimi delnicami, predvsem bi bila previdna pri bankah, ohranila pa bi del naložb v farmaciji in osnovnih potrošnih dobrinah. Pri obeh bi izbirala predvsem delnice družb, ki imajo rast prihodkov in spodobno dividendo,« še predlaga. Kaj pa svetujejo tujci? Avstrijec Jürgen Maier, upravljavec premoženja v Raiffeisen Capital Managementu, ta hip najbolj stavi na Rusijo, Južno Korejo in Tajsko, sektorsko pa na surovine, materiale in na družbe, ki se ukvarjajo s preskrbo z elektriko, plinom in vodo, ter finančne družbe. Napovedim se pridružuje tudi 76-letni borzni maček Mark Mobius iz Franklin Templetona, ki bedi nad upravljanjem 64 vzajemnih skladov in portfeljev, vrednih kar 50 milijard dolarjev. Ta hip je mogoče najboljše nakupne priložnosti najti v Rusiji, Bra-

 3 0 + /

5%,%3)0/'/$  .!$!. /0/.4$")2%

-/ ! MF03_24_27.indd 26

16.03.2012 15:38:47 Uhr


27

ziliji, TurÄ?iji, na Kitajskem in ĹĄtevilnih obrobnih trgih, kjer je veliko podcenjenih delnic, ki imajo moĹžnost za hitro rast, meni. In Slovenija? ÂťUpadanje teÄ?ajev se bo zaradi prodaj premoĹženja prezadolĹženih lastnikov tujim vlagateljem in poslediÄ?no prevzemnih ponudb umirilo. Tako pridobljena sveĹža denarna sredstva pa ne bodo zadostovala za pomembnejĹĄo rast domaÄ?ega kapitalskega trga, sploh Ä?e se bodo uresniÄ?evale napovedi o krÄ?enju gospodarske aktivnosti,ÂŤ razmiĹĄlja JanĹževiÄ?eva.

Slovenci v depozitih?

Danes se Slovenci raje odloÄ?ajo za banÄ?ne depozite, ki zdaj dosegajo okoli ĹĄtiriodstotno obrestno mero za vezavo Ĺže nad enim letom, kot pa za sklade, potarna JanĹževiÄ?eva. To potrjuje tudi statistika. V letu dni je bilo po podatkih ATVP in Banke Slovenije iz skladov slovenskih dzujev izplaÄ?anih 90, iz tujih skladov, ki se trĹžijo pri nas, pa 26,3 milijona evrov, medtem ko so se vloge gospodinjstev pri bankah poveÄ?ale za 301 milijon evrov. ÂťBorznikom ne zaupamo, igra z delnicami je tvegana, donosi niso zanesljivi. Na sploĹĄno smo precej nezaupljivi, zato depozite jemljemo kot naloĹžbo, ob kateri lahko spimo brez skrbi. Logika je: Ne

bom obogatel, vendar tudi ne bom izgubil. Pri tem pa nismo navajeni od prejetih obresti odĹĄtevati izgube, ki jo prinaĹĄa inacija,ÂŤ razmiĹĄlja psihologinja SaĹĄa MejaĹĄ iz O.K. Consultinga. OpaĹža tudi, da Slovenci izgubo raÄ?unajo od najviĹĄjega teÄ?aja, ki ga je delnica kdaj dosegla, in ne od takrat, ko so jo kupili. Dejstvo je, da so ĹĄtevilni brezglavo kupovali delnice po najviĹĄjih vrednostih in jih pozneje, ko so teÄ?aji upadali, s precejĹĄnjimi izgubami tudi prodajali. Kako boleÄ?a je bila izguba za nekatere, kaĹže vrednost indeksa SBI TOP, ki se je v ĹĄtirih letih potopil za veÄ? kot 70 odstotkov, v zadnjih treh letih pa za 31 odstotkov. ÂťGlede na nekatere primerljive drĹžave imamo Slovenci obÄ?utno prevelik del prihrankov neposredno v vrednostnih papirjih. To z vidika varnosti in uÄ?inkovitosti upravljanja prihrankov za povpreÄ?nega vlagatelja ni najbolj primerno,ÂŤ ugotavlja Andrej Petek iz Abanke Skladov. ÂťMiselnost in psihologija Slovencev pri trenutnih dogajanjih na borzi nista veliko drugaÄ?ni kot pri preostalih narodih,ÂŤ pa miri Javornik. RazdolĹževanje zasebnega in podjetniĹĄkega sektorja je zarezalo v razpoloĹžljiv dohodek prebivalstva in s tem precej zmanjĹĄalo nagnjenost ljudi k varÄ?evanju v bolj tveganih ďŹ nanÄ?nih produktih. To bo potekalo ĹĄe nekaj Ä?asa, priÄ?akuje.

444"'1/-$,0'

     



,  



,  



,   

+

+

+

 . ,-/ +0) 01$)*$, 01/$&  31-+ 10) )*'+ 10) , ./ 3  3#'-0'01$+5 ./$#3 ( *,')-+ &($"$%%"# *($#.')"!+$#$(&' )$%!%(/""%"

 . ,-/ +0) 01$)*$, 01/$&  31-+ 10) )*'+ 10) , ./ 3  0'01$+5 .-+-7./'. /)'/ ,(25 # ( &($"$%%"# *($#.')"!+$#$(&' )$%!%(/""%"

 #/0, 3/ 1  )*'+ 10) , ./ 3  3#'-0'01$+5 ./$#3 ( *,')-+ &($"$%%"# *($#.')"!+$#$(&' )$%!%(/""%"

 3 00+-./'./ 3'*'.-0$!,-.-,2#!-!-% 1--./$+*($,'&#/26',0)'&3-5'*-!) 1$/'!-01$-01 *'.-30$+!/$5!$0$# + /"21 )--!, )2.23-5'* '%#-"% "#'%#-" &&# *''%#-" &&#* &)-./'&/ ,'1$) /#-+

5%,%3)0/'/$"%.%'!1!.#)*%)31/9.).!.#)1!.*% 1)-%1).&/1-!3)5.%'!)71!;4.!&).!.;.%'!,%!2).'!)31/9.).!.#)1!.*%7!5/7),/)31/9. )#!22//,,%#3)/.$) 8-%2%;.//$0,!;%5!.*% -!,/01/$!*.!#%.!7).5+,*4;%.)-)0/0423) *%/"1!;4.!.5/"1/+)( -%2%;.)/"1/+*% 01)0/,/'4).1/;./23)-%2%#%5   .!$!.7.!:!).2%201%-%.);%2%201%-%.)*/%,%-%.3))71!;4.! )71!;4.3%-%,*).!/2./5)).$%+2!/"1%23)-%2%;.) 

22+40./,%3.//"1%23./-%1/ &).!.#)1!.!51%$./23 2+40.)7.%2%+7!0,!;),/ 01)2+,%.)35)!53/-/"),2+%'!7!5!1/5!.*!)31/9.).!.#)1!.*%/-/'/;!$/0/0423!0/$1/"./23) /0/.4$")2%/"1.)3%.!5!:%'!01/$!*!,#!5/7),)31/9.'/$.!0/.4$"!5%,*!$/-!1#!7!5/7),!)77!,/'%01)0//",!:;%.)(01/$!*!,#)()31/9./5)(5/7),5 ,/5%.)*)+)2/$%,4*%*/5!+#)*) ,)+%2/2)-"/,);.%%;.!666#)31/%.2)

-/ ! %-/'3 ./$#01 3*($,'&+-#$*-3)-+!','/ , 3-6,( -##-*)++'0'(  -##-%)+ MF03_24_27.indd 27

16.03.2012 15:38:48 Uhr


28

Borza

moje.finance@finance.si

Anamarija Urbanija

Vlagatelji, ne stara Evropa, ZDA in Kitajska, temveč Afrika! Prebivalstvo v razvitih industrijskih državah se stara, hkrati pa se njegovo število manjša, saj se rojeva premalo otrok; to vpliva na finančne trge in jih spravlja v resne težave; tudi Kitajski grozijo demografske težave; Afrika ostaja prezrta, čeprav ima dolgoročno izjemne možnosti

D

emografska gibanja, na primer rast prebivalstva, njegova spremenjena sestava in daljšanje življenjske dobe, lahko vplivajo na rast, varčevalne navade in pripravljenost na tveganje, s tem pa tudi zelo verjetno na gibanje cen vseh kategorij premoženja na trgih kapitala, so v eni izmed raziskav zapisali analitiki zavarovalnice Allianz. Starejši ljudje recimo denar vlagajo manj tvegano, v varnejše naložbe, ali pa ga uporabijo za financiranje življenja v pokoju. Z upokojitvijo svoje premoženje prerazporedijo v varnejše depozite, s tem pa presahne vir sredstev za nakup delnic. To se namreč dogaja že zdaj, ko v pokoj odhajajo številčno močni letniki, torej ljudje, rojeni med letoma 1947 in 1965, in uporabljajo svoje prihranke in naložbe. Strokovnjake skrbi, da bi lahko odtekanje velikanskih vsot evrov in dolarjev zamajalo borze.

57,1

62

Množice mladih na drugih celinah

Afrika ima več kot 60 odstotkov neizkoriščenih kmetijskih površin in velikanske rezerve surovin, prebivalstvo pa je zelo mlado.

Delež mladih med 15. in 24. letom v celotni populaciji v odstotkih 1950

50 31,2 17 9,4

Ni pa nujno, da se to zgodi v tako hudi obliki. Z delnicami trgujejo po vsem svetu. Vlagatelji niso samo v ZDA in Evropi, temveč tudi na drugih celinah, ki kar pokajo od moči, medtem ko se zahodni svet stara. Azijske države, ki se gospodarsko hitro razvijajo, imajo na voljo veliko množico mlade in čedalje bolje izobražene delovne sile. Pomembna je namreč zlasti sestava prebivalstva. Ljudje med 35. in 54. letom so najproduktivnejši, imajo največ dohodkov in tudi največ zapravljajo. To pa poganja gospodarstvo naprej in tečaje delnic navzgor. Naložbe prebivalstva se bodo po nekaterih napovedih v prihodnjih letih celo povečale, le drugače bodo razporejene. Po izračunih svetovalne družbe McKinsey je bilo svetovno premoženje konec leta 2010 vredno 198 bilijonov dolarjev. Od tega je bilo 28 odstotkov vloženega v delnice. Do

2010 20,5 7,7 6

8,7 6,8 7

2050 5,6

4 4,4 0,4 0,5 0,5 Vir: OZN

MF03_28_29.indd 28

16.03.2012 15:40:04 Uhr


29

leta 2020 naj bi se sredstva povečala na 371 bilijonov dolarjev, delež delnic pa naj bi upadel na 22 odstotkov. Glavni vzrok za nazadovanje deleža delnic so demografske spremembe. Niso pa edini. Upoštevati je treba tudi predpise, ki bankam in zavarovalnicam nalagajo, da zmanjšajo svoje naložbe v tvegane naložbene oblike, na primer v delnice. Hkrati pa so gibanja delniških tečajev v zadnjih letih povzročila, da se vlagatelji od njih odvračajo in se ozirajo za manj tveganimi oblikami naložb. Podjetja se zato ne bodo več mogla v takšni meri preskrbeti s svežim kapitalom na uveljavljenih delniških trgih, če se bodo hotela še razvijati in rasti. Zato bodo v prihodnje za prve ponudbe delnic (IPO) in dokapitalizacije izbirala države, v katerih je povpraševanje po delnicah veliko. Poleg tega bodo izdajala več obveznic.

Kitajska z demografskega vidika ne ponuja prevelikih obetov, saj tam število za delo sposobnih ljudi stagnira, čez dve leti pa naj bi se začelo celo zmanjševati.

Nove priložnosti

Seveda pa je na voljo kar nekaj časa za pripravo in prilagoditev tem spremembam, da bi jih lahko upoštevali pri odločitvah za naložbe. Demografske spremembe se dogajajo več desetletij in jih je mogoče napovedati, zato jih lahko obrnemo tudi v svojo korist in nanje gledamo kot na priložnost. Zaradi staranja prebivalstva bodo pri naložbah imele prednost biotehnološke in farmacevtske delnice, pa tudi delnice energetskih podjetij in tistih, ki pridobivajo in predelujejo surovine, ki pri vse večjem povpraševanju postajajo čedalje bolj pičle. Priložnost bodo ponujale tudi naložbe v delnice podjetij, ki skrbijo za gradnjo infrastrukture in promet, saj sta za hitro rastoča gospodarstva značilni hitra urbanizacija in močna gospodarska rast. Strokovnjaki zato poudarjajo, da vlagati skladno z demografskimi gibanji pomeni predvsem vlagati v delnice hitro rastočih gospodarstev ali v zahodna podjetja, ki imajo svoje podružnice v teh državah. Pri tem naj bi imela prednost

Delež starih (65 +) v celotni populaciji v izbranih regijah in državah v odstotkih 1950

2050

16,9 6,9 5,4 3,3 3,7 3,2

3,3

Ni pa dobro, da ob omembi hitro rastočih gospodarstev takoj pomislimo samo na Kitajsko. Z demografskega stališča ta velikanska država ne ponuja prevelikih obetov. Tam namreč število ljudi, sposobnih za delo, stagnira, čez dve leti pa naj bi se začelo celo zmanjševati. Razlog jeomejevanje rasti prebivalstva s politiko enega otroka. Poleg Kitajske je namreč še veliko držav in predelov sveta, ki so prezrti, a so primerni za naložbe v delnice. Vlagatelji so na primer do zdaj popolnoma prezrli Afriko, ki skriva velike, do zdaj neizkoriščene možnosti za razvoj. Črna celina namreč sodi med najhitreje rastoče gospodarske regije sveta. K temu najbolj pripomorejo hitra urbanizacija celine, čedalje več proizvodnih podjetij in naraščajoč srednji sloj. Afrika ima sicer manj prebivalcev kot Indija, zato pa ima več gospodinjstev srednjega razreda. Ti porabniki največ povprašujejo po izdelkih široke porabe in tako spodbujajo rast gospodarstva. Do leta 2040 naj bi po napovedih strokovnjakov vsak peti mlad človek živel v Afriki, množica delovne sile bo večja od števila za delo sposobnih ljudi na Kitajskem. Poleg tega ima Afrika več kot 60 odstotkov neizkoriščenih kmetijskih površin in velikanske rezerve surovin. Panoge, ki proizvajajo blago za široko porabo, rastejo dva- do trikrat hitreje kot v zahodnih, razvitih državah. Povpraševanje po delnicah v hitro rastočih državah pa se za zdaj le počasi povečuje, saj tam ljudje še nimajo na voljo dovolj sredstev, ki bi jih lahko vlagali. Borze se bodo tam razcvetele šele takrat, ko bo tamkajšnje prebivalstvo živelo v večji blaginji. Do takrat pa se bo veliko prebivalcev zahodnega sveta postaralo in bo zanje prepozno. 35,9 31

29,2

14,8 6,9 4,5

Prezrta Afrika

36,4

22,7

2000

podjetja, ki izdelujejo in prodajajo blago za široko porabo, in tista, ki izdelujejo vse, kar je potrebno za ohranjanje zdravja.

5

17,2

4,9

14,7 8,2

18,1 8,3

16,4 9,7

30,4 21,1

17,4 10,3

19,3

12,3 8,3

6,9 5,2

Vir: OZN

MF03_28_29.indd 29

16.03.2012 15:40:12 Uhr


30

Borza

marja.milic@finance.si

Marja Milič

Tujcem 14, domačim pa 9 kipcev Sredi februarja je naša revija drugo leto zapored podelila nagrade najboljšim vzajemnim skladom, ki se tržijo pri nas, in poiskala najboljšega upravljavca; preverili smo utrip po izboru

P

odelili smo torej 23 steklenih kipcev najboljšim vzajemnim skladom, hkrati pa razglasili tudi najboljšega domačega upravljavca premoženja. Naziv je prejela 39-letna Barbara Gačnik iz KBM Infonda, ki je bila tudi na naslovnici prejšnje številke revije Moje finance. Največ kipcev je sicer domov odnesel predstavnik Banke Koper, kjer tržijo sklade Franklina Templetona in Eurizona Capitala, skupaj kar 9. Če pogledamo celotno statistiko nagrad, so tujci za svoje sklade prejeli 14 nagrad, domači pa devet. Sicer pa smo ocenili 218 vzajemnih skladov v 23 različnih kategorijah za tri- in petletno obdobje ter jim hkrati podelili tudi zvezdice: od pet za najbolje upravljane sklade do ene za najslabše upravljane sklade.

Pohvale in nekaj očitkov

Na splošno lahko strnemo, da so bili odzivi na letošnji izbor predvsem pohvalni in spodbudni, seveda pa, kot pri vsakem nagrajevanju, tudi z nekaj izjemami. Predstavniki večine dzujev menijo, da so takšna ocenjevanja dobrodošla. Letos je bilo v zvezi z ocenjevanjem malo pritožb. Verjetno je razlog tudi, da so dzuji precej aktivno sodelovali v postopku ocenjevanja, predvsem pri zagotavljanju podatkov, predhodno pa so bili tudi seznanjeni z uvrstitvijo svojih skladov v posamezne kategorije, kar je bilo lani tudi največji kamen spotike. Nekaj slabe volje je kljub temu bilo. Največ negodovanja je bilo nad številom ocenjenih skladov. Nekateri dzuji imajo recimo od 15 do

MF03_30_32.indd 30

Odzivi na letošnji izbor so predvsem pohvalni in spodbudni, seveda pa, kot pri vsakem nagrajevanju, tudi z nekaj izjemami.

20 skladov, v izbor pa jih je bilo uvrščenih šest ali sedem. Razlogov za to je več, večinoma pa so povezani z majhnostjo slovenskega trga. V nekaterih kategorijah je namreč še vedno premalo skladov, ki bi jih lahko primerjali med seboj. Kar nekaj skladov je mlajših od treh let, kolikor je bila najkrajša doba ocenjevanja. Nekateri pa po naložbeni politiki ne sodijo v nobeno od kategorij. Cilj revije Moje finance seveda je, da ocenimo vse sklade, ki se tržijo na našem trgu, a to je mogoče le, če bodo pri tem sodelovali dzuji sami in nam vsi po vrsti zaupali svoje primerjalne indekse. Če nam jih bodo, bomo v prihodnje ocenjevanje dvignili na še višjo raven, s tem pa bodo vlagatelji dobili dodatno informacijo za naložbene odločitve. Nekaj predstavnikov domačih dzujev nam je tudi potarnalo o številu nagrad, ki so jih prejeli tuji vzajemni skladi. A naša revija le ocenjuje in primerja tisto, kar imajo vlagatelji ta hip na voljo. Eden izmed očitkov domačih upravljavcev se je nanašal na to, da tuje družbe svoje sklade, ki niso prodajno uspešni ali ne dosegajo dobrih rezultatov, preprosto umaknejo s trga. To se je res že zgodilo, a večina tega vendarle ne počne. Nekateri obljubljajo, da tega ne bodo počeli tudi v prihodnje: »Ko vstopimo s skladi na trg, tam vztrajamo, tudi v slabih časih. Slovenije ne bomo zapustili. Ne načrtujemo pa niti ponudbe novih skladov,« nam je zagotovil Szabolcs Ercsey, direktor prodaje pri Franklinu Templetonu za vzhodno in srednjo Evropo v intervjuju, ki ga v celoti sicer

16.03.2012 18:08:40 Uhr


FOTO: Sandi Baumkirher

31

Pri nas se bo v prihodnje še zgodil prevzem katerega od dzujev, so bili enotni na okrogli mizi.

objavljamo na naši spletni strani (http://mojefinance.finance.si/izbor). Smo pa resda po drugi strani opazili, da nekateri ponudniki tujih vzajemnih skladov takšne nagrade in priznanja jemljejo bolj z levo roko, opažamo pa še, da tako tudi tržijo svoje sklade pri nas. Včasih dajejo vtis, da so skladi v njihovi bančni ponudbi bolj okrasni dodatek, kar prav gotovo ne more dobro vplivati na zaupanje vlagateljev. »Ah, dokler so obrestne mere na depozite tako visoke, se nam s skladi ne splača ukvarjati,« smo recimo slišali od enega.

Združevanje domačinov

Nekateri ponudniki tujih skladov včasih dajejo vtis, da so skladi v njihovi bančni ponudbi bolj okrasni dodatek.

a hkrati zaradi podvajanja nekaterih skladov že napovedal krčenje števila na 18 ali 16. Že pred časom so se združevali tudi v Alta Skladih. Spomnimo, družba je nastala leta 2009 z združitvijo Medvešek Pušnika, Poteze in Publikuma, lani pa so prevzeli še DUS Krono. Kot posledica tega povezovanja so lani tudi združevali nekatere sklade s podobno naložbeno politiko. In kako so se na to odzvali vlagatelji? »Zaradi združevanja skladov smo imeli zelo malo odlivov. Nekaj slabe volje je bilo le zaradi tega, ker je bilo treba za sedem dni ustaviti izplačila, a smo tudi to z aktivnim komunici-

FOTO: Sandi Baumkirher

Kakorkoli, podelitve nagrad se je udeležilo približno sto predstavnikov različnih družb, od predsednikov uprav in drugih vodilnih v različnih finančnih družbah do upravljavcev premoženja, analitikov, finančnih in drugih strokovnjakov. Uvodoma je potekala tudi okrogla miza, na kateri so se Nataša Janževič iz Primorskih skladov, Matjaž Lorenčič iz KBM Infonda, Tomaž Dvořak iz Alta Skladov in Samo Lubej, eden od avtorjev metodologije ocenjevanja vzajemnih skladov, pogovarjali o prihodnosti industrije vzajemnih skladov pri nas. V zadnjem času je na našem trgu precej pestro, saj se je zgodilo kar nekaj prevzemov in združitev. Konec minulega leta je na primer KBM Infond prevzel Krekovo družbo, v začetku februarja letos pa še Probanko upravljanje. Skupaj imajo 26 vzajemnih skladov in 10-člansko upravljavsko-analitsko ekipo, se je pohvalil MaPribližno 50 kolegov upravljavcev je letos ugnala naj tjaž Lorenčič, predsednik uprave KBM Infonda, upravljavka premoženja Barbara Gačnik iz KBM Infonda.

MF03_30_32.indd 31

16.03.2012 18:08:49 Uhr


32

Borza Vtisi po izboru Matej Tomažin, član uprave KD Skladov: »Pohvalno je, da se dogodek organizira in da se s tem posveča dodatna pozornost industriji vzajemnih skladov. Seveda bi bilo še bolje, če bi bili ocenjeni vsi slovenski skladi.« Andrej Petek, član uprave Abanke Skladov: »Dogodek zanesljivo pripomore k večji prepoznavnosti industrije in zdravi konkurenci med ponudniki vzajemnih skladov. V družbi pozdravljamo tudi odprto komunikacijo med ocenjevalcem in družbami za upravljanje. Tudi v prihodnje bomo konstruktivno sodelovali v procesu ocenjevanja.« Simon Logar, direktor sektorja upravljanja investicijskih skladov v NLB Skladih: »Veseli nas, da ste v primerjavi z lanskim ocenjevanjem naredili korak naprej pri ustreznejšem razvrščanju vzajemnih skladov v posamezne naložbene razrede. Še vedno opažamo, da je bilo nekaj skladov posameznih dzujev narobe uvrščenih, nekateri, predvsem slabše donosni, pa niso bili ocenjevani. Verjamemo, da bodo ocenjevalci pri naslednjem razvrščanju vzajemnih skladov to upoštevali, sploh če bodo vzajemni skladi regijsko in panožno dosledno razvrščeni v skladu s klasifikacijo EFC.« Szabolcs Ercsey, direktor prodaje pri Franklinu Templetonu za vzhodno in srednjo Evropo: »Zelo smo zadovoljni, da so nekateri naši skladi v svojih kategorijah osvojili nagrado. Prepričani smo, da so te nagrade odličen odsev zavzetosti družbe za doseganje dolgoročnega in tveganju prilagojenega donosa.«

FOTO: Sandi Baumkirher

ranjem uspešno odpravili,« je pojasnil Tomaž Dvořak iz Alta Skladov. In kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Bo kriza tista, ki bo združevanja nadaljevala? »Sprožilec za konsolidacijo dzujev je vsekakor kriza, a ne toliko z vidika poslovanja samih dzujev, ampak njihovih lastnikov. Vsaj za Probanko upravljanje lahko mirno rečemo, da je bila mama družbe v položaju, ko je porabila ves kapital in je morala v dezinvestiranje. Ena od žrtev, če lahko tako rečem, je bil dzu,« je razmišljal finančni svetovalec Samo Lubej in napovedal: »Pri nas se bo v prihodnjih letih še zgodil prevzem katerega od dzujev.« Ali imajo recimo v Alti še koga na muhi? »V naši strategiji imamo zapisano organsko rast in širitev s prevzemi, nekaj možnosti pri nas v zvezi s tem torej še bo. Vsak projekt bomo ocenjevali po objektivnem merilu – dobič­konosnosti. Če bo zahtevana donosnost projekta dovolj visoka, potem bomo šli v prevzeme,« napoveduje Dvořak. Kaj vse so predstavniki domačih dzujev še povedali na okrogli mizi, si lahko preberete na spletni povezavi (http://mojefinance. finance.si/izbor). Za vse vlagatelje pa seveda le še napotek: zvezdice zdaj krasijo tečajnico vzajemnih skladov na spletnih straneh (www.finance.si/skladi in www.denarnisupermarket.com), vse informacije o ocenjevanju, metodologiji, izboru pa smo tudi zbrali in objavili (http://mojefinance. finance.si/izbor).

Slovenije ne bomo zapustili, je povedal Szabolcs Ercsey iz Franklin Templetona.

MF03_30_32.indd 32

Predstavniki Banke Koper so odneseli največ kipcev, kar devet.

16.03.2012 18:09:00 Uhr


/QHUNĹŽÄ›HSDRH AQDYRJQAHĹŹ Na poveÄ?ano porabo prenosa podatkov vas bomo pravoÄ?asno opozorili z SMS-om in vas tako zaĹĄÄ?itili pred visokimi stroĹĄki.

Opcija Mobilni internet za ĹĄe ugodnejĹĄe brskanje po spletu z mobilnim telefonom

1 GB 9 â‚Ź/mesec

5JKITěDM@JNKHěHM@UDKI@Y@OQDMNRU2H LNAHKNUDLNLQDţITHMMHOQDMNRKIHU@UM@RKDCMIHNAQ@ěTMRJHBHJDK 5DěHMENQL@BHI ID M@ UNKIN M@ 2H LNAHKNUHG OQNC@IMHG LDRSHG  M@ VVV RHLNAHK RHAQDYRJQAH HM M@ AQDYOK@ěMH ŎSDUHKJH      2H LNAHKC C ÚL@QSHMRJ@A 2( +ITAKI@M@

MF03_33.indd 1 tiskani 203x271.indd 1

16.03.2012 11:52:14 2/28/12 11:05Uhr AM


34

Banke

stela.mihajlovic@finance.si

Stela Mihajlović

Izkoristite cenejša zelena posojila Čedalje več bank ponuja različna ekoposojila; obrestna mera je nižja kot pri sorodnih posojilih, zato se jih splača izkoristiti; a pozor, so tudi izjeme

V

se, povezano z eko, v zadnjem času postaja čedalje bolj moderno. To so očitno zaslutile tudi banke in svojo ponudbo zapolnile z zelenimi posojili. Ker pa gre lahko pri teh rečeh včasih tudi za kakšen trženjski trik, smo to seveda raziskali, a vendarle ugotovili, da so tovrstna posojila ugodnejša od redne ponudbe, nižji pa so tudi drugi stroški, povezani s posojilom. Poglejmo konkretno; v Hranilnici Lon je obrestna mera ekoposojil nižja za 0,1 odstotne točke, razlika pa lahko sega vse do 1,95 odstotne točke, kot navajajo v Banki Celje. Poleg tega pri stroških odobritve posojila nekatere banke zaračunajo le polovico stroškov, ki jih imajo stranke pri najemu posojil iz redne ponudbe. In kako se to pozna v denarnici? Primerjavo smo naredili za tri naključno izbrane banke. Posojilo v vrednosti 10 tisoč evrov smo navidezno najeli konec februarja – za dobo pet let in zavarovano pri zavarovalnici. Ugotovili smo, da so v našem primeru razlike med navadnim in ekoposojilom od 82 do 177 evrov. Treba pa je poudariti, da se te občutno povečajo, če gre za posojilo višje vrednosti. Za hipotetično primerjavo, če bi recimo pri NKBM za deset let najeli stanovanjsko posojilo za sto tisočakov, zavarovano s hipoteko, bi razlika v vsoti odplačil med klasičnim in ekološkim posojilom dosegla skoraj tri tisoč evrov, kar pa sploh ni več zanemarljiv znesek.

MF03_34_36.indd 34

Primerjava ekološkega posojila in posojila v redni ponudbi (za komitente v EUR)

Koliko bi znašal mesečni obrok odplačila za 10.000 evrov ekološkega posojila, sklenjenega 2012 za dobo 5 let in zavarovanega pri zavarovalnici Ekološko stanovanjsko posojilo Mesečni obrok (obrestna mera)

Skupni znesek za plačilo

NKBM

183 (6M EURIBOR + 2,45 %)

11.538

Abanka

184 (6M EURIBOR + 2,60 %)

11.318

Banka Celje

181 ( 6M EURIBOR + 1,90 %)

11.138

Navadno stan

RAZLIKA V SKUPNEM PLAČILU

82 177 127

Mesečni obrok (obrestna mera

184 (6M EURI BOR + 2,75 %)

186 (6M EURI BOR + 2,90 %)

182 (6M EURI BOR + 2,15 %)

Viri: banke in njihove spletne strani, lastni izračun; op.: razlika v plačilu obsega razliko med celotnim odplačilom posojila, v katerem so všteti tudi stroški odobritve in zavarovanja; zneski so zaradi preglednosti zaokroženi, podatki pa so s konca letošnjega februarja.

16.03.2012 15:43:08 Uhr


35

Seveda pa tudi pri ekoloških posojilih drži pravilo, da je vredno poskusiti z dodatno prilagoditvijo obrestne mere. Uspeh je odvisen od minulega korektnega poslovanja, namena posojila in kakovosti zavarovanja, naštevajo pri Hranilnici Lon. Nekatere banke navajajo, da so stroški odobritve posojila odvisni od več dejavnikov – višine posojila, oblike zavarovanja, ročnosti posojila, odplačilne sposobnosti posojilojemalca ter poslovnega sodelovanja stranke z banko. Zato je pri odločanju za obliko posojila dobro preveriti tudi te dejavnike. Pri Probanki je recimo največji znesek ekološkega posojila, ki je zavarovano pri zavarovalnici, omejen na 29.200 evrov. Hkrati velja, da je ročnost takšnega posojila za nekomitente omejena na 60 mesecev, za komitente pa na 96 mesecev.

ck

rsto

utte

h A: S CIJ A STR

IL U

Izjeme

ni ponudbi

osojila, sklenjenega 29. februarja

Navadno stanovanjsko posojilo Mesečni obrok (obrestna mera)

Skupni znesek za plačilo

184 (6M EURIBOR + 2,75 %)

11.620

186 (6M EURIBOR + 2,90 %)

11.495

182 (6M EURIBOR + 2,15 %)

11.266

ačilom posojila, v katerem so poleg mesečnih obrokov a letošnjega februarja.

MF03_34_36.indd 35

Ekološka posojila so torej ugodnejša od sorodnih, ni pa nujno! Pri pisanju članka smo našli primer, ko je klasično osebno posojilo pravzaprav ugodnejše od ekološkega. Marsikomu se je že zgodilo, da sta hkrati spustila dušo denimo dva gospodinjska aparata. Recimo, da bi za nakup novih energetsko učinkovitih naprav potrebovali 1.500 evrov. Da bi kar najmanj obremenili mesečni proračun, se odločimo za posojilo z odplačilno dobo tri leta. Pri NKBM smo preverili informativni izračun in ugotovili, da bi bilo ekološko potrošniško posojilo nekoliko dražje od klasičnega. Razlika skupnih plačil je sicer le dobrih 13 evrov, a bi se ta vseeno morala nagibati v korist ekološkega posojila, in ne nasprotno.

Preverite pogoje!

Je pa treba pri ekoposojilih preveriti porabo posojila, saj gre za namenska posojila, razen nekaj izjem, ko se ponekod del posojila lahko nakaže

Za čistejše okolje Posojil za do okolja prijaznejše nakupe in naložbe je več vrst. Nekaj najpogostejših možnosti, za katere jih lahko najamemo, so: • Stanovanjsko ekološko posojilo Namenjeno je urejanju, prenavljanju in gradnji domov z do okolja prijaznimi ter energetsko varčnimi materiali. Najamemo ga lahko za naslednje nakupe oziroma naložbe: • za nakup in vgradnjo naprav ter sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode (kondenzacijski kotli, toplotne črpalke, solarni sistemi, kurilne naprave na lesno biomaso, naprave za rekuperacijo toplote); • za nakup in vgradnjo toplotnih postaj za priklop na omrežje daljinskega ogrevanja; • za nakup in namestitev naprav za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, vode in vetra; • za izvedbo toplotne izolacije stanovanjskih objektov, vključno s pročeljem; • za gradnjo novih nizkoenergijskih stanovanjskih objektov, pri katerih koeficient specifičnih transmisijskih izgub stavbe ne presega 0,25 vata na kvadratni meter kelvin (W/m²K). • za nakup in vgradnjo oken in vrat s toplotno prehodnostjo, ki ne presega 1,3 vata na kvadratni meter kelvin (W/m²K); • za priključitev stanovanjskega objekta na javno kanalizacijsko omrežje; • za nakup in vgradnjo čistilnih naprav za komunalne odpadke; • za zamenjavo strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna; • za nakup in namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deževnice in naprav za mehansko, kemično in biološko čiščenje pitne vode. • Potrošniško (osebno) ekološko posojilo Posojilo lahko najamemo za nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov razredov A, A+ ali višjih, pa tudi za nakup kurjave iz lesne biomase (polena, sekanci, pelete), pri čemer morajo kurilne naprave imeti zahtevane toplotno-tehnične značilnosti (izkoristek, vrednost emisij prašnih delcev …)

• Avtomobilsko ekološko posojilo

Z najemom tega posojila lahko financiramo nakup električnega ali hibridnega avtomobila oziroma motorja ali pa zamenjavo starejšega za novejše vozilo, ki ustreza ekološkim standardom – letnik 2011 ali mlajši.

16.03.2012 15:43:12 Uhr


36

Banke tudi na posojilojemalčev osebni račun kot gotovina; pri NKBM in Probanki je lahko denimo ta delež 20 odstotkov najetega ekološkega posojila. Nekatere banke imajo v ponudbi sicer več vrst ekoloških posojil, namenjenih različnim nakupom; večinoma gre za stanovanjska in potrošniška oziroma osebna, pa tudi posebna avtomobilska ter energetska posojila. Skratka, gre za ponudbo, ki je namenjena vsem mogočim nakupom in naložbam, ki pomenijo zmanjšanje obremenitve okolja. Deželna banka Slovenije ima na voljo posojila, namenjena predvsem segmentu kmečkih gospodarstev, ki imajo možnost postaviti siste-

Stroški odobritve ekoposojila so v večini bank za polovico nižji kot pri navadnih posojilih.

me za izkoriščanje obnovljivih virov energije s postavitvijo solarnih elektrarn, torej za tista, ki imajo velika in dobro osončena gospodarska poslopja. Pri Gorenjski banki posebnih »ekoloških« posojil sicer nimajo, vendar pa za fizične osebe ponujajo ugodnejša posojila v okviru članstva v Konzorciju pasivna hiša, zato smo jih v preglednico vseeno umestili. Ponudba je namenjena zlasti graditeljem pasivnih in nizkoenergijskih hiš in tistim, ki želijo stanovanje prenavljati z izdelki in storitvami članov konzorcija. Obrestne mere teh posojil so v Gorenjski banki za približno 0,2 odstotne točke nižje kot za posojila v redni ponudbi.

Ponudba ekoloških posojil OBRESTNA MERA

ROČNOST

MINIMALNI/MAKSIMALNI ZNESEK

Stanovanjsko ekološko posojilo

0,3 % nižja od redne ponudbe

Nad 1 do 30 let

Do 30.000 EUR

Potrošniško ekološko posojilo

0,5 % nižja od redne ponudbe

Od 3 do 180 mesecev

Do 17.000 EUR

NATUR stanovanjsko posojilo

Do 0,35 % nižja od redne ponudbe

Do 10 let

Do 100.000 EUR

0,6 % od zneska posojila (maks. 300 EUR)

NATUR potrošniško posojilo

Do 1,95 % nižja od redne ponudbe

Do 5 let

Do 20.000 EUR

0,6 % od zneska posojila (maks. 120 EUR)

Fiksna: 3,9 %; Spremenljiva: 3-mesečni EURIBOR + 1,5 %

Od 1 do 120 mesecev

Do 20.000 oziroma 40.000 EUR

1,5 % od zneska posojila (min. 50 oziroma maks. 150 EUR)

VRSTA POSOJILA Abanka

Banka Celje

STROŠKI ODOBRITVE POSOJILA Polovica stroškov posojila v redni ponudbi

Banka Koper

Ekološko posojilo

DBS

Solar kredit

0,7 % nižja od redne ponudbe posojil kmetom

Do 10 let

Do 200.000 EUR

1,5 % zneska posojila (min. 200 oziroma maks. 950 EUR)

Stanovanjsko posojilo (v okviru Konzorcija pasivna hiša)

Do 10 let: 6-mesečni EURIBOR + 2,0 %; do 30 let: 6mesečni EURIBOR + 2,2 %

Do 30 let

Potrošniško posojilo (v okviru Konzorcija pasivna hiša)

Od 3 do 24 mesecev: 5,8 %; Od 24 do 84 mesecev: 5,85 %

Do 7 let

Odvisno od predračunske vrednosti in posojilne sposobnosti stranke

Od 20,02 do 245,7 EUR (odvisno od višine, namena in ročnosti posojila)

ekološko stanovanjsko posojilo

0,2 % nižja od redne ponudbe

Gorenjska banka*

Hranilnica Lon

NKBM

Probanka

0,5 % od glavnice (maks. 250 EUR)

Do 30 let

Odvisno od posojilne sposobnosti stranke in načina zavarovanja posojila

Do 0,50 % nižja od redne ponudbe

Nad 1 do 15 let

Ni podatka

Odvisno od višine posojila, oblike zavarovanja in poslovnega sodelovanja z banko

Osebno ekološko posojilo

0,50 % nižja od redne ponudbe

Do 5 let

Do 20.000 EUR

70 EUR

Avtomobilsko ekološko posojilo

0,50 % nižja od redne ponudbe

Nad 1 do 7 let

Ni podatka

70 EUR

Potrošniški EKO KREDIT

0,3 % nižja od redne ponudbe

Do 8 let za komitente; do 5 let za nekomitente

40 EUR (najnižja anuiteta); znesek je odvisen tudi od vrste zavarovanja

Polovica stroškov posojila v redni ponudbi

Zeleni kredit

Do vključno 10 let: 6-mes. EURIBOR + 1,85 %; Od 10 do 20 let: 6-mes. EURIBOR + 1,95 %; Od 20 do 25 let: 6mes. EURIBOR + 2,15 %

Do 25 let

Odvisno od vrste investicije, zavarovanja, ročnosti in poslovanja s stranko

0,40 % od zneska posojila (min. 400 EUR)

Energetski kredit

Odvisna od vrste investicije, zavarovanja, ročnosti in poslovanja s stranko

Do 15 let

Od 25.000 do 3 mio EUR (izjemoma tudi več)

Nižji od stroškov preostalih vrst financiranja, vendar se določajo individualno

ekološko potrošniško posojilo

0,1 % nižja od redne ponudbe

Stanovanjsko ekološko posojilo

Sparkasse

0,8 % od glavnice (min. 7,5 oziroma maks. 75 EUR)

Vir: banke; op.: *Gorenjska banka daje ugodnejša posojila graditeljem pasivnih in nizkoenergijskih hiš v okviru Konzorcija pasivna hiša; podatki so s konca letošnjega februarja. V tabeli je zbrana ponudba tistih bank, ki imajo na voljo ekološka posojila.

MF03_34_36.indd 36

16.03.2012 15:43:15 Uhr


V skladu Alta ABS že pet milijonov evrov

Promocijsko sporočilo

V zadnjem času se na finančne trge vračata likvidnost in zaupanje. Krč zaradi Grčije in strah zaradi usode evra vsaj začasno nista več deležna največje pozornosti medijev in strokovne javnosti. Da se zaupanje investitorjev vrača, opažajo tudi v Alta Skladih. »Iz prejšnjih kriz smo se vsi skupaj kar precej naučili, čeprav opažamo tudi, da marsikateri investitor kar prehitro pozabi na minuse. Trenutno je namreč največ zanimanja za naše propulzivne sklade z dvoštevilčnimi donosi. Tako njim kot tudi drugim svetujemo previdnost, saj so trgi še vedno nestabilni,« poudarja Tomaž Dvořak, izvršni direktor delniške družbe Alta Skladi, ki v 20 skladih trenutno upravlja 174 milijonov evrov. Na nestabilnost trgov ste odgovorili z novim skladom Alta ABS. Kakšne so izkušnje? Investitorje poskušamo usmeriti v naš novi sklad Alta ABS, ki ponuja možnost doseganja dodatnega donosa, pri čemer so kriteriji izbora naložb postavljeni zelo objektivno. Ko se delniški trgi pregrevajo in začenjajo izgubljati pozitiven naboj, se umikamo v varnejše naložbe depozitov in obveznic – in obratno. Gre torej za fleksibilen mešani sklad z izpostavljenostjo od nič do sto odstotkov v kateremkoli naložbenem razredu. Naložbeno strategijo in delovanje sklada smo razvijali dve leti, tržiti smo ga začeli 15. januarja, v dobrih dveh mesecih pa so nam investitorji zaupali v upravljanje že pet milijonov evrov. Večinoma gre za svež denar, približno četrtina sredstev pa se je prelila iz drugih naših skladov. Glede na to, da so bili delniški trgi v prvih mesecih pozitivni, nekateri investitorji še čakajo v svojih delniških naložbah in se postopoma umikajo v Alto ABS. Večje premike opažamo iz našega denarnega sklada Alta Money Market, saj so ti investitorji prepoznali pozitivna gibanja na trgih in se odločili izkoristiti davčni ščit znotraj krovnega sklada ter prestopili v ABS oziroma v druge naše propulzivnejše sklade. Veseli smo, da ljudje vse bolj prepoznavajo prednosti krovnega sklada in možnosti prehodov iz delniških skladov v obvezniške ali sklade denarnega trga. Na tak način stroškovno optimalno upravljajo svoje premoženje, ves čas pa uživajo tudi ugodnosti davčnega odloga. Sicer pa načrtujemo in si želimo, da

»Želimo, da bi v Alta ABS do konca leta upravljali deset milijonov evrov,« pravi Tomaž Dvořak, izvršni direktor delniške družbe Alta Skladi.

bi v Alta ABS do konca leta upravljali deset milijonov evrov. V svojo strategijo ste zapisali drugačnost in postavljanje novih trendov. Kaj to pomeni? V družbi Alta Skladi ponujamo celo paleto skladov – delniške, obvezniške, mešane in denarne. Kaj hitro se lahko zgodi, da si postanejo produkti posameznih družb za upravljanje podobni med seboj, tako po imenu kot po preostalih značilnostih. Ker se želimo temu izogniti, smo si v svoji strategiji začrtali, da bomo drugačni in inovativnejši od preostalih. Tako smo kot prvi ponudili sklad visokodonosnih obveznic Alta High Yield Bond, ki je še vedno edini slovenski vzajemni sklad te vrste. Tudi Alta ABS je nekaj posebnega na slovenskem trgu, edini pa ponujamo tudi takojšen prenos sredstev med svojimi podskladi, ki ni povezan z nobenimi stroški. Doslej so ti prenosi trajali od štiri do šest dni, če je bil vmes vikend, tudi do sedem dni. Vemo pa, da se lahko v sedmih dneh na trgih zgodi marsikaj. Skupaj z Generalijem ste oblikovali nov produkt Flegma na področju naložbenega življenjskega zavarovanja. Za kaj gre? Zelo smo ponosni, da nam je to uspelo, saj je Generali ena največjih zavarovalnih skupin v Evropi. Skupaj z njimi smo razvili produkt, ki je po svojem načinu delovanja in po arhitekturi edinstven na trgu. Flegmo smo zasnovali fleksibilno in modularno, kar pomeni, da so

njene nadgradnje zelo preproste. Ko smo v letos v svoj portfelj vzajemnih skladov dodali Alto ABS, smo hkrati nadgradili tudi Flegmo. Flegmo bomo z novimi vzajemnimi skladi na ta način tudi v prihodnje nadgrajevali in dopolnjevali. Sodelovanje z Generalijem je zelo pomembno, saj so oni močni na zavarovalniškem, mi pa na upravljavskem delu. Flegmo ponujamo tako mi kot oni, redno pa skrbimo tudi za izobraževanja celotne prodajne ekipe. Alta je nastala z združitvijo treh močnih finančnih hiš – Publikuma, Poteze in Medvešek Pušnika. V kakšni formi ste zdaj? Ob združitvi je bilo kar nekaj dilem in strahov, čeprav je imela vsaka družba svoj fokus. Medvešek Pušnik je bil usmerjen v širok nabor strank, Publikum nekoliko bolj v privatno bančništvo, Poteza pa v institucionalne investitorje. Ko smo vse to združili, se je izkazalo, da pokrivamo vse segmente. Razlike med zaposlenimi so se kmalu po združitvi zabrisale in vsi smo postali »altisti«. Zaposleni čutijo, da so v Alti pomembni znanje, ustvarjalnost in angažiranost vsakega posameznika. Tudi zato, ker smo zadovoljni s svojim delom, smo prejeli nagrado Mojih financ kot najuspešnejši DZU v zadnjih petih letih. To je prava formula za uspeh in tudi pravi magnet za nove, mlade talente, ki jih vabimo k sodelovanju.

TRŽNO SPOROČILO: ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana, upravlja Krovni sklad ALTA, ki ga sestavljajo delniški podskladi ALTA Asia, ALTA Balkan, ALTA BrazilRussiaIndiaChina, ALTA Energy, ALTA India, ALTA Global, ALTA Gold, ALTA Komet, ALTA New Europe, ALTA Pharma-Tech, ALTA Turkey, ALTAWater, ALTA USA, fleksibilni mešani podsklad ALTA ABS, mešani podsklad ALTAPrimus, obvezniška podsklada ALTA Bond in ALTA High Yield Bond ter podskladdenarnega trga ALTA Money Market. Poleg navedenih podskladov Krovnega sklada družba upravlja še indeksni sklad ALTA Eurostock in ALTA SENIOR, vzajemni sklad prilagodljive sestave naložb. Prospekt Krovnega sklada ALTA z vključenimi pravili upravljanja ter izvleček prospekta, kjer je točen opis investicijske politike, in prospekta skladov z vključenimi pravili upravljanja ter izvlečka prospekta, kjer je točen opis investicijske politike skladov ALTA EUROSTOCK in ALTA SENIOR, je možno brezplačno dobiti na sedežu družbe vsak delavnik od 9:00 do 15:00 ure oziroma vsak trenutek preko spletne strani www.alta.si ter na vseh pooblaščenih vpisnihmestih v času uradnih ur. Pooblaščena vpisna mesta so navedena na spletni strani www.alta.si, kjer so dostopna tudi letna in polletna poročila skladov in podskladov ter režim vstopnih in izstopnih stroškov. Vlagatelj ima poleg omenjenih dokumentov pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega in polletnega poročila. OPOZORILO: Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Tveganost vzajemnih skladov je velika, zlasti v krajšem obdobju vlaganja (do pet let). Pri samem neto donosu je treba upoštevati tudi vstopno provizijo (najvišja pri vseh podskladih Krovnega sklada je 4 odstotke, ALTA EUROSTOCK ima najvišjo 3 odstotke, ALTA SENIOR pa 2 odstotka). Izstopnih stroškov ni, razen pri skladih ALTA EUROSTOCK in ALTA SENIOR, kjer so največ 3 odstotke, pri čemer je pri skladu ALTA SENIOR še dodatna izstopna provizija v višini 3 odstotkov. Donos tako znižajo vstopni in izstopni stroški.

MF03_37.indd 1

16.03.2012 11:52:42 Uhr


38

Vrtičkanje

marja.milic@finance.sii

Marja Milič

Kako Kristina na balkonu pridela nekaj stotakov na leto Kristina vsako pomlad na svojem balkonu posadi zelenjavo in sadje ter tako privarčuje več 100 evrov na leto; Ljubljančanka Maja pa je s kmetom sklenila partnerstvo, zaradi česar pri njem kupuje do 30 odstotkov ugodneje; kako jima uspeva?

P

red tremi leti se je Kristina Koman z Bleda odločila, da bo imela na svojem balkonu mini vrtiček. »Ne gre le za prihranek pri nakupu zelenjave in sadja, ampak občutek, ko zjutraj vstaneš, stopiš na balkon in si odtrgaš jagodo, paradižnik,« pojasnjuje. Nikoli ni natančno izračunala, koliko zaradi tega prihrani, a čez palec ocenjuje, da gotovo več 100 evrov na leto. »Lanska letina je bila odlična. Pridelala sem toliko, da več kot štiri mesece nisem ničesar kupovala, razen solate, ki je ne gojim. Paprik sem imela toliko, da sem jih morala zamrzniti. Pa tudi začimb sem pridela za vse leto. Te sem posušila ali zamrznila,« doda s širokim nasmehom. Pravzaprav je gojenje rastlin na balkonih in terasah med Slovenci postala prava uspešnica, potrdi Ruth Podgornik Reš iz Vrtnarije Reš. Kaj je razlog, morda cene? »Bolj kot za prihranek gre za veselje do pridelovanja. Kar je doma pridelano, je vedno slajše. Takšna zelenjava ima v sebi več hranilnih snovi kot pa tista, ki se po več dneh valjanja pripelje do trgovskih polic,« pravi. Poglejmo, kaj in kako prideluje Kristina. V več kot 20 loncih s premerom 25 do 30 centimetrov je pridelala jagode, ameriške borovnice, pet vrst paradižnikov, štiri vrste paprik, jajčevce, muškatne buče, kumare, feferone, vsakega po nekaj kilogramov, poleg naštetega pa tudi začimbe – peteršilj, drobnjak, baziliko, origano –, dve vrsti mete in sivko. Sliši se, kot da za to porabi veliko časa. »Z zelenjavo na balkonu nimam nič dela, samo dvakrat na dan jo zalijem. Če bi imela vrt, bi morala pleti, kar ti vzame veliko časa,« odgovarja.

MF03_38_40.indd 38

Na balkonu lahko gojimo skoraj vse – brokoli, blitvo, fižol, tudi minaturne jablane, breskve, češnje …

Na balkonih, terasah, okenskih policah pridelamo največ zelišč, kot so peteršilj, bazilika, timijan, žajbelj. »To je tudi najbolj smotrno. Bolj jih obtrgujemo, bolje rastejo. To se je zakoreninilo tudi med tiste, ki sicer zelenjavni vrt imajo, a je nekaj korakov predaleč,« opaža Reševa. Poleg zelišč so priljubljeni tudi paradižniki, jagodičevje, zlasti ameriške borovnice, ribez, jagode, našteva in se še pohvali, da je lani tudi na njenem balkonu rastel 1,5 metra dolg ribezoiden paradižnik. Sicer pa na balkonu lahko gojimo skoraj vse – brokoli, blitvo, fižol, tudi minaturne jablane, breskve, češnje … »Številne sorte so prilagodili za lastnike manjših vrtičkov na balkonu,« pojasni Reševa. Odsvetuje pa vzgajanje malin, kosmulj, ker so trnate, sadnih dreves, občutljivih za bolezni, cvetačo, ker predolgo čakaš na njen cvet, pa grah, pri kumarah je treba izbrati sorto, ki je odporna proti pepelasti plesni.

Priprava balkona

Kristina začne balkon pripravljati konec aprila ali na začetku maja, odvisno od vremenskih razmer. »Marca lahko že posadimo origano, timijan, sivko, žajbelj, tudi sadike solate, rukole. Drugo pa, ko mine nevarnost pozebe, torej po 15. maju,« opozarja Reševa. Tudi pozimi uspevajo zelišča, ohrovt, čez zimo lahko v loncu pustimo blitvo, peteršilj, motovilec, zimsko solato, radič, ki nato požene spomladi. Koliko pa sploh stane vrt na balkonu? Kristina vsako pomlad kupi sadike, razen trajnic, kot so jagode in borovnice, za katere odšteje od 0,5 do 3,5 evra, za približno 15 kilogramov zemlje porabi okoli 15 evrov, gnojil ne

16.03.2012 15:44:41 Uhr


39

uporablja. Za vse skupaj odšteje dobrih 50 evrov. Na začetku je morala kupiti še lonce, ki stanejo po tri evre. Vsi lonci morajo biti na sončni strani, saj na senčni nič ne uspeva, opozarja Reševa. Zemljo lahko naberemo tudi v naravi, vendar le krtine. To moramo presejati, da se znebimo škodljivcev in vmešati malo kupljene zemlje, svetuje. »Zemlja v tako majhnem življenjskem prostoru se hitro izrabi, zato jo je dobro vsako sezono dodajati ali zamenjati,« še opozori. V nasprotju s Kristino, ki ne uporablja gnojil, pa Reševa meni, da je treba gnojiti na primer ohrovt ali paradižnik, ne pa kratkih kultur, kot so solata, zelišča.

šavnice in začimbe. Zato se je odločila, da vstopi v shemo partnerskega kmetijstva. Kaj sploh je to? Ne gre za najem kmeta, ampak za partnerstvo med kmetom in stranko, ki skleneta pogodbo. Pridelki, ki jih pridela kmet, se tedensko razdelijo med odjemalce. »Za enako pavšalno ceno dobim na vrhuncu letine večjo vsebino zabojčka kot recimo ob koncu sezone,« pojasnjuje Maja in dodaja: »Tako jaz kot kmet, pri katerem dobim svoj zabojček, se zavedava tveganja in sprejemava možnost naravnih nesreč in drugih nepredvidljivih dejavnikov, ki lahko zmanjšajo pridelek. Za nekoga je to slabost, a ne zame,« pojasnjuje. Maja tako kupuje zelenjavo že skoraj pol leta. Maja: V partnerstvu s kmetom Zanjo odšteje v povprečju 32 evrov na mesec. V nasprotju s Kristino pa Ljubljančanka Maja »Zelenjave imam res dovolj. Natančno vem, od Horvat na balkonu v majhnem koritu goji le di- kod prihajajo zelenjava in drugi pridelki, kako so

MF03_38_40.indd 39

Kristina za svoj "vrt" na balkonu vsako pomlad za sadike odšteje od 0,5 do 3,5 evra, za zemljo porabi okoli 15 evrov, gnojil pa ne uporablja.

16.03.2012 15:44:54 Uhr


Vrtičkanje

FOTO: Barbara Reya

40

pridelani, in če si zaželim, lahko kmetijo tudi obiščem,« poudarja. Ali zaradi tega kaj privarčuje? »Pred tem nisem kupovala toliko zelenjave kot zdaj, saj se mi je zdela ekološko pridelana oziroma biozelenjava predraga. Težko ocenim, kolikšen je prihranek, vendar bi rekla, da okoli 30 odstotkov,« pojasnjuje Maja. Glavna prednost takšnega partnerstva za stranke so 30 odstotkov nižje cene, potrdi tudi Anja Horvat Jeromel, soustanoviteljica Zavoda Ekologičen, v okviru katerega teče projekt Partnersko kmetijstvo. Kako je to mogoče? »Ker ni posrednikov, dobi kmet 100-odstotkov mojega plačila. Cene so zato nižje kot na ekotržnici. Kmet ima vsak teden zagotovilo, da bom plačala, kar bo pridelal, in da se mu pridelek ne bo pokvaril,« razlaga Maja.

Maja zaradi partnerstva s kmetom, od katerega redno nakupuje zelenjavo, plača za zelenjavo okoli 30 odstotkov manj kot prej.

Kaj dobiš v zabojčku?

Cena za mali zabojček je približno osem evrov, za velikega pa 16 evrov. »Pridelki, ki jih stranke

prejemajo vsak teden, so različni in so nabrani še v istem dnevu ali dan pred dostavo, kar pomeni svežo hrano in boljšo hranilno vrednost,« poudarja Jeromelova. Med sezono, ki traja od spomladi do jeseni, so v zabojčku brokoli, bučke, jajčevci, paradižnik, kumare, blitva, kamut, pesa, koleraba, korenje, jabolka, topinambur, črna redkev, rdeče redkvice, grozdje, kisla repa, kislo zelje ... S kmeti se lahko dogovoriš, katere zelenjave ne želiš prejemati, in to vedno upoštevajo, dodaja Maja. Velikokrat pa te tudi razveselijo z drobnimi pozornostmi, kot je šopek rož ali steklenica sveže stisnjenega jabolčnika. Čez zimo vsaka dva tedna dovažajo repo, zelje, marmelade, moko, kis, vloženo zelenjavo ... Mleka, mlečnih izdelkov in mesa pri svojem kmetu ne dobi, čeprav gojijo tudi drobnico, a je nimajo v ponudbi, medtem ko nekateri drugi kmetje ponujajo tudi to možnost. »To je najboljša naložba za sodobnega mestnega človeka, saj je povrnjena z dobrim fizičnim počutjem, podpiranjem lokalnega kmetijstva ter predvsem manjšim ogljičnim odtisom posameznikove porabe, saj navadno največ onesnaževanja povzročijo prevozi,« zadovoljno pove Maja. In kdo sploh so odjemalci? Večina jih prihaja iz Ljubljane in okolice, pa tudi iz okolice partnerskih kmetij, opaža Jeromelova. S partnerskim kmetovanjem, ki ima v tujini precej daljšo tradicijo, se je začela pred dvema letoma ukvarjati ekološka kmetija Studen iz okolice Ljubljane, ki ima ta hip 80 stalnih odjemalcev. Partnerstvu se je pridružilo še pet ekoloških kmetij – Porta iz Kranja, kmetija Romane Rejc iz Koštabone nad Koprom, kmetija Zahojnik z Vranskega, Bevkina svežina iz Ljubljane, kmetija Šelar iz Gabravoca pri Metliki. Vsaka ima od 20 do 30 odjemalcev. Vsi podatki pa so dostopni na spletni strani (www.partnerskokmetijstvo.si).

Evro na leto za najem kvadratnega metra vrta v prestolnici Do sredine tega leta bo v Ljubljani, natančneje v Karlovškem predmestju (območje Livada), na voljo 68 vrtičkov v zakup za evro na kvadratni meter. Vrtičkarji bodo za najem odšteli med 50 in 90 evri na leto, odvisno od velikosti. Odkup ni možen. Kako do vrta? Čakalne vrste ni. Vlogo je treba oddati, ko je razpis v teku. Vlagatelji se točkujejo na podlagi pogojev, ki so določeni v razpisu. Zadnji razpis je bil objavljen leta 2010, in sicer za vrtičke v Dravljah in Štepanji vasi. Kdo so najemniki? »Najemniki so občani Ljubljane, ki so starejši od 60 let in imajo najmanjše dohodke,« opažajo na mestni občini Ljubljana. Povpraševanja Ljubljančanov po vrtičkih pa je precej. Ker na občini nimajo dovolj primernih zemljišč za vrtičke, so se odločili, da poiščejo primerna zemljišča v zasebni lasti. Celo več, iščejo možnosti, kako prevzeti posredovanje med ponudbo lastnikov zemljišč in povpraševanjem ljudi za najem vrtičkov. Takšni posredniki obstajajo tudi v tujini (recimo www.gar-

MF03_38_40.indd 40

denforrent.com ali www.meine-ernte.de), medtem ko jih pri nas še nismo zasledili.

Konkretno: Aleš na vrtu pridelal evro na dan

Aleš Čerin, ki je lani izpeljal projekt 1 € na dan, ko je preživel 61 dni z evrom na dan, je šele po koncu projekta ugotovil, da na njegovem vrtu leži pravo bogastvo, ki ga prej ni niti cenil niti opazil. Ugotovil je naslednje: vrt mu je med trajanjem projekta prinesel 1,03 evra prihranka, saj je vso zelenjavo, ki jo je pojedel v 61 dneh, pridelal na svojem vrtu. Če bi prideloval tudi drugo zelenjavo, pa bi prihranil vsaj dva evra na dan, ocenjuje. Če to število pomnožimo s številom članov gospodinjstva, torej štiri, to pomeni osem evrov na dan, v letu dni pa kar 2.920 evrov. Pri tem seveda nastanejo tudi stroški – čez palec ocenjuje, da bo za gnojilo, semena, vlaganje zelenjave, sadja porabil 500 evrov. Iz vrta bi torej potegnil približno 2.400 evrov prihranka, pokaže njegov izračun.

16.03.2012 15:44:59 Uhr


MOJA hiša prihodnosti

POSEBNA OGLASNA PRILOGA

Št. 7/2012 http://hisaprihodnosti.finance.si

Priloga o gradnji aktivne hiše revije Moje finance in podjetja Lumar

Partner:

Pokrovitelji:

KO ŠO RO KG ARTNER ARHITEKTI

MF03_41_57.indd 41

16.03.2012 21:16:57 Uhr


42

MOJA hiša prihodnosti

Energijsko učinkovita stavba po zaščito podzemnih delov TOMAŽ LAMPRET tomaz.lampret@finance.si

Nekaj mesecev že pišemo o projektu gradnje Moje hiše prihodnosti, v teh dneh pa je zemljišče, na katerem bo hiša, povsem oživelo. Na izbrani lokaciji v Dragočajni potekajo številna dela. Tam smo se srečali in pogovorili tudi s predstavniki izvajalcev začetnih faz gradnje. Marjeta Vide Lutman iz podjetja Fibran Nord – to izdeluje toplotno izolacijo, ki se jo namesti pod temeljne plošče,– nam je pojasnila podrobnosti o konceptih toplotne in hidroizolacije temeljne plošče. Moja hiša prihodnosti bo toplotno izolirana pod temeljno ploščo, kar je v Sloveniji še relativno nov postopek. Pomisleke glede neuveljavljene gradbene prakse in potresne varnosti so številne raziskave že odpravile. Za začetek bralcem predstaviva pomen in koncept toplotne izolacije podzemnih delov stavbe. Najosnovnejše načelo, ki ga moramo upoštevati pri izbiri toplotne izolacije pod ravnjo terena, je, da je izbrani material primerno nosilen in da se ne navzema vlage. Toplotna izolacija je namreč zrak, ki je tesno zaprt, in to v najmanjši možni prostornini. Zrak v izolaciji z zaprto

MF03_41_57.indd 42

celično strukturo je torej suh in se ne giblje, zato je dober izolator. Osnovne tehnične karakteristike, ki jih mora imeti toplotna izolacija za določeno uporabo, najdemo v nemških in avstrijskih standardih, na katere se v gradbeništvu opiramo, kadar nimamo svojih oziroma evropskih. Toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena (xps), ki se uporablja v zemlji, ne sme imeti manj kot 300 kPa deklarirane tlačne trdnosti. Posebnost Slovenije je, da njeno skoraj celotno ozemlje spada med potresno bolj ogrožena območja. To ugotavljamo predvsem v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo, zato moramo zaradi dodatnih potresnih obremenitev tu uporabljati trdnejše izolacije kot sicer. V sode-

Toplotna izolacija konstrukcij pod površjem zemlje: • ščiti ogrevane prostore pred toplotnimi izgubami in zagotavlja trajno ugodje bivanja, • blaži temperaturna nihanja hlajenih prostorov, • ščiti neogrevane dele stavb pred nastankom kondenza in posledično plesni, • ščiti hidroizolacijo pred temperaturnimi spremembami in mehanskimi poškodbami ter zagotavlja njeno trajnost, • zaščiti zemljino pred zmrzovanjem, posledičnim nabrekanjem ter sesedanjem.

lovanju s strokovnjaki za potresno varnost s fakultet in inštitutov se izvajajo raziskave, v katerih se ugotavlja, kolikšna tlačna trdnost je za posamezno stavbo glede na njeno maso ter gabarite najprimernejša. Tako pri nas kot v svetu se pod temeljnimi ploščami veči-

noma uporablja izolacija iz ekstrudiranega polistirena (xps). Za temeljenje družinskih hiš velikosti in gabaritov, kot se gradijo v Sloveniji, velja tako za masivne kot za montažne hiše, je varna izbira toplotnoizolacijskih plošč s 400 kPa deklarirane tlačne trdnosti oziroma 40 ton

Hidroizolacija se polaga z 10-centimetrskim preklopom. Preklopi so med seboj zlepljeni.

16.03.2012 21:17:07 Uhr


43

ba potrebuje odlično toplotno 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 4 5 6 7 6 8 9 10

na kvadratni meter ob 10odstotni deformaciji, kot se tlačna trdnost toplotnih izolacij deklarira. Na inštitutu DIBt v Berlinu smo dobili tudi dovoljenje za uporabo plošč Fibran xps pod temeljno ploščo. Podlaga za tako dovoljenje so dolgotrajni testi ob stalni obremenitvi (simulacija 50 let). Izolacija Fibran xps ima dovoljenje tudi za uporabo v primeru prisotne podtalne vode. Tovrstna dovoljenja za uporabo so v razvitih evropskih državah nekaj običajnega. Ker je Fibran na trgih srednje Evrope prisoten s svojimi proizvodi že kar nekaj časa, ima opravljene tudi vse potrebne posebne preiskave materiala in pridobljena dovoljenja za uporabo v vseh zahtevnih aplikacijah, kot jih gradbeniško razviti trgi zahtevajo. Katere so glavne lastnosti dobre toplotne izolacije pod temeljno ploščo? Glavno je, da toplotna izolacija ohranja načrto-

MF03_41_57.indd 43

keramične ploščice estrih FIBRANxpe zvočna izolacija AB talna plošča PE tesnilna folija FIBRANxps 400-L samplepilna hidroizolacija Büsscher E-4 sk 8. podložni beton 9. gramozni tampon 10. zemlja 11. FIBRANxps 300-L 12. poliesterski filc 13. prodec 14. notranji omet 15. zunanji zid 16. hidroizolacija Büsscher E-KV-4 17. FIBRANxps ETICS 18. fasadni omet

vane toplotne lastnosti in obliko, kar pomeni, da se ne poseda. Ob potresu nastanejo dinamične obremenitve, zato je možno močnejše stiskanje materialov. Pomembno je, da ne nastanejo takšne deformacije materialov, ki bi poškodovale hišo. Pri gradnji Moje hiše prihodnosti, ki bo grajena v zelo dobrem energijskem razredu, smo se odločili za izolacijo pod temeljno ploščo, ki je bila pred nekaj leti pri nas še povsem nepoznana. Takšna toplotna izolacija je značilna predvsem za pasivno ali zelo dobro nizkoenergijsko gradnjo. Osnovno pravilo energijsko učinkovite gradnje je, da mora imeti hiša čim manj toplotnih izgub, torej je učinkovita toplotna izolacija, nameščena po celotnem obodu stavbe, osnovni pogoj. Toplotnih mostov si pri tovrstni gradnji ne smemo privoščiti, zato se namesto za pasovne temelje odločamo za temeljenje na temeljni

18 17 16

15

14

1 3 2 13

12 11 11

4 5 6 7 6 8 9 10

plošči in izolacijo pod njo. Toplotna izolacija pod temeljno ploščo nižjih stavb pripomore tudi k potresno varnejši zgradbi. Kakšna debelina izolacije se navadno priporoča pri gradnji? Debelina izolacije je odvisna od energijskega razreda, ki ga želimo doseči. Minimalnim zahtevam po zdajšnjem Pravilniku o učinkoviti rabi energije ustreza že 12 centimetrov debela izolacija. Pod zelo dobro nizkoenergijsko hišo se vgradi okoli 24 centimetrov kakovostne izolacije s toplotno prevodnostjo 0,035 W/mK, kar je pri nas že običajno. V Nemčiji pa pod temeljne plošče pasivnih hiš že polagajo do 36 centimetrov debelo izolacijo. Pomembno je, da je drenaža dobro narejena, saj je tako podzemna izolacija učinkovitejša. Pri gradnji Moje hiše prihodnosti smo za to poskrbeli. V našem projektu je pod celotno površino temeljne

Prikaz dveh možnosti izvedbe toplotne izolacije pod talno ploščo

plošče nameščena izolacija Fibran xps 400-L, ki bo zaradi plitvega temeljenja podaljšana tudi zunaj oboda stavbe, da prepreči zmrzovanje pod temeljno ploščo. Po postavitvi hiše se bo izolacijski sloj kontinuirano nadaljeval v vertikalni smeri po obodu temeljne plošče in obodu »cokla« do fasade. Ta del hiše je izpostavljen vlagi, zato so tudi na tem delu nujne izolacije, ki ne vpijajo vode in zato trajno ohranjajo toplotnoizolacijske lastnosti. Na fasadi je uporaba plošč xps priporočljiva pri njeni večji izpostavljenosti, na primer pri ravni strehi, ali če želimo izvesti mehansko odporno fasado, na primer odporno proti udarcem toče. Fibran xps se uporabi tudi pri ravni ali ravni ozelenjeni strehi, kakršno bo imela tudi Moja hiša prihodnosti. Kakšne so posledice slabe toplotne izolacije? V zemlji, še posebej pod temeljno ploščo, si »slabe«

16.03.2012 21:17:08 Uhr


44

MOJA hiša prihodnosti izolacije ne smemo privoščiti. Tu so pravila zelo stroga. V bistvu ni slabega izolacijskega materiala, pač pa je slaba vgradnja ali pa vgradnja za določeno aplikacijo neustreznega materiala. Takšna je vodovpojna izolacija, vgrajena v konstrukcije, kjer je prisotna voda, ali pa vgradnja trdih izolacij med toge elemente, saj pri tem nujno nastane povečan pretok toplote. Pri »slabi« toplotni izolaciji lahko posledično nastaneta kondenzacija na topli strani in plesen, ki pa sta le vidna znaka toplotnega mostu. Večje toplotne izgube se opazi tudi pri posledično višji porabi energije. Pri temeljni plošči naj se to ne bi zgodilo, a moramo biti na nekatere predele kljub temu posebej pozorni, To velja na primer za preboje za inštalacije, ki jih moramo s poliuretansko peno dobro zatesniti, da preprečimo prehod toplote. Dobro izolirana temeljna plošča je dobrodošla tudi kot akumulacijski element. Pri lahki montažni gradnji betonska plošča ohranja stabilnost temperature v prostoru, zato je dobra toplotna izolacija pod njo še toliko pomembnejša. Na kaj moramo paziti kot investitor pri gradnji? S stališča toplotne učinkovitosti stavb je pomembno, da uporabimo ustrezne materiale in tipe proizvodov, ki so namenjeni določeni upo-

MF03_41_57.indd 44

rabi. Pomembno je, da se posvetujete s proizvajalci, saj vam ti lahko najbolje svetujejo glede konkretne izbire in izvedbe. Izvajalci se z neko izvedbo morda srečajo prvič, zato jih moramo pravilne izvedbe naučiti. To lahko predstavlja težavo, saj za to nimamo vedno priložnosti. Deloma se lahko poučite sami (pri nas prek naših spletnih strani in nasvetov po telefonu ali elektronski pošti) in tako zadevo vsaj nekoliko nadzorujete. Razmere v gradbeništvu so se v minulih letih precej spremenile, zato ni odveč nasvet, naj bodo investitorji istočasno tudi nadzorniki gradnje. Pomemben del toplotne izolacije je tudi hidroizolacija. Kako izberemo primerno? Vse hiše imajo hidroizolacijo, vrsta je odvisna predvsem od tega, kje natančno je uporabljena. Če govorimo o temeljni plošči, je odvisno, ali je narejena neposredno na podložni beton, med dva sloja toplotne izolacije, nad toplotno izolacijo ali na temeljno ploščo. V Moji hiši prihodnosti smo hidroizolacijo namestili med dva sloja toplotne izolacije. Hidroizolacija in ekstrudirani polistiren (xps) gresta vedno z roko v roki, saj sta prisotna tam, kjer je vlaga. Pri nas so precej popularne bitumenske hidroizolacije, ki so cenovno ugodne in sprejemljive kakovosti, vendar niso vse primerne za naše okolje. V Sloveniji,

Lastnosti toplotne izolacije v Moji hiši prihodnosti Fibran xps 400-L je namensko izdelana izolacija s tlačno trdnostjo CS(y\10)400, z minimalno vodovpojnostjo pri dolgotrajni potopitvi WL(T) 0,7, z minimalno dolgotrajno difuzijsko vodovpojnostjo okoli 0,3 volumskega deleža in spada v najzahtevnejšo skupino WD(V)3. Dolge, gladke plošče, z robom na preklop so dobrodošle za hitro in natančno izvedbo toplotnoizolacijske podlage na veliki površini. Izolacija se lahko polaga enoslojno ali večslojno, odvisno od želene energijske učinkovitosti stavbe. Debelina 12 centimetrov zadošča za stavbe, grajene po minimalnih zahtevah pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Za energetsko učinkovite hiše pa se debelina izolacije pod temeljno ploščo giblje med 20 in 36 centimetrov.

kjer zime niso tako mile kot v večjem delu Italije, so primernejše elastomerne bitumenske hidroizolacije, ki prenesejo nižje temperature, so prožnejše in odpornejše proti zmrzovanju in s tem tudi trajnejše. Če se bitumenska izolacija polaga na polistirenske plošče, je treba uporabiti samolepilne hidroizolacije, saj z uporabo odprtega ognja za varjenje polistiren lahko poškodujemo. Bentonitne hidroizolacije uporabimo, kadar se jih neposredno zalije z betonom. Pod vplivom vlage iz betona se oblikuje hidroizolacijska masa, ki se zaradi teže spoji z betonom. To je dobra hidroizolacija, vendar moramo biti pozorni na spoje na vertikalnih površinah. Kot vedno pri kakovostni gradnji so tudi tu pomembni detajli. V Moji hiši prihodnosti bomo uporabili samolepilno hidroizolacijo in jo položili med dva sloja toplotne izolacije. Zaradi dovolj suhe in drenirane

podlage nam bo zadostoval en sloj debelejše kakovostne elastomerne samolepilne bitumenske hidroizolacije, njen spoj pa bomo dodatno varnostno zatesnili. Čeprav toplotna izolacija xps skoraj ne vpija vode, je ob visoki podtalnici ustreznejša možnost s hidroizolacijo na podložnem betonu, saj je tako toplotna izolacija povsem na suhem. Izvedba hidroizolacije na temeljni plošči je izvajalcem sicer najbližja, z energijskega vidika pa je najmanj primerna. Nenehno vlažna temeljna plošča namreč poveča toplotne izgube. Hvala za pogovor.

16.03.2012 21:17:09 Uhr


45

Potek dela na zemljišču Moje hiše prihodnosti Prejšnji teden je bilo na zemljišču Moje hiše prihodnosti opravljenih veliko pripravljalnih gradbenih del, njihova natančna izvedba in načrtovanje pa bosta omogočala nemoteno gradnjo in nato prijetno bivanje.

V skladu s pravilniki smo ogradili in zaščitili gradbišče, postavili vse potrebne zabojnike in mobilni toaletni prostor za delavce. Na zakoličeni površini smo izmerili višinske profile za izkop dna. Prvi dan smo odkopali humus, sloj je bil debel približno 20 centimetrov, preostali material (predvsem mešanico »šodra«) smo odložili ob parceli.

Na podlagi načrta je geometer zakoličil parcelne meje Moje hiše prihodnosti, in sicer osnovni tloris in vse pripadajoče dele.

Z izkopom smo dosegli v projektu določeno točko izkopa, ki je v našem primeru na globini -64 centimetrov. Nato je geome-

TOMAŽ LAMPRET tomaz.lampret@finance.si

hanik pregledal temeljna tla ter glede na lastnosti zemljišča in izkopa ocenil, da izkop še ni dovolj globok. Poglobili smo ga še za 30 centimetrov, da smo prišli do primerne podlage. Po dodatnem izkopu smo nasuli ustrezen tamponski material in tako globino izkopa spet vrnili na -64 centimetrov. Po pripravi terena je geometer ponovno natančno zakoličil vse stranice hiše, te smo betonirali in naredili pas podložnega betona, ki je tudi podlaga za toplotnoizolacijske plošče Fibran xps iz ekstrudira-

nega polistirena, položene po obodu objekta. Plošče Fibran xps smo položili v dveh slojih, vmes smo dali samolepilno hidroizolacijo, skupna debelina je 25 centimetrov. Tudi notranja kanalizacija je že povezana z javno. V severnem delu se zdaj načrtuje rezervoar za vodo in uporabo deževnice. Posamezni elementi Moje hiše prihodnosti so že pripravljeni in v dneh, ko berete te vrstice, se začenja montaža. Več o tem pa izveste v naslednji številki priloge.

Potek gradnje v slikah Vsak mesec bomo za vas pripravili kratek slikovni pregled gradnje Moje hiše prihodnosti. Vabimo vas, da nas spremljate tudi na spletni strani in facebooku, kjer objavljamo najnovejši izbor informacij in fotografij o gradnji. http://hisaprihodnosti.finance.si/

Gradbišče Moje hiše prihodnosti.

Dodatno varnost na preklopih zagotavljamo z varjenjem dodatnega pasu hidroizolacije.

Potek gradbenih del, izvedba podložnega betona, na katerega se polaga toplotna izolacija pod ploščo.

Moja hiša prihodnosti bo imela 24 centimetrov debelo toplotno izolacijo podjetja Fibran, ki bo položena v dveh slojih po 12 centimetrov.

Uporabljena je samolepilna hidroizolacija, ki je položena med oba sloja toplotne izolacije.

MF03_41_57.indd 45

16.03.2012 21:18:18 Uhr


Oglas_Vse dobro_203x271_TISK.pdf

1

2/7/12

1:33 PM

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

MF03_41_57.indd 46

16.03.2012 21:18:21 Uhr


47

Zavarovanje moje sanjske hiĹĄe prihodnosti ÂťVeliko ljudi stanovanjskega zavarovanja, ki povrne stroĹĄke zaradi vloBORUT JAGER,

vodja premoŞenjskih zavarovanj v zavarovalnici Wiener Städtische

mne tatvine in odtujitve novih gospodinj-

Kako zavarovati sanjsko hiĹĄo prihodnosti, kakrĹĄno podjetje Lumar gradi v sodelovanju z revijo Moje finance? Ob nakupu ali gradnji naĹĄega novega doma se spraĹĄujemo, kdaj je primeren Ä?as za sklenitev zavarovanja in kako ga skleniti kar najbolj gospodarno, da bo vkljuÄ?evalo vsa primerna kritja. Pri zavarovalnici Wiener Städtische smo zavarovalni produkt za zavarovanje stanovanjskih hiĹĄ prilagodili tako, da med gradnjo ni treba plaÄ?evati premije. Zavarovalno kritje je v obdobju gradnje omejeno na osnovne poĹžarne nevarnosti in odgovornost glede hiĹĄne in zemljiĹĄke posesti. Ko se gradnja naĹĄe sanjske hiĹĄe prihodnosti pribliĹžuje koncu in potrebujemo

MF03_41_57.indd 47

skih aparatov, pred vselitvijo ne sklene, kar pomeni, da je dragocena oprema v hiĹĄi povsem nezavarovana. Najvarneje je stanovanjsko zavarovanje skleniti na

ĹĄirĹĄe kritje, preprosto obvestimo zavarovalnico in zaÄ?nemo plaÄ?evati premijo. Samo plaÄ?evanje premije nam zagotavlja zavarovalno kritje v celoti. Prednost takĹĄnega zavarovanja je tudi v tem, da je mogoÄ?e takĹĄno zavarovalno polico takoj ÂťvinkuliratiÂŤ, kar pomeni, da jo zastavimo v korist banke, ki nam s kreditom pomaga financirati gradnjo, brez nepotrebnih dodatnih stroĹĄkov. Ena pomembnejĹĄih odloÄ?itev je, proti katerim nevarnostim naj bo naĹĄa sanjska hiĹĄa prihodnosti zavarovana oziroma katere vrste ĹĄkode naj namesto nas prevzame zavarovalnica. NajboljĹĄi nasvet je, da se zavarujemo proti vsem nevarnostim, ki lahko povzroÄ?ijo ĹĄkodo, ki ogrozi obstoj naĹĄe hiĹĄe, in to v vre-

dnosti, ki je sami nismo sposobni pokriti. Ĺ koda v vrednosti 50 evrov najbrĹž ne predstavlja prevelike obremenitve za druĹžinski proraÄ?un, povsem drugaÄ?e pa je, Ä?e nam hiĹĄa pogori ali jo poĹĄkoduje potres. NajpogostejĹĄe nevarnosti, ki lahko povzroÄ?ijo veÄ?jo ĹĄkodo, so tudi poplava, vihar, izliv vode ali strojelom vgrajenih inĹĄtalacij oziroma naprav. Zdaj je ĹĄkoda zaradi nesreÄ? precej viĹĄja, kot je bila v sedemdesetih ali osemdesetih letih. Danes namreÄ? vgradimo veliko veÄ? tehniÄ?ne opreme, inĹĄtalacij in posebnega stavbnega pohiĹĄtva. Glede na izkuĹĄnje naĹĄe zavarovalnice z dozdajĹĄnjimi ĹĄkodami ugotavljamo, da se lastniki novih hiĹĄ sploh ne zavedajo vseh nevarnosti z veÄ?jimi finanÄ?nimi posledicami. Tu bomo naĹĄteli le nekatere.

" !

! #"!' *(%%&$!!"( !$"/!/%!!!

zaÄ?etku opremljanja hiĹĄe in ne, ĹĄele ko v njej Ĺže Ĺživimo.ÂŤ

!%-$    ! %&"  .

% "    + 

/!))),!!%!

16.03.2012 21:18:23 Uhr


48

MOJA hiša prihodnosti Vzemimo škodni primer, kjer je nastal lom cevi v sistemu toplotne črpalke, v razvejanem sistemu cevi, ki služi kot izmenjevalnik toplote. To se je zgodilo drugo leto po končanju hiše, ko je bil sistem že v uporabi in okolica urejena. V takšnih primerih ni mogoče zlahka ugotoviti, kje v sistemu je napaka, zato je bilo treba na novo postaviti celoten sistem z vsemi potrebnimi zemeljskimi deli. Večina zavarovalnih polic z običajnim kritjem takšne škode ne povrne. Če bi to želeli, je treba skleniti paket z večjim obsegom kritja. Sončni kolektorji in fotovoltaični moduli, nameščeni na streho, so izpostavljeni viharju in toči. Lastnik nepremičnine naj ob sklenitvi zavarovanja takšne naprave zavaruje posebej, saj ponavadi niso vključene v premijo. Zavarovalni znesek je smi-

MF03_41_57.indd 48

selno prilagoditi vrednosti stavbnega pohištva. Na primer, če smo pri vgradnji stavbnega pohištva uporabili večinoma dražje materiale, je lahko pri poškodovanju ob vlomu škoda toliko večja. Prav tako ne bi smeli pozabiti na obdobje, ko hišo opremljamo, vendar v njej še ne živimo. Ko je hiša postavljena, navadno začnemo vgrajevati kuhinjske elemente, gospodinjske stroje in podobno. Veliko ljudi stanovanjskega zavarovanja, ki povrne stroške zaradi vlomne tatvine in odtujitve novih gospodinjskih aparatov, pred vselitvijo ne sklene, kar pomeni, da je dragocena oprema v hiši povsem nezavarovana. Najvarneje je stanovanjsko zavarovanje skleniti na začetku opremljanja hiše in ne, šele ko v njej že živimo. Tudi številni drugi primeri govorijo o pomenu dobrega stanovanjskega

zavarovanja. Naj nas želja po čim nižji zavarovalni premiji ne zavede. Pomembno je, da se preudarno odločimo, kaj želimo zavarovati in česa ne, zato za primerjavo in lažjo odločitev zahtevajte tudi ponudbo z najširšim obsegom kritja. Pri zavarovalnici Wiener Städtische podpiramo gradnjo hiš, ki so energijsko učinkovite ali so iz naravnih materialov, kot je les. Tradicionalna

zavarovalniška obravnava lesene hiše, ki ni grajena iz opeke ali betona, tak objekt uvrša med požarno ogrožene, zato zahteva višjo premijo. V naši zavarovalnici ugotavljamo, da so danes moderno grajene montažne hiše prav tako požarno varne in obstojne, zato jih obravnavamo enako kot klasično grajene in zanje premije ne zvišamo. Tako ljudi spodbujamo h gradnji pasivnih in nizko energijskih hiš iz naravnih materialov.

16.03.2012 21:18:27 Uhr


49

Z zbiralnikom deževnice do velikih prihrankov vode TOMAŽ LAMPRET tomaz.lampret@finance.si

Na širšem območju Slovenije je, v primerjavi z drugimi državami, pitna voda še vedno zelo kakovostna. Zato ni smiselno niti gospodarno in predvsem ne ekološko, da v gospodinjstvu uporabljamo izključno pitno vodo. V prid zbiralnikom deževnice je predvsem podatek, da se okoli 98 odstotkov vode porabi za pralne stroje, splakovanje stranišč, prhanje ali kopanje, zalivanje vrta, pranje avtomobila, čiščenje hiše in podobno. Deževnico, pridobljeno s posebnimi zbiralniki vode, lahko uporabimo za vsa gospodinjska dela, ne pa tudi za pitje in pripravo hrane. Podjetje Roto bo v Mojo hišo prihodnosti vgradilo sistem za uporabo deževnice v hiši in na vrtu, in ta bo s polno avtomatiko skrbel za nemoteno uporabo takšne vode. Sistem že

vsebuje magnetni ventil, ki vir vode preklaplja na deževnico ali javno omrežje. Preklop je nujen predvsem zaradi možnosti, da ne bi bilo na voljo dovolj deževnice. Če je deževnice v zbiralniku dovolj, pa ima pri črpanju ta prednost pred pitno vodo iz javnega omrežja.

»Posameznik lahko z uporabo deževnice in zbiralniki vode prihrani okoli 65 litrov dragocene pitne vode na dan, pri komunalnih stroških pa privarčuje do 50 evrov na mesec. Deževnica je mehka voda brez vodnega kamna, zato je priporočljiva za pranje perila, zaradi vsebnosti hranljivih snovi pa je primernejša tudi za zalivanje rož in vrtnin .«

MF03_41_57.indd 49

16.03.2012 21:18:32 Uhr


50

MOJA hiĹĄa prihodnosti

Ena druĹžina, 500 tisoÄ? oken Podjetje GaĹĄper – okna in vrata letos praznuje 40. obletnico delovanja Tradicija druĹžine GaĹĄper temelji na soĹžitju z naravo. DomaÄ?i gozdovi, les, predelava lesa, izdelovanje lesenih polproizvodov in proizvodnja stavbnega pohiĹĄtva so temelji poslovnega podroÄ?ja podjetja, ki se z najsodobnejĹĄimi tehnoloĹĄkimi reĹĄitvami zlijejo v visokokakovostne okenske sisteme in vhodna vrata iz razliÄ?nih materialov.

Narava, Ä?lovek, tehnologija Izdelki podjetja GaĹĄper z uporabo inovativne tehnologije kaĹžejo najnaprednejĹĄa dognanja s podroÄ?ja obdelave lesa. Integriran postopek zaĹĄÄ?ite lesa za nove modele oken je vkljuÄ?en Ĺže na zaÄ?etku. Zagotavljajo trpeĹžnost in obstojno privlaÄ?nost

Lesena okna – vseh barv in oblik

oken, zato modeli, dodatno zaĹĄÄ?iteni z ekoloĹĄkimi premazi, ustrezajo vsem nizkoenergijskim standardom.

Pri izdelavi lesenih oken – prav vsako od njih je edinstveno – se uporabljajo sodobne tehnologije obdelave. NajnovejĹĄe tehnoloĹĄke reĹĄitve podjetju GaĹĄper omogoÄ?ajo uresniÄ?evanje Ĺželja kupcev. Z veliko znanja in malo domiĹĄljije lahko izdelajo tudi okenske sisteme nenavadnih velikosti, barv in oblik.

ÄŒe bi danes tudi sami potrebovali okna, bi se odloÄ?ili za lesena Les je naraven material, bivanje v njem ali ob njem pa je zdravo in prijetno. CeliÄ?na sestava lesa deluje kot izredno dober naravni izolator, material diha in uravnava vlaĹžnost. Poleg vseh dobrih lastnosti je les najprijetnejĹĄi gradbeni material, je obnovljiva surovina, z vidika toplogrednih plinov pa najprijaznejĹĄa do okolja. Pri predelavi in obdelavi lesa ne nastajajo ĹĄkodljivi izpusti, niso potrebne posebne surovine niti veliko energije.

7 resnic o lesenih oknih • Ustvarjajo prijeten dom – spodbujajo pozitivno razpoloĹženje, obÄ?utek topline in udobja, ustvarjajo lepĹĄi in prijetnejĹĄi videz bivalnega prostora. • So varÄ?na – zagotavljajo majhno porabo energije in prihranek pri ogrevanju oziroma hlajenju in so v sozvoÄ?ju z drugimi naravnimi materiali. • Imajo dolgo Ĺživljenjsko dobo – negovanje oken je povsem preprosto. • Izdelana so iz najkakovostnejĹĄega lesa – smreka, macesen, hrast ipd. • S termopanskimi stekli so odliÄ?en zvoÄ?ni in toplotni izolator. • Lahko si izberete katerokoli obliko in barvo. • Vrednost nepremiÄ?nine z lesenimi okni je viĹĄja.

3 najpogostejĹĄe zmote glede lesenih oken • Lesena okna so draga. Ni res; so malo draĹžja od obiÄ?ajnih plastiÄ?nih oken, vendar imajo ĹĄtevilne prednosti; s subvencijo Eko sklada pa so precej dostopnejĹĄa. • Lesena okna je treba vsako leto prebarvati. Ni res; zdaj so barve in premazi obstojnejĹĄi, ob pravilnem vzdrĹževanju se prvotni videz ohrani dlje in Ĺživljenjska doba je daljĹĄa. • Lesena okna ne tesnijo dovolj. Ni res; nova tehnologija proizvodnje lepljenega in tehniÄ?no suĹĄenega lesa omejuje delovanje lesa ter s brezhibno vgradnjo omogoÄ?a optimalno tesnjenje.

 ( " & " ' " #

    





 

 

 





#!"$    (#$$ !"$( %$!(#$ " )(#!" (# %$ #!#!" &    MF03_41_57.indd 50

16.03.2012 21:18:40 Uhr


$( " #!"

MF03_41_57.indd 51

16.03.2012 21:18:42 Uhr


® IME IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI.

Izboljša izolativnost do 21%

© 2012 VELUX GROUP

Siesta senčilo za strešna okna popolnoma zatemni prostor tudi v najmočnejšem soncu. Zato je še posebej primerno za spalnice in otroške sobe. Na voljo v široki paleti barv in vzorcev.

Varna zasteklitev Vremensko odporno zunanje kaljeno in notranje lepljeno steklo, ki preprečuje, da bi se steklo ob morebitnem razbitju razletelo v prostor.

Sanjska otroška soba v mansardi Pri načrtovanju otroške sobe v mansardi je potrebno zagotoviti dovolj naravne svetlobe in varnost. Po tehničnih zahtevah za objekte, se v otroških sobah potrebuje minimalno 20% okenskih površin glede na tloris. Le tako bo dovolj naravne svetlobe za učenje in igro. Za varnost pa poskrbimo z ustreznimi zasteklitvami na strešnih oknih. Zagotovite si ugodje bivanja in dovolj svetlobe s strešnimi okni VELUX. Za nasvete in vprašanja smo vam na voljo na 01-724-68-68 VELUX Slovenija d.o.o., Ljubljanska 51 a, Trzin. www.velux.si velux@velux.si

MF03_41_57.indd 52 Q.indd 1 VELUX oglas 203X271

16.03.2012 27.2.12 21:18:4312:42 Uhr


.2.12 12:42

53

NaÄ?rtovanje hiĹĄe:

Pomen osvetlitve v otroĹĄki sobi Sodobna in predvsem montaĹžna gradnja nam omogoÄ?ata, da je hiĹĄa od temeljne ploĹĄÄ?e do konÄ?ane mansarde lahko zgrajena zelo hitro. V Moji hiĹĄi prihodnosti je v mansardi predvidena otroĹĄka soba. PriporoÄ?ljivo je, da vse podrobnosti uskladimo pred zaÄ?etkom gradnje, vendar nas Ä?as in razliÄ?ne okoliĹĄÄ?ine vÄ?asih presenetijo, tako da nam ne uspe razmisliti o vseh moĹžnostih, ki jih mansarda ponuja. Tokrat bi poudarili le dve pomembni zadevi, na kateri moramo biti med naÄ?rtovanjem pozorni: prostornost otroĹĄke sobe in njeno osvetlitev z naravno svetlobo. StreĹĄna konstrukcija omogoÄ?a oblikovanje zelo razgibane otroĹĄke sobe. Izdelana je lahko v dveh ravneh in je v zgornjem delu, tik pod streho, le spalni kotiÄ?ek. Spodaj pa ima malÄ?ek igralnico, najstnik pa prijeten prostor za uÄ?enje in druĹženje.

Prostor je razgiban, vendar osvetljen v vseh kotih. Vgrajeno je veÄ? kot le eno okno, in to na razliÄ?nih streĹĄinah, kar zagotavlja enakomerno osvetljenost.

za branje in ĹĄe kakĹĄnega kosa opreme. ÄŒe vas skrbi, da bo v otroĹĄki sobi preveÄ? svetlo, naj poudarim, da je na trgu na voljo bogata ponudba senÄ?il tako za vertikalna kot za streĹĄna okna in da zastrejo ĹĄe tako moÄ?no sonce.

KATJA LIÄŒEN PAJENK, VELUX Popolnoma izkoriĹĄÄ?en prostor v mansardi: v ĹĄpici strehe je postelja, do katere vodijo lesene stopnice.

%#"$

Pomembno je, da to predvidimo Ĺže v fazi naÄ?rtovanja in izkoristimo celotno podstreĹĄje ter ne zapiramo stropa na obiÄ?ajnih 2,4 metra. Otroci in mladostniki v svojih sobah preĹživijo veliko Ä?asa, zato je zelo pomembno, da je tam dovolj naravne svetlobe. Eno okno na vrhu hiĹĄe za otroĹĄko sobo zagotovo ni dovolj. V vseh kotiÄ?kih prostora je treba zagotoviti dovolj svetlobe. Tam, kjer bo najprej otroĹĄka posteljica, bo pozneje morda pisalna miza. Ob eno okno namreÄ? ni mogoÄ?e postaviti pisalne mize, stola

-+(()'$$%+ $'%1$!1($!$$

MF03_41_57.indd 53

$ &%$*

%) (!!%("$  

$#()% 

0

(#% 

. 

1$,,,/$$($

16.03.2012 21:19:10 Uhr


www.sparkasse.si

Na svetu je veliko QHXGREMD.

     

Izberite raje 8GREQLSDNHWQLUDÿXQ %UH]SODÿQHstoritvHHOHNWURQVkHEDQke %UH]SODÿQLGYLJLQDYVHKEDQkRPDWLKYeYURREPRÿMX MF03_41_57.indd 54

16.03.2012 21:19:15 Uhr


55

Ekološka odgovornost ni strošek, ampak prihranek TOMAŽ LAMPRET tomaz.lampret@finance.si

Ekološka odgovornost je za vse več ljudi življenjski slog, ki vpliva na večino njihovih potrošniških izbir in odločitev. Skrb za okolje je torej vedno bolj pomembna pri številnih poslovnih odločitvah. O ekološki odgovornosti, večji ozaveščenosti potrošnikov in financiranju okoljsko prijaznih projektov smo se pogovarjali z Andrejo Potočnik, vodjo segmenta gradnja in bivanje v banki Sparkasse. Banka Sparkasse med svojimi glavnimi vrednotami navaja ekološko odgovornost. Na katerih področjih se taka odgovornost kaže? V banki Sparkasse smo med svoje vrednote uvrstili tudi ekološko odgovornost, ki se glasi: vsak dan naredimo nekaj za naravo. Spodbujamo do okolja prijazne rešitve in krepimo ekološko zavest. Uresničujemo jo pri razvoju produktov in storitev, ki jih ponujamo našim strankam. Tako smo prvi v Sloveniji v okviru zelenega kredita ponujali ugodnejše financiranje za kupce oziroma graditelje pasivnih in dobrih nizkoenergijskih hiš, to pa smo nadgradili s financiranjem stanovanj

MF03_41_57.indd 55

v pasivnem standardu. Na trg smo lansirali tudi zeleni kredit na kolesih, namenjen kupcem okoljsko prijaznejših vozil na hibridni ali električni pogon, ter energetski kredit za financiranje projektov pridobivanja obnovljivih virov energije. Veliko truda vlagamo v zmanjševanje papirnega poslovanja in v razvoj elektronskih poti. Našim strankam omogočamo napredno elektronsko banko Net.Stik, storitev e-račun in online banko Sparkasse. Prek te storitve lahko posamezniki kar prek spleta odprejo osebni račun v banki Sparkasse oziroma sklenejo varčevanje pod ugodnejšimi pogoji. Dobro se zavedamo, da spodbujanje ekološke odgovornosti le s široko in ugodno ponudbo zelenih produktov ne ponuja celostnega napredka. Sodelavci banke Sparkasse se zato na vseh področjih poslovanja trudimo biti za vzgled s svojim ekološkim ravnanjem. V banki je dejaven ambasador ekološke odgovornosti, ki skrbi za koordinacijo tako internih kot eksternih ekoloških aktivnosti ter jim daje dodaten zagon. Že pred časom smo uvedli ločeno zbiranje odpadkov na delovnem mestu, pri nakupu opreme upoštevamo kriterije energijske

»Dobro se zavedamo, da spodbujanje ekološke odgovornosti le s široko in ugodno ponudbo zelenih produktov ne ponuja celostnega napredka.«

varčnosti, pri izbiri stalnih dobaviteljev pa nam je pomembna njihova okoljska naravnanost. Ker si prizadevamo za brezpapirno poslovanje, sta naše letno poročilo in interni časopis e-sopis na voljo le v elektronski obliki. Poleg tega pripravljamo številne dogodke na temo energijske učinkovitosti. O tem bomo več povedali prihodnjič. V okviru svojih aktivnosti sponzoriramo in sodelujemo na konferenci Obnovljivi viri energije. Že od prve čistilne akcije aktivno sodelujemo tudi z društvom Ekologi brez meja. Letos si bomo sodelavci banke 24. marca, v okviru akcije Očistimo Slovenijo 2012, nadeli rokavice in se odpravili v naravo odstranjevat vse, kar vanjo ne sodi. Ali v zadnjem času, ko se vedno pogosteje govori o okoljski odgovornosti, opažate večje povpraševanje po vaših zelenih kreditih in s tem večjo ozaveščenost ljudi oziroma strank? Že mediji in evropska zakonodaja nas precej opozarjajo na nujnost okoljske odgovornosti in trajnostni razvoj. Če pa investicija pomeni tudi privarčevana sredstva v relativno kratkem obdobju, je zanimanje ljudi toliko večje. Naša banka

16.03.2012 21:19:25 Uhr


56

MOJA hiĹĄa prihodnosti tudi s svetovanjem in financiranjem skrbi za veÄ?jo ozaveĹĄÄ?enost strank. Z vsakoletnim veÄ?dnevnim dogodkom na temo energijske uÄ?inkovitosti poskuĹĄamo ozaveĹĄÄ?ati tudi ĹĄirĹĄo javnost, ki si Ĺželi o tem veÄ? vedeti. Se za zeleni kredit zanimajo veÄ?inoma posamezniki, ki se odloÄ?ajo za zeleno novogradnjo, ali tisti, ki se odloÄ?ijo za optimizacijo obstojeÄ?e stavbe? Banka Sparkasse ponuja zeleni kredit tako za gradnjo oziroma nakup pasivne ali dobre nizkoenergijske hiĹĄe kot tudi za ener-

gijsko uÄ?inkovito obnovo hiĹĄ. Glede na ĹĄtevilo najetih kreditov za uÄ?inkovito obnovo menim, da obstaja velik potencial pri obnovi starejĹĄih hiĹĄ. NajveÄ?ji deleĹž stanovanj in hiĹĄ v Sloveniji je bil namreÄ? zgrajen pred veÄ? kot 30 leti, in sicer brez toplotne izolacije ali le z minimalno. Pri tovrstnih objektih so moĹžnosti prihrankov zelo velike. Tema pa postaja aktualna zlasti z naraĹĄÄ?anjem cen energentov (predvsem nafte). OpaĹžamo, da stranke poleg zamenjave stavbnega pohiĹĄtva in strehe ter dodatne izolacije razmiĹĄljajo tudi o zamenjavi sistema ogre-

vanja, ki nekaterim gospodinjstvom predstavlja Ĺže precej velik stroĹĄek. So zeleni krediti na voljo le za nakup oziroma obnovo nepremiÄ?nin ali tudi za nakup manjĹĄih ekoloĹĄkih investicij (npr. v sonÄ?ne elektrarne ali hidroelektrarne)? Investicije v sonÄ?ne elektrarne, manjĹĄe hidroelektrarne, razvoj procesov reciklaĹže materialov ter zbiranja in predelave odpadkov financiramo v okviru energetskega kredita za podjetja. Po zelenem kreditu za nepremiÄ?nine ste vaĹĄo

ponudbo dopolnili tudi s tako imenovanim zelenim kreditom na kolesih. V Ä?em se razlikuje od obiÄ?ajnega avtomobilskega kredita? Zeleni kredit na kolesih je namenjen predvsem posameznikom, ki pri nakupu motornih vozil posveÄ?ajo pozornost majhnim izpustom ogljikovega dioksida, manjĹĄi porabi ter ekoloĹĄkim standardom. Za ta produkt ponujamo tudi ugodnejĹĄo obrestno mero, saj Ĺželimo tako spodbujati uporabo vozil z manjĹĄimi izpusti ogljikovega dioksida in poslediÄ?no manjĹĄe onesnaĹževanje okolja.

  ! '!%

 $"" " !" $'"  !" Z uÄ?inkovitim solarnim sistemom lahko ! & celotnih ogrevalnih stroĹĄkov (kot podpora ogrevanja prostorov), & pri segrevanju sanitarne vode &!nepovratna finanÄ?na sredstva EKO sklada ' 030 664 438 • 01 786 07 60 • info@kek.si • www.kek.si • ###"

MF03_41_57.indd 56

16.03.2012 21:19:29 Uhr


MF03_41_57.indd 57

16.03.2012 21:19:29 Uhr


58

Nepremičnine

stela.mihajlovic@finance.si

Stela Mihajlović

Špeli in Damjanu svetujemo pri nakupu prvega stanovanja Naša bralca, Špela in Damjan iz Ljubljane, razmišljata o nakupu prvega skupnega stanovanja; na nas sta se obrnila, ker ju zanima, kako se lotiti nakupa in na katere pasti bi morala biti še zlasti pozorna

G

re za par 27-letnikov z redno zaposlitvijo in dohodki. Skupaj zaslužita malo manj kot 2.500 evrov neto, privarčevanih pa imata približno 50 tisoč evrov. Živita v najemniškem stanovanju, za katero plačujeta 400 evrov najemnine, in budno spremljata ponudbo razpoložljivih nepremičnin. Večno dilemo – ali ostati v najemu ali za nekaj desetletij najeti posojilo za svoje stanovanje – sta že presegla, bolj ju skrbi, ali je že čas za nakup ali pa bodo cene nepremičnin vendarle korenito upadle, kar številni napovedujejo že lep čas.

Kaj se dogaja na trgu?

Najprej torej poglejmo, kaj se dogaja na trgu nepremičnin. Za lani je Banka Slovenije sicer opazila manjši upad cen, vendar je ob tem pojasnila, da na podlagi tega še ne moremo govoriti o zanesljivem kazalniku, da bodo cene še upadale. Tudi drugi statistiki so zaznali nekoliko nižje cene za večino nepremičnin, a večjega upada vsaj po uradnih evidencah niso opazili. Je pa špekulacije o pocenitvah, ki jih nekateri napovedujejo že dalj časa, konec prejšnjega meseca dodatno spodbudilo še žuganje evropske komisije zaradi minulega pregrevanja cen nepremičnin pri nas, saj se te po začetku krize po njenem mnenju niso dovolj ohladile. To naj bi še dodatno pripomoglo k notranjemu makroekonomskemu neravnotežju, kar za Slovenijo seveda ni dobro. Ker je prometa zelo malo, se nekateri poznavalci strinjajo, da bi morala v stagniranje nepremičninskega trga poseči država, a konkretnejših receptov za to ne ponujajo. »Ena izmed možnosti je po mojem mnenju uvedba visokega davka na drugo, tretjo nepremičnino v lasti posameznika in na druga prazna stanovanja, saj bi se la-

MF03_58_61.indd 58

16.03.2012 17:30:47 Uhr


59

stnikom, ki imajo stanovanja le kot naložbo, te zato bolj splačalo prodati ali oddati,« razmišlja Damjan. Tudi tako bi se trg lažje normaliziral, saj naj bi bilo samo v Ljubljani še pred dvema letoma več kot 12 tisoč praznih stanovanj.

Najem posojila

FOTO: Shutterstock

Damjan in Špela svojih pričakovanj nista vezala na skromno garsonjero; pravita, da si želita svetlo in moderno dvo- ali trisobno stanovanje v nizkem bloku, zagotovljeno parkirno mesto in balkon. Pričakujeta, da bosta za takšno stanovanje morala odšteti od 120 do 150 tisoč evrov. Toliko po njunih opažanjih stanejo stanovanja v predelih Ljubljane, kjer bi se najraje naselila. Bralca pravita, da si bosta nekaj denarja za kupnino poskušala izposoditi, vendar brez izdatnega bančnega posojila ne bo šlo. Preverili smo, kje in za koliko časa naj ga najameta ter kako naj ga zavarujeta, da bo kar najugodneje. Za nasvet smo se obrnili na finančnega svetovalca Igorja Mujdrico iz podjetja i-svetovanje. Mujdrica svetuje, naj bralca ne sprejemata nobenih hipnih odločitev, saj pomanjkanje natančne razjasnitve med željami in dejanskimi zmožnostmi vsakogar prej ali slej potisne v finančne težave ali pa vsaj v nepotrebna preplačila. A po drugi strani opozarja, da je lahko čakanje na morebitna korenita znižanja cen nepremičnin čista izguba časa in celo škodljivo.

MF03_58_61.indd 59

16.03.2012 17:30:52 Uhr


60

Nepremičnine To mnenje najbrž temelji na tem, da nekateri nepremičninski poznavalci trdijo, da cene res kakovostnih nepremičnin na kakovostnih lokacijah in hkrati še v glavnem mestu najbrž ne bodo veliko upadle, če sploh bodo. Prav takšno nepremičnino pa si želita naša bralca. Seveda pa je prihodnost, še zlasti v teh časih, ko ljudje nimajo denarja, nepredvidljiva, zato Špela in Damjan tudi drugega scenarija z nadaljnjim znižanjem cen ne smeta izključiti. Morata pa upoštevati še, da med odlašanjem mesečno plačujeta po 400 evrov najemnine. Ker natančnega zneska, koliko posojila bosta dejansko potrebovala, ne poznamo, smo preverili stroške posojila za najmanj ugodno možnost, in sicer za najem sto tisočakov. Pri desetletnem odplačevanju bi obrok stal približno tisoč evrov, če bi najela posojilo za 30 let, pa okoli 480 evrov. Toda pozor, preplačilo posojila pri dolgoročnejšem odplačevanju bi bilo občutno večje (glej tabelo). Kako se torej odločiti med čim nižjo mesečno obveznostjo in čim manjšim preplačilom posojila? »Da bi par lahko neobremenjeno plačeval druge stroške, hkrati pa varčeval tudi za preostale finančne cilje, bi morala mesečna obremenitev znašati približno 20 odstotkov dohodkov, kar pomeni posojilo na 30-letno obdobje,« svetuje Mujdrica. Toda razmislita naj tudi o drugem scenariju; če bi bila pripravljena stisniti in posojilo odplačati v recimo 20 letih, bi za to sicer plačevala po približno 130 evrov več mesečnega obroka kot pri posojilu na 30 let, a tako bi prihranila približno 25 tisočakov. Pa vendar, opisani izračuni posojila so uradna ponudba ene izmed naših največjih bank, kjer imata bralca odprta osebna računa, po trenutnih pogojih. Nihanje vrednosti EURIBOR lahko izračune precej spremeni. Vemo tudi, da si je, zlasti pri najemanju tako visokega posojila, treba vzeti čas in zbrati čim več ponudb pri različnih bankah, ki so podlaga za pogajanja. Tako smo ob hitrem pregledu redne ponudbe ene izmed bank našli posojilo, ki bi bilo za 18 evrov na mesec ugodnejše od omenjenega, pod pogojem, da je posojilojemalec njihov komitent in da postane uporabnik njihove spletne banke. To pomeni, da bi v 30 letih naša bralca plačala šest tisoč evrov manj kot pri prvi ponudbi.

Pozor, prodajni triki

Posojilo na 20 ali 30 let bo verjetno zavarovano z zastavo nepremičnine, saj marsikatera banka za tolikšen znesek in obdobje sploh ne omogoča zavarovanja pri zavarovalnici ali kako drugače. »Vendar pa banke strankam pogosto ponujajo še različna dodatna zavarovanja, ki so večinoma ne-

MF03_58_61.indd 60

Mesečni obroki in preplačilo sto tisoč evrov vrednega posojila, zavarovanega s hipoteko Ročnost

Mesečni obrok (v EUR)

Preplačilo posojila (v %)

30 let

477

72

20 let

605

46

10 let

1.007

21

Vir: lastni izračun

Če bi posojilo odplačala v 20 letih, bi za to plačevala po približno 130 evrov več mesečnega obroka kot pri posojilu na 30 let, a tako prihranila približno 25 tisočakov.

ustrezna in jih preplačamo,« svari Mujdrica. Vedeti je namreč treba, da bodo banke naredile vse, da bi se zaščitile. Pri visokih posojilih so pogoste zahteve po dodatnih, zlasti življenjskih in premoženjskih zavarovanjih, ki se vinkulirajo v korist banke. »Ta naj bi bila nekakšni blažilci stroškov posojila pod pretvezo zagotavljanja boljših posojilnih pogojev, pri čemer stranka sploh ne ve, da morda lahko pridobi enake posojilne pogoje pri drugi banki, in to brez nakupov dodatnih zavarovanj,« opozarja sogovornik. Poimenovanja so domiselna – od kreditnih življenjskih do hipotekarnih življenjskih zavarovanj posojilojemalcev. Pogosto banke svetujejo tudi sklenitev zavarovanja za primer brezposelnosti, a Mujdrica svari: »V Sloveniji so še v povojih in draga, ob morebitni izgubi zaposlitve pa se nadomestilo izplačuje omejeno število mesecev, navadno šest, in še to le, če gre za izredno odpoved zaposlitve.« Tudi nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti, ki je vinkulirano v korist banke, lahko posojilojemalcu prinese več škode kot koristi. Banka namreč komitentu sama ponudi zavarovalno kritje, upoštevajoč svoje interese, ne upošteva pa dejanskih potreb po višini zavarovalnega kritja komitenta, ki brez dovoljenja vinkulanta, v tem primeru banke, na zavarovalni polici ne more narediti tako rekoč ničesar. Najustreznejše in tudi najcenejše je riziko življenjsko zavarovanje s padajočo zavarovalno vsoto, saj se zavarovalna vsota med trajanjem zavarovanja ves čas zmanjšuje, ob izteku tega pa je enaka nič. Pri premoženjskem zavarovanju sta smiselni le sklenitev in vinkulacija požarnega zavarovanja za dejansko vrednost zastavljene nepremičnine.

Preveriti je treba zemljiško knjigo

Prvi korak pri nakupu nepremičnine mora vsekakor biti temeljit pregled zemljiškoknjižnega stanja. »Če nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, naj kupec prodajalčevo lastništvo preveri na podlagi izvirnikov prodajnih pogodb in drugih pogodb o prenosu lastništva oziroma listin, kot je sklep o dedovanju, ki so za prodajalca podlaga za pridobitev lastninske pravice, ki se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo,« opozarja Sabina

16.03.2012 17:30:57 Uhr


61

Grabner, prokuristka pri podjetju Nepremičninsko in pravno svetovanje NIPS. Veriga pogodb oziroma listin mora v tem primeru segati vse od prvega lastnika nepremičnine, vse pogodbe pa morajo biti primerne za vpis v zemljiško knjigo – nepremičnina mora biti v njih pravilno označena, imeti morajo ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo in overjen podpis prodajalca. Po novem imajo nepremičnine ID-znak, ki je za recimo stanovanje v bloku sestavljen iz številke katastrske občine (k. o.), številke stavbe v tej k. o. in številke stanovanja v tej stavbi. V zemljiškoknjižnem izpisu so vpisani (so)lastniki nepremičnine. Preverimo, ali je prodajalec edini lastnik in ali je v zemljiški knjigi vpisan kot edini lastnik. Če je lastnikov več, morajo kot prodajalci nastopati vsi. Preveriti je treba morebitne plombe, če je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi. Če stanovanje še ni vknjiženo, je hipoteko mogoče razbrati iz izvirnika pogodbe; na njem je zaznamek hipoteke, lahko pa da prodajalec nima izvirnika, ker se hrani pri notarju. Morebitna hipoteka ni razlog za paniko, saj se nepremičnina morda prodaja z namenom, da se poplača hipotekarni upnik, recimo banka. Priporočljivo je, da stranki v tem primeru skleneta pogodbo z navedbo, da bo kupec del kupnine, ki je enaka hipotekarni terjatvi, poravnal upniku neposredno, ta pa bo kupcu izdal izbrisno pobotnico, s katero bo lahko iz zemljiške knjige izbrisal hipoteko. Pred sklenitvijo pogodbe svetujemo pridobitev ustrezne izjave upnika, stanje nepremičnine, ki jo kupujemo, pa v zemljiški knjigi še enkrat preverimo na dan sklenitve pogodbe. Včasih med sklenitvijo pogodbe in izročitvijo nepremičnine preteče dalj časa in v tem primeru naj kupec poskrbi za vpis predznambe pridobitve svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Damjan in Špela kupujeta moderno dvo- ali trisobno stanovanje za katero sta pripravljena odšteti od 120 do 150 tisoč evrov.

Prodajne pogodbe ne sestavljajmo sami, raje poiščimo pravno pomoč nepremičninskega strokovnjaka ali pravnika. Previdno tudi pri nakupu ali prodaji prek nepremičninske agencije! »Posrednik naj bi poskrbel za vse in stranke vodil skozi celoten postopek, vendar sem v vseh letih dela osebno videl že tako nepopolne pogodbe, da priporočam veliko pazljivost pri izbiri kakovostne agencije,« pa še opozarja Mujdrica.

Pomembne »podrobnosti«: vrtec, šola, igrišče …

Poleg finančnih in pravnih so še drugi dejavniki, ki jih je pred nakupom treba preveriti. Naša bralca sta še razmeroma mlada, vendar pa si bosta v prihodnje morda želela razširiti družino. V tem primeru postanejo pomembni bližina vrtca, šole, igrišča, zelene površine, sredstva javnega prevoza … Priporočljivo je tudi preveriti prometne razmere na poti od stanovanja do delovnega mesta v prometnih konicah. Kako je s parkiranjem, če v ceni stanovanja ni tudi parkirnega mesta? Poskušata lahko tudi navezati v stik s sosedi in preveriti razmere v stanovanjskem bloku ali okolici ter kakšni so odnosi med stanovalci. Ali je v neposredni bližini hrupen lokal, ki jima lahko zagreni nočne ure?

Naj jima novi dom prinese veselje

Špela in Damjan sta vsekakor pred težko odločitvijo – za nekaj desetletij sprejeti hudo finančno obremenitev, hkrati pa plačevati račune, varčevati za starost, pa še sproti si je treba kaj privoščiti. Vse skupaj še dodatno zapleta negotovost v zvezi s cenami nepremičnin. Špeli in Damjanu vsekakor želimo, da bi premišljeno uresničila svoje sanje in da jima bo novo stanovanje v veselje in zadovoljstvo.

V kotih plesen, iz pipe kaplja, pod radiatorjem lužica … Nakup prvega stanovanja je tudi neke vrste čustveno doživetje, ven- • Pregledati je treba strope in morebitna znamenja, da zamadar pa naj nas obilje svetlobe, lep razgled in fantastična razporeditev ka od zgornjega soseda oziroma skozi streho, in preveriti, prostorov ne zavedejo, da ne bi temeljito pregledali številnih malenali barva kje odstopa oziroma se že lušči. Vonj po plesni kosti v stanovanju. Da, tudi pri novogradnjah! ne more biti naključje. Če gre za starejši blok, je treba poiPrvi vtis bomo dobili že ob vstopu v blok – kako so vzdrževani stopnizvedeti še, ali je bila streha že kdaj prenovljena. Tudi večjih šče, dvigala, stene … razpok v stenah ne sme biti, in če opazimo, da je stanovanje • Preverimo, v kakšnem stanju so okna in vrata v stanovanju, ali se brezhibno na novo prepleskano, je to lahko nadvse dobrolepo zapirajo in podobno. Ali se ventili pri radiatorjih brez težav došlo, lahko pa gre za prikrivanje resnih pomanjkljivosti. vrtijo ali se pod njimi nemara poznajo sledi vode? Kakšen je parKoliko je v prostorih električnih priključkov in ali so razpoket, ga bo pred vselitvijo treba pobrusiti in polakirati? Naj nam na rejeni tam, kjer jih bomo potrebovali? ogledu ne bo nerodno odgrniti preprog, ki lahko skrivajo neprijetna • Zaradi manjših pomanjkljivosti cene ne bomo mogli občupresenečenja. tno zbiti, vendar pa jih je dobro poznati, vsaj za lažjo pred• V stanovanjih sta kuhinja in kopalnica za prenovo navadno najstavo o dodatnih stroških, ki nas čakajo pred vselitvijo. Madražja, zato preverimo keramiko, odtoke, ali ti požirajo vodo in ali lenkosti pa pripomorejo tudi k splošnemu vtisu, ki ga na nas pipe tesnijo. Kakšni so kuhinjske omarice in gospodinjski aparati? naredi stanovanje in ki ga ne smemo povsem zanemariti.

MF03_58_61.indd 61

16.03.2012 17:31:01 Uhr


Služba

moje.finance@finance.si

Nina Simič

62

Mašina plača na križarki 420 evrov na teden Maša, Urša, Maja in Tina so nam zaupale svoje izkušnje s službovanjem na križarkah

V

zadnjem času imajo mladi vse več težav pri iskanju zaposlitve. Kriza je udarila tudi po študentskih zaposlitvah, katerih izbira je bila sicer še pred kratkim izjemno velika, zaslužki pa solidni. Zato več študentov in drugih mladih brezposelnih rešitev vidi tudi v bolj »eksotičnih« zaposlitvah. Posebna kombinacija spoznavanja novih dežel in dela v enem je recimo delo na križarkah. Preverili smo zaslužke in vse, povezano s to avanturistično zaposlitvijo.

MF03_62_64.indd 62

Različna dela, različna plačila

Maša Okorn je delala že na več križarkah, ki plujejo do Severne, Srednje in Južne Amerike ter ob Evropi. Njena povprečna plača je bila okoli 420 evrov na teden. Ob tem pojasni, da je plača lahko fiksna ali pa sestavljena iz osnovnega dela in napitnine ter stimulacije, odvisno od delovnega mesta. Plačilo torej ni odvisno od števila opravljenih delovnih ur, temveč na večini delovnih mest temelji na uspešnosti, obsegu prodaje, napitnini ... Helena Vehovec z »ladijske«

16.03.2012 17:32:05 Uhr


63

ki Maja je bila z zaslužkom najbolj zadovoljna na Aljaski, saj se je gibal okoli 2.200 evrov na mesec.

MF03_62_64.indd 63

agencije RIV (nekdanji Invermore Shipping) ob tem pojasni, da lahko variabilni del denimo v trgovinah pomeni skoraj dve tretjini plače. Po besedah poznavalke dela na ladji Urše Jerala so višje stimulacije v trgovinah z dražjimi izdelki (na primer diamanti, ure), saj je večji promet, vendar začetniki tam ne morejo delati. Začnete na primer v trgovini s spominki in podobnim. Med najbolje plačanimi deli na križarkah je sicer delo v restavraciji, med najslabše pa dela v sprostitvenih salonih SPA, povedo poznavalci. Zaslužek je odvisen tudi od tega, kje ladja pluje. Maja, ki je že službovala na različnih križarkah, je bila recimo z zaslužkom najbolj zadovoljna na Aljaski, saj se je gibal okoli 2.200 evrov na mesec. Dohodek je lahko veliko večji, če dosežete vodstveno delovno mesto. Različni menedžerji dosegajo tudi približno 10 tisoč evrov na mesec. Prav tako je mogoče več zaslužiti, če imate s tovrstnim delom že več izkušenj. Na podlagi teh lahko namreč na naslednjih vožnjah napredujete na višje delovno mesto. Toda kot pravi Tina, ki ima z deli na ladjah prav tako veliko izkušenj, so se plačila v zadnjem času zmanjšala, čeprav je za delo v trgovini z darili še pred kratkim mesečno zaslužila v povprečju solidnih 1.500 dolarjev. Mimogrede omeni, da je delo sicer zahtevno, a ponuja tudi veliko prostih izhodov. Tudi nekateri drugi pravijo, da se na križarkah pozna recesija, zato je manj delovnih mest, izbirni postopki pa so bolj zapleteni. Po besedah Helene Vehovec z agencije RIV, prek katere gre na ladjo veliko Slovencev, se pri zaslužkih zaposlenih pozna tudi to, da na križarke zdaj zahajajo predvsem srednje premožni ljudje, ne pa več le petičneži kot nekoč, kar pomeni tudi nižje napitnine in s tem povezane plače. Plačila so tako postala primerljiva z običajnimi v Sloveniji in ni več kot včasih, ko je bil mesečni dohodek tudi nekajkrat višji kot povprečna slovenska plača, še dodajo sogovorniki. Seveda pa nihče ne gre na križarko le zato, da bi garal od jutra do večera in še ponoči, temveč tudi zaradi dogodivščine, za kar pa je dobro imeti kaj prostega časa. Na križarkah se v povprečju dela do 80 ur na teden, vendar je vse odvisno od delovnega mesta. Osebje si lahko dodatne proste dni včasih pridobi tudi z velikim prometom. Zaposleni na nekaterih delovnih mestih imajo prosto tudi, ko se ladja približa obali in zasidra, saj recimo brezcarinske prodajalne in igralnice ne smejo obratovati, če niso dlje kot osem kilometrov od obale. Delovna mesta v restavraciji, barih, salonih SPA, vrtcih za otroke in nekatera druga pa ne dovoljujejo daljših izhodov.

Kako na ladjo

Služba na ladji pa ni nekaj, kar bi bilo kar samoumevno in primerno za vsakogar. Vsak zaposleni mora skozi strog postopek izbire. Ta se začne že v Sloveniji, kjer se prijavimo pri izbrani agenciji, ki se ukvarja s posredovanjem tovrstnega dela. Nekateri ladjarji zahtevajo, da se prijavimo v matični državi, in ne neposredno pri njih. Najprej se je treba registrirati na spletni strani agencije, kjer si lahko ogledamo, katera delovna mesta so razpisana in katere pogoje moramo izpolnjevati. Nato življenjepis, napisan v angleškem jeziku, pošljemo po elektronski pošti. Agencija nas obvesti o prostem delovnem mestu, in če se odločimo, da nam ustreza, nas čaka pogovor za delo. Če smo edini kandidat s tega območja, se lahko pri obeh agencijah pogovor opravi tudi po telefonu ali Skypu. Večinoma pa so pogovori osebni in lahko potekajo v Sloveniji ali kateri od bližnjih držav – Madžarska, Italija, Hrvaška, Srbija ... Za delo nas lahko pokličejo nepričakovano hitro, zato moramo vedno biti pripravljeni na odhod, če si tega res želimo. Celoten postopek od prijave do odhoda na ladjo največkrat traja nekaj mesecev, pri RIV okoli tri. Po intervjuju potrebujejo nekaj tednov, da vam sporočijo odločitev, in potem ostane še nekaj časa pred odhodom na ladjo, v katerem lahko uredite preostale Maša je delala že na več križarkah, ki plujejo do Severne, Srednje in Južne Amerike ter ob Evropi.

16.03.2012 17:32:13 Uhr


64

Služba formalnosti. Pri vsem vam pomaga agencija, saj je navadno treba urediti še vizum (velja tri do pet let), letalsko vozovnico in drugo. Približno dva tedna pred odhodom je treba opraviti še zdravniški pregled, ki ga organizira agencija; ta ni nujno v domačem kraju in velja dve leti. Vse te formalnosti pomenijo tudi finančni vložek kandidata. Pri agenciji Crew line, ki se ukvarja s posredovanjem del na ladjah, jahtah ter celo letalih in v hotelih, je prijava v izbirni postopek sicer brezplačna, ko dobite priložnost za intervju, pa plačate 35 evrov prijavnine. Omeniti je treba še, da kandidat ne sme biti v kazenskem postopku. Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo posebna znanja, denimo plesno znanje za nastop v teatru, Maša pojasnjuje, da je potreben posnetek plesnih sposobnosti, na podlagi katerega se komisija odloči o primernosti. Formalna izobrazba za večino delovnih mest ni tako pomembna kot strokovna. Veliko izobraževanj, povezanih z varnostjo in delom, poteka pozneje na ladji. Pomembno je znanje tujega jezika, navadno angleščine, zaželeno je tudi znanje drugih jezikov, predvsem za zaposlene, ki so nenehno v stiku z gosti.

Kaj plača ladjar

V večini primerov ladijska družba krije povratno letalsko vozovnico, kabino, v kateri prebivaš, velikokrat pa tudi službeno uniformo, hrano, brezalkoholne pijače in osnovno zdravstveno zavarovanje, pove Maša. Na križarki, na kateri je delala Urša, so jim poleg osnovnega krili tudi fitnes in savno, vendar poleg tega niso imeli nobenih ugodnosti na ladji. Skrita izdatka sta lahko tudi spletna povezava in telefon, saj je bilo treba to posebej plačati. Na nekaterih ladjah zaposlenim ponujajo popust pri nakupu pijač. Ladja in izleti na obali vsekakor ponujajo veliko mamljivih možnosti za zapravljanje prisluženega denarja, zato moramo ravnati zelo skrbno. Maja je delala na ladjah, ki plujejo po Karibskem morju in ob Bahamih, in pravi, da imajo zaposleni plačane tudi določene organizirane izlete na kopnem – velja za tiste delavce, ki so v tem času prosti. V agenciji Crew line so nam povedali, da je navadno mogoče izbirati ladijsko družbo, pri kateri hočete delati, ne pa destinacije. Po besedah deklet, ki sta že občutili vonj ladje, Sandre in Helene, so najbolj zaželeni topli kraji, med katerimi prevladujejo tisti ob Karibskem morju. Po eni pogodbi se navadno dela med štirimi in osmimi meseci pri agenciji Crew line ter šestimi do desetimi meseci pri agenciji RIV. Najpogosteje iščejo kadre, stare nad 21 in mlajše od 35 let.

MF03_62_64.indd 64

Prednosti in slabosti dela na ladji • nepozabne potovalne izkušnje, obisk veliko novih krajev, • spoznavanje novih ljudi z vsega sveta, • pridobivanje novih posebnih delovnih izkušenj v tujem okolju, • učenje novih jezikov in spoznavanje kultur, • dober zaslužek in možnost varčevanja denarja, • brezplačno bivanje in obroki na ladji.

• zaslužki se zmanjšujejo, • urniki dela se daljšajo, dela se tudi več kot 12 ur na dan ali celo nočne izmene, • v celoti prostih dni skoraj ni, • domotožje, • preobčutljivost za morsko bolezen je lahko nadležna, • denar lahko hitro zapraviš na ladji ali pri postankih, saj je veliko mamljivih priložnosti. • ni veliko zasebnosti, v sobi si največkrat z vsaj še enim zaposlenim, • tudi zunaj delovnika si na ladji vedno v službi (paziti je treba na vedenje in pomagati).

Na križarkah se v povprečju dela do 80 ur na teden.

Sicer pa Slovenci, kot pravijo poznavalci, veljajo za zelo pridne delavce in naše znanje tujih jezikov je pomembna prednost. Med Slovenci je zelo priljubljena družba Celebrity Cruises – podjetje, ki se je združilo z Royal Caribbean Cruises in ponuja zanimiva križarjenja na območju Karibov in drugje. Sicer pa plujejo še ob Aljaski, Kaliforniji, Kanadi, Evropi, Južni Ameriki in drugih zanimivih destinacijah. Po izkušnjah agencije RIV se veliko kandidatov obrne na One Spa World za delo v SPA na ladjah in Star Board Cruise za delo v trgovinah, ki pokriva večino najpomembnejših križark.

16.03.2012 17:32:17 Uhr


n o v o !

nova brezplačna revija in portal za aktivni del prebivalcev, starih nad 50 let

Berite o zdravju, potovanjih, hrani, premoženju, učenju … in vstopite v svet polnega življenja. Revijo Stotka lahko brezplačno dobite v 200 večjih poštnih poslovalnicah po Sloveniji. www.stotka.net

Prva številka izide 30. marca 2012. Revija bo izhajala vsak drugi mesec.

MF03_65.indd 1

Živeti polno

16.03.2012 17:45:25 Uhr


66

Podjetništvo

Z izdelavo nakita do dodatnega zaslužka

(poraba 50 cm)

Siva jeklena žička

0,13

Kovinska perla, ornament (2 cm)

moje.finance@finance.si

Nina Simič

0,60

V teh časih je vsak evro dobrodošel, sploh če ga lahko zaslužiš s svojim konjičkom, ki ga opravljaš kar doma; eden takšnih je izdelava nakita; če vas to veseli in ste ročno spretni, obiščite tečaj in kar lepo začnite

L

judje so nadarjeni za marsikaj, a včasih tega žal sploh ne vedo. Zato je dobro, da poskusimo čim več stvari, in najlažje je to početi neobremenjeno v popoldanskih urah. Ena izmed možnosti je recimo izdelava nakita. Potrebujete le nekoliko bolj spretne roke, domišljijo in veselje, vse drugo se je mogoče naučiti. Kar nekaj je ponudnikov, ki vas v nekaj urah naučijo temeljev izdelovanja nakita, za kar boste plačali nekaj deset evrov. Če boste zadevo vzeli nekoliko bolj resno in za učenje porabili več deset ur, pa se temu primerno poviša tudi cena tečajev (glej tabelo). So pa daljši tečaji, če primerjamo cene na uro, vseeno cenejši. Na cene tečajev vplivajo tudi različne tehnike učenja in materiali, ki jih uporabljamo pri izdelavi nakita.

Polovica je zaslužek

In kakšni so zaslužki? Poznavalci pravijo, da lahko glede na stroške materiala z domačo izdelavo zaslužite približno polovico prodajne vrednosti ogrlice. Konkretno bi recimo za rožnato ogrlico na fotografiji za material porabili približno devet evrov, drobnoprodajna cena pa je malo več kot 20 evrov. Seveda je k temu treba prišteti še davek, ki ga moramo odšteti državi. Pri tem je treba upoštevati, da z vsakim fizičnim prodajnim mestom nastanejo dodatni zasoljeni stroški, zato se spletna prodaja nakita najbolj splača. Pomagamo si lahko tudi z družabnimi omrežji, kot je Facebook. Mreženje s pomočjo zadovoljnih strank in prijateljev je najboljša promocija, pri čemer je znano, da nekateri to počnejo kar na črno. Da bi zadovoljili davčno upravo, je treba odpreti s. p. Po mnenju poznavalcev je najugo-

MF03_66_67.indd 66

(6 kosov)

Kovinski vmesniki

1,80

Prodajna cena

23

dnejši za to dejavnost tako imenovani popoldanski s. p., saj bi za običajnega morali imeti velik obseg posla, sicer se vam ne bi splačalo.

Kam po material?

Material lahko pri nas kupite v trgovinah, kot so Prometej in Liza v centru, Levček v BTC, ter v različnih spletnih trgovinah, kot so Perle.si, LizaSpletoliza, Hobby&Art ... Nekatere posebne vrste materiala, kot je srebrna glina znamke Art Clay, dobite samo prek Craft Arta, ki ga dobavlja iz tujine. Sicer pa so cene materiala po trgovinah težko primerljive, saj imajo dobavitelji različna pakiranja. Perle in drug material se razlikujejo tudi po kakovosti in zahtevnosti izdelave. Če se odločimo za bolj serijsko proizvodnjo, se splača material kupiti v večjih količinah (na primer žico, zaponke, perle).

Najboljša promocija za prodajo nakita je mreženje prek zadovoljnih Naučimo se oblikovati strank in Večina organizatorjev tečajev ima na voljo več prijateljev. tečajev izdelave nakita z različnimi pripomočki. Največja je ponudba klasičnih tečajev, kjer se naučite več različnih tehnik nizanja in plete-

16.03.2012 17:35:01 Uhr


67

(4 kosi)

Štoparji

0,07 (poraba 50 cm)

Po stopinjah domače umetnice

Različne stekl. perlice (70 kosov)

Siva jeklena žička

0,13

4,25

Bambusove obd. perle (10 kosov)

1,45

Stroški izdelave orglice in njena prodajna cena Cena (v EUR)

(1 kos)

Karabin, baročni

0,46 Stroš. materiala

Prodajna cena

23

Vir: Trgovina Liza

okoli

9

nja z žico in različnimi perlami. Priljubljeno je tudi polstenje oziroma filcanje. Polstenje je postopek, pri katerem neobdelano volno s pomočjo naravnega mila in tople vode spremenimo v volnene končne izdelke (nakit, oblačila, obuvala ...). Med bolj eksotičnimi in bolj profesionalnimi tečaji so recimo tečaji Craft Arta – izdelava nakita iz srebrne gline ali s fuzijo stekla ter izdelava steklenih perl, za kar potrebujemo posebno orodje in priprave (jeklenke s kisikom in plinom). Tečaji navadno trajajo eno popoldne, kot smo že omenili, pa nekateri ponujajo tudi daljše, kjer se na tedenskih obiskih lahko naučimo več novih tehnik oblikovanja nakita. Svetujejo nam tudi, kje kupiti pripomočke in material ter kaj vse potrebujemo za določeno tehniko, da ne bi kupovali nepotrebnega. Kot pravi ena od izdelovalk nakita Tina iz Zlatarnice je na tečaju z zlatarsko mojstrico uživala v prijetnem in sproščenem razpoloženju majhne skupine in pridobljeno znanje zdaj uporablja pri svojem delu. Učenja se seveda lahko lotimo tudi sami prek spleta, knjig, revij, svetovanj v trgovini ali s pomočjo prijateljev. Nekatere tehnike so v napisani literaturi težje razumljive, zato bomo najbrž potrebovali pomoč. Pri vseh pa velja, da največ šteje praksa. Toda za tistega, ki pri svojem delu uživa in se ga veseli, ovir pač ni.

MF03_66_67.indd 67

S prodajo doma izdelane ogrlice vam glede na stroške materiala ostane zaslužek v vrednosti približno polovico njene prodajne vrednosti.

Erika Felicijan se je pred dvema letoma po izgubi redne službe odločila, da začne svojo poslovno pot z blagovno znamko Patsy, pod katero izdeluje unikaten nakit z dušo. Je samoukinja. Na začetku ga je izdelovala kar doma, pozneje pa najela mali atelje. Če želite med številnimi ustvarjalci uspeti na slovenskem trgu, svetuje, da se lotite nečesa posebnega, kar se dotakne kupcev. Svetuje nakup materiala v tujini ali prek spleta, saj je, kot pravi, ponudba cenejša in pestrejša. Izdelke prodaja prek spletne strani ter v trgovinah, vendar so tam marže velike, doda. Najraje sama poskrbi za promocijo, fotografije, saj po njenem mnenju tako prevlada občutek, da si sam svoj šef, kar zadeva težave, s katerimi se srečuješ. Vsako zadnjo soboto organizira sejem ARTish, kjer se zbere več kot 25 slovenskih ustvarjalcev, ki prodajajo izdelke in si izmenjujejo izkušnje.

Nekateri ponudniki tečajev izdelave nakita Organizator

Vrsta tečaja

Število ur

Lokacija

Cena (v EUR)

Izdelava nakita iz žice in perlic

4 šolske ure

Ljubljana

30

Izdelava nakita iz povite žice

4 šolske ure

Ljubljana

30

Tečaj izdelave nakita - mešano

40 šolskih ur

Ljubljana

240

Tečaj izdelave nakita iz mozaika

3 šolske ure

Ljubljana

20-35

Tečaj polstenja

4 x 3 šolske ure

Ljubljana

75

Art tečaji

Tečaj izdelave nakita

7 x 3 šolske ure

Ljubljana

180

Izdelovalnica

Tečaj izdelave nakita

4 šolske ure

Ljubljana

35

Perla Felinor

Izdelava nakita iz perlic

pribl. 5,5 šol. ure

Koper

30

Tečaj izdelave nakita

pribl. 7,5 šol. ure

Ljubljana

35

Tečaj polstenja

pribl. 7,5 šol. ure

Ljubljana

35

Izdelava nakita iz srebrne gline

10 ur

Ljubljana

210

8–10 ur

Ljubljana

150

Liza

Sketchbook

Radost bivanja

Craft Art

Hobby&Art

Tečaj fuzije stekla Različni tečaji

2 uri

Kranj

12

Viri: ponudniki tečajev

16.03.2012 17:35:09 Uhr


Zaustavite trenutek! Novi razred B Velik in majhen a vendarle popolen popotni tovariš za vas in vaše sopotnike. Novi razred B s serijskim inovativnim varnostnim sistemom COLLISION PREVENTION ASSIST, ki prepozna potencialno nevarnost in je v pomoč vozniku pri pravočasnem zaviranju, vam zagotavlja, da se boste na cilj vedno pripeljali varno in v stilu. V svojem razredu prvič ponuja vse atribute udobja in varnosti, ki smo jih do zdaj poznali zgolj pri produktih višjih razredov. www.mercedes-benz.si Razred B 180 BlueEFFICIENCY že od 21.600 EUR. Poraba goriva (komb.) 4.4 - 6.2 l/100 km, emisije CO₂ (komb.) 114 - 145 g/km.

Pooblaščeni prodajalci: Autocommerce, d.o.o., Autocommerce Ljubljana T: 01 5883 520, PE Maribor T: 02 4600 114, PE Koper T: 05 6631 202, TRENDY d.o.o. T: 01 8344 619 in Agentske enote: AE Novo mesto T: 041 486 021, PRIMORSKI AVTOCENTER d.o.o. PE Nova Gorica T: 05 3351 084, DC Dominko Center d.o.o. T: 02 7881 118, Hotko d.o.o. T: 03 7800 030. Naročnik oglasa: Autocommerce, d.o.o.

novi_B_oglas_diners-club_double_page_420x280.indd 1-2 MF03_68_69.indd 28

16.03.2012 17:37:01 Uhr


MF03_68_69.indd 29

11/22/11 11:28 AM 16.03.2012 17:37:01 Uhr


70

Daj dam

1

moje.finance@finance.si

Boštjan J. Turk

Razmišljam, da bi z dedkom uredila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pa me zanima, na kaj moram biti pri tem najbolj pozorna.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (to je preživljavec – v konkretnem primeru vi) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca – vaš dedek), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu v zameno za to zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki lahko obsega nepremičnine in tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin; s tem, da je njihova izročitev odložena do njegove smrti. Pogodbe o dosmrtnem preživljanju so v slovenski pravni praksi razmeroma pogoste, saj so zelo praktične, najpogosteje pa se tako kot pri vas sklepajo med starejšimi ljudmi na eni strani in njihovimi potomci, partnerji, prijatelji, znanci, skrbniki in preostalimi na drugi. Tako si preživljanci navadno zagotovijo potrebno nego in preživljanje, preživljavci pa po njihovi smrti določeno premoženje.

2

6

nasvetov pr dosmrtn em preživlja nj

Marsikdo na stara leta sam zase ne more več skrbeti, vseeno pa želi ostati doma; rešitev je lahko, da se s svojci dogovori za sodelovanje; prepiše jim svoje premoženje, ti pa zanj skrbijo do njegove smrti

Teta, ki ni najbolj zdrava, me je prosila, da bi zanjo skrbela na njenem domu in opravljala nekatera gospodinjska opravila, plačevala položnice in drugo. Ker sem edina, na katero se lahko zanese, razmišljava, da bi o tem podpisali pogodbo, vendar ne veva, katero in kaj vse takšna pogodba sploh lahko vsebuje.

Najprimernejša za ureditev vajinega medsebojnega razmerja bi bila pogodba o dosmrtnem preživljanju. S to pogodbo se namreč ne ureja zgolj preživljanje ene osebe v zameno za prepustitev premoženja, ampak tudi druga pravna razmerja, recimo skupnost življenja ali premoženja, varstvo in nega določene osebe, skrb za njegovo premoženje, obdelovanje posesti v zameno za prepustitev premoženja in podobno. Dodal bi še, da mora biti taka pogodba sestavljena v obliki notarskega zapisa.

3

Mama je stara že 85 let. Prijatelj nama je omenil, da bi lahko najina razmerja uredila z izročilno pogodbo ali pa s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pa naju zanima, kakšna je sploh razlika.

Gre za pogodbi, ki imata različen značaj. Namen izročilne pogodbe je v nekakšnem vnaprejšnjem dedovanju – z njo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje potomcem. Takšna pogodba je veljavna le, če se z njo strinjajo vsi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da dedujejo po izročitelju, se pravi tudi vsi vaši sorodniki, ki bi dedovali po materi. Ko je izročilna pogodba podpisana in se z njo strinjajo vsi potomci, je premoženje, ki ga je izročitelj tako izročil sopogodbenikom, zapečateno in ne more več postati predmet dedovanja ali uveljavljanja nujnih deležev. Namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa je, kot že rečeno, vzpostavitev nekakšnega vzajemnega razmerja daj dam, in je navadno sklenjena le med dvema pogodbenima partnerjema, za njeno veljavnost pa ni treba pridobiti soglasja drugih potomcev.

MF03_70_71.indd 70

16.03.2012 17:39:05 Uhr


71

ov pri tn em lja nju

4

Z očetom sva pred letom dni podpisala pogodbo o dosmrtnem preživljanju, po kateri bi jaz postal lastnik dela stanovanjske hiše po njegovi smrti, v zameno pa bi mu pomagal pri varstvu, pri hišnih opravilih in pri obdelovanju vrta. Zadnja dva tedna pa so se najini odnosi precej poslabšali in zdaj mi oče grozi, da ne bom nič dobil. Razlog takega vedenja vidim v njegovem slabem psihofizičnem stanju, saj ima kar hudo demenco. Ne vem, kaj naj storim – po eni strani si želim, da bi razvezala pogodbo, ker težko zdržim ob njem, po drugi strani pa bi s to pogodbo čez nekaj časa rešil stanovanjsko vprašanje. Kaj mi svetujete?

Oba imata načelno pravico zahtevati, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju razveže, če so se razmere po sklenitvi pogodbe tako spremenile, da je postala izpolnitev te pogodbe občutno otežena. Med spremenjene razmere pa seveda šteje tudi poslabšanja vajinega odnosa. Ampak s tem verjetno ne eden ne drugi ne bi veliko pridobila, ampak prej izgubila – oče bi izgubil pomoč svojega najbližjega sorodnika, vi pa obljubljeno nepremičnino. Zato je bolje, da poskušata najti obojestransko sprejemljivo konstruktivno rešitev – pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko namreč spremenite tudi tako, da očetu v zameno za obljubljeni del stanovanjske hiše namesto varstva in pomoči raje plačujete dosmrtno denarno rento. Če vam finance to dopuščajo, razmislite o tej možnosti.

5

Z babico, za katero skrbim že nekaj let, sva se dogovorili, da bova podpisali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, po kateri bom zanjo skrbela vse do njene smrti, babica pa mi bo v zameno za to prepustila stanovanje. Ker pa je babica malo nepredvidljiva, se bojim, da bi se lahko med trajanjem pogodbe premislila in stanovanje prepisala na koga drugega. Prav tako me zanima, kako je z dolgovi – ali sem, če z babico podpišem pogodbo o dosmrtnem preživljanju, avtomatično odgovorna tudi za njene morebitne dolgove?

Zavarujete se lahko tako, da v pogodbo vstavita klavzulo, po kateri se bo babica v vašo korist odpovedala razpolaganju s stanovanjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Med razpolaganje štejeta tudi odtujitev stanovanja ali obremenitev s hipoteko. Za dolgove pa po babičini smrti ne boste odgovarjali – razen če bi se o taki odgovornosti izrecno dogovorili v pogodbi.

6

FOTO: Shutterstock

Zanima me, kaj se zgodi, če z nekom podpišem pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pa sam umrem pred osebo, ki jo moram preživljati. Kakšna je potem usoda te pogodbe?

MF03_70_71.indd 71

Če bi umrli pred preživljancem, vaše obveznosti preživljanja preidejo na vašega morebitnega zakonca in na tiste potomce, ki so poklicani k dedovanju. Ta prenos pa ni samodejen, saj morajo te osebe izrecno privoliti v nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če v to ne privolijo, se pogodba razveže in načelno zakonec oziroma potomci nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Odškodnino lahko zahtevajo samo, če ne morejo prevzeti obveznosti, ne pa, če jih nočejo – če jih denimo ne morejo prevzeti zaradi zdravstvenega stanja, nesposobnosti preživljanja ali česa podobnega. V tem primeru imajo kot dediči preživljavca določene pravice – ker po njem ne bodo dedovali (denimo nepremičnine, ki bi jo preživljavec dobil po smrti preživljanca), lahko zahtevajo odškodnino od preživljanca, da vsaj nekaj dobijo. Boštjan J. Turk je direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.

16.03.2012 17:39:11 Uhr


72

Partnerstvo in denar

Pogost razlog za družinske prepire je tudi pomanjkanje finančnih sredstev ali pa različen pogled partnerjev na porabljanje denarja; strokovnjaki pri svojem dolgoletnem spremljanju partnerskih finančnih razprtij slišijo marsikaj; kaj svetujejo?

Z

akonca živita skupaj sedem let, imata dva otroka, denarja za sproti, oba sta zaposlena, v rednih službah, imata nekaj skupnih športnih hobijev, otroka sta obdana z veliko ljubezni in starši so še preveč skrbni in zaščitniški. Pa se zgodi, da za zaveso navidezne zakonske harmonije poka na debelo. V resnici par ne komunicira kakovostno, ne razrešuje skupnih ali osebnih težav, ki se postavljajo na pot, pravzaprav se izogibata medsebojnim stikom, a to uspešno skrivata pod krinko navidezne ljubezni in skrbnosti. Tudi spolnost šepa, gospa že dolgo ni zadovoljena, pa se zgodi, da v trgovini spozna gospoda, ki zna ravno prav povedati, kako mična je. In kaj se zgodi? Dami hormoni ponorijo, vse bi postavila na kocko za novo priložnost, ki se ji je ponudila, a tega ne bo naredila. Ostala bo nesrečna in zdolgočasena ob možu. Zakaj? Ker nima financ, da bi si v morebitnem novem domovanju omislila opremo za otroka, ki naj bi odšla z njo v njeno novo dogodivščino. Sama ve, da se je z odločitvijo, da ostane ob možu in tudi v prihodnje igra srečno ženo, za vedno zakopala v lastno žalost in samopomilovanje, pripoveduje Melita Kuhar Pucko, socialna pedagoginja, ki vodi projekt Svetovalnica. Pri svojem delu se srečuje s številnimi pari in celim naborom takšnih ali drugačnih težav, skoraj vedno pa je eden od vzrokov za prepire in nerazumevanje tudi denar oziroma finance v

MF03_72_74.indd 72

FOTO: Shutterstock

stela.mihajlovic@finance.si

Stela Mihajlović

Kako (pre)živeti skupaj in ne bankrotirati

16.03.2012 17:39:58 Uhr


73

Nekaterim parom zunanji blišč in grmadenje materialnih dobrin pomenita več kot partnerski odnosi.

MF03_72_74.indd 73

najširšem smislu. Ko zaljubljenost popusti in se par ustali, pridejo na dan tudi vzorci vsakega posameznika, ki jih prinese iz svoje primarne družine – med drugim tudi vzorec, kako ravnati s financami. In če imata vsak svoj pogled na to, kaj hitro nastanejo prepiri, zamere in slaba volja. Za mnenje smo vprašali tudi mediatorja Marka Iršiča, direktorja Zavoda Rakmo. »Finančne težave so redko glavni razlog za spore ali celo ločitev. Tudi finančni vidiki sporov so pogosto le posledica neusklajenosti na drugih področjih,« pojasnjuje Iršič in doda: »V povezavi s financami je na družinski mediaciji mnogo primerov, ko pari pridejo z namenom razdelitve skupnega premoženja, ker se ne morejo uskladiti. Na mediaciji se ob pomoči mediatorja lahko konstruktivno pogovorijo in postopno razrešijo še finančne vidike spora.« Menda se neredko zgodi, da partnerja prideta na mediacijo z namenom sporazumno urediti materialna vprašanja, potem pa postopno ugotovita, da sta pripravljena oziroma si želita ostati

skupaj, in namesto materialnih vprašanj razrešita druge pereče težave.

Pet finančnih grehov

Revija Forbes je objavila članek finančne svetovalke Nancy Anderson, v katerem govori o petih glavnih finančnih napakah, ki jih delajo pari in s katerimi lahko celo ogrozijo obstoj svojega partnerstva. V točkah je strnila četrt stoletja izkušenj pri delu z ljudmi in denarjem. Materializem. Partnerja dajeta kopičenju stvari prednost pred osebnimi odnosi. To je lahko izvor težav tudi pri parih, ki se sicer kopljejo v denarju. »Nekaterim parom zunanji blišč in grmadenje materialnih dobrin pomenita več kot partnerski odnosi. Člani družine se ne družijo, izmenjujejo si le vsakdanje vljudnosti in živijo drug mimo drugega,« opisuje Kuhar Puckova. Malce drugače meni Iršič: »Če sta v zvezi s kopičenjem stvari partnerja usklajena, to ne pomeni nujno usodnega dejavnika. Huje je, če je materializem izrazit pri enem partnerju, pri drugem pa ne.« Nasprotujoče si vrednote glede denarja. Eden od partnerjev recimo temeljito preštudira vse letake z akcijsko ponudbo, drugi pač naku-

16.03.2012 17:40:02 Uhr


74

Partnerstvo in denar Melita Kuhar Pucko, Svetovalnica: »Partnerske odnose postavite pred grmadenje materialnih dobrin!«

puje, kjer mu najbolj ustreza, potem pa mu prvi očita zapravljivost. Menda se verjetnost ločitve poveča za polovico, če ima eden od partnerjev občutek, da drugi nespametno zapravlja. »Težava je tudi, če se eni strani – pogosto moškemu – zdi zelo pomembno, da poskrbi za finančno blaginjo družine, druga stran – pogosto ženska – pa si želi več osebne navzočnosti oziroma sodelovanja v družini. Kot posledica se lahko pojavi veliko obtoževanja in občutka necenjenosti pri obeh,« dodaja Iršič. Sprejemanje tradicionalno predpisanih vlog pri ravnanju z denarjem. Včasih je veljalo, da moški skrbijo za dolgoročno načrtovanje in naložbe, ženske pa za vsakodnevne nakupe, a to je lahko zgrešeno. Ne glede na to, da so tradicionalni vzorci žensko-moških delitev danes v marsičem porušeni, pa bi pari morali te vloge razdeliti glede na sposobnosti enega ali drugega, in ne po spolu. Par ima nasprotujoče si življenjske navade pri razporejanju denarja. Eden v paru je izrazit zapravljivec, medtem ko je drugi nagnjen k skrbnemu varčevanju. Vloge bi si morala razdeliti tako, da bi prvi skrbel za kratkoročne in nepričakovane izdatke, saj mu ni škoda denarja zanje, drugi pa naj skrbi za dolgoročnejše cilje – pokojnina, odplačilo posojila, potovanja … Odsotnost skupnega načrtovanja finančnih ciljev. Priporočljivo je, da par skupaj naredi finančni načrt in ga vsaj enkrat na leto vnovič pretehta. Brez skupnega načrta bosta partnerja težko dosegla tudi skupne finančne cilje. »Težava je, da je pomanjkanje skupnega načrtovanja pogosto posle-

MF03_72_74.indd 74

Ko zaljubljenost popusti, pridejo na dan vzorci vsakega posameznika iz svoje primarne družine – med drugim tudi, kako ravnati s financami.

Marko Iršič, Zavod Rakmo: »Finančni vidiki sporov so pogosto le posledica neusklajenosti na drugih področjih.«

dica tako neusklajenosti odnosa do finančnih sredstev kot tudi neusklajenosti v zvezi s sodelovanjem pri skrbi za družino,« komentira Iršič.

Zdrav odnos, zdrave finance

Številni pari se ločijo, ker ne zmorejo bremena, ki ga nalaga pomanjkanje denarnih virov. »Poznam primer, da žena namerava vložiti tožbo za razvezo zakona, ker bo le tako dobila nekoliko večje zneske denarne pomoči od države, pa še moža bo vrgla iz stanovanja, ker ne prinaša v hišo nobenega omembe vrednega zaslužka,« pravi Kuhar Puckova. Če bi vedela, da bo vsak mesec redno prinesel toliko in toliko, se ne bi ločila, trdi, s čimer pa ne potrdi le tega, da je urejen finančni položaj v partnerstvu zelo pomemben, ampak v oči zbode tudi odtujenost para, saj uspešno sožitje ne more temeljiti le na polnjenju skupnega proračuna. »Je pa res, da se najdejo tudi pari, ki znajo zelo dobro urejati skupne finance, a jim občasno zmanjka na katerem drugem področju,« poudarja Kuhar Puckova. Gre za različne vrste manipulacij in čustvenega izsiljevanja (odpelji otroka v vrtec, pospravi stanovanje, posesaj, in če boš priden, bova zvečer imela spolni odnos). Takšno partnerstvo dolgoročno seveda ne more obstati, saj neurejeno intimno življenje in pomanjkanje kakovostne komunikacije vodita v začarani krog nesporazumov. Partnerja bi se morala vsake toliko časa resno usesti in se dogovoriti o lastnih zmožnostih v zvezi s financami in razporejanjem prihodkov, si naliti čistega vina in poiskati pomoč, če se komu kje zatakne, se podpirati in skupno napeti vse sile, da bosta sposobna načrtovati, kako na naprej. »Pri tem imam v mislih vsa področja, torej poleg financ še področje otrok, vzgo vzgoje, komunikacije, skupnih interesov, preživljanja prostega časa, družbe in drugo,« našteva Kuhar Puckova. Vsak par bi moral skrbno gojiti željo – imeti se »fino« drug z drugim!

16.03.2012 17:40:11 Uhr


Avtor fotografije: Klemen Razinger Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana in Nova KBM, d. d., Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor

Tudi, ko denarnica ostane doma.

3ODÄ€XMWH]PRELOQLNRP 0RQHWDSODÄ€LORQDGODQL

Moneto lahko uporabljate uporabniki storitev Mobitel, naroÄ?niki Debitela in Si.mobila ter komitenti Nove KBM in PoĹĄtne banke Slovenije, ki ste hkrati uporabniki katerega od navedenih operaterjev. Vsa plaÄ?ilna mesta in podrobne informacije o Moneti najdete na www.moneta.si.

MF03_75.indd 1

16.03.2012 11:53:17 Uhr


76

Mobilni telefoni

Kraljuje Moneta

Pri nas lahko z mobilnikom plačujete z Moneto, ki omogoča plačevanje na več tisoč mestih po vsej državi; uporabite jo lahko na primer za nakupe v trgovinah z živili, v trgovinah z oblačili in

MF03_76_78.indd 76

185 (2011)

Shutte

P

lačevanje z mobilniki se širi s svetlobno hitrostjo, čeprav je res, da še vedno zajema le drobec celotnega elektronskega poslovanja. Skupna vrednost mobilnih plačil za digitalne in fizične dobrine, bančne transferje in transakcije NFC bo z 185 milijard dolarjev v letu 2011 do leta 2015 dosegla 515 milijard evrov, ugotavlja raziskava Juniper. V tem primeru pa niso v ospredju klišejsko vedno prvi Američani, temveč kar Japonci, ki precej prednjačijo pred vsemi drugimi. V letu 2010 je namreč kar deset odstotkov ali 9,8 milijona japonskih naročnikov za nakup uporabilo mobilnik, ugotavlja raziskava ComScore: 7,6 milijona jih je kupovalo v različnih trgovinah, 3,2 milijona na avtomatih, 2,7 milijona jih je tako plačalo javni prevoz, 2,6 milijona zapravljalo v živilskih trgovinah, 1,5 milijona pa je z mobilnikom plačalo račun v restavraciji. Na prvi pogled preseneča, da je plačevanje z mobilniki precej priljubljeno tudi v manj razvitih državah. A po drugi strani je treba vedeti, da so v teh državah finančne storitve še vedno skromne in tako imenovani mobilni denar tam pomeni poceni in varno možnost prenosa sredstev. Kako pa je s tem pri nas?

rstock

Plačevanje z mobilnim telefonom v svetu postaja čedalje bolj priljubljeno; obseg plačil naj bi se v štirih letih skoraj potrojil; kaj pa pri nas?

FOTO:

maja.virant@finance.si

Maja Virant

Račun, prosim! Plačal bom s telefonom

im iln b o Skup na vrednost plačil z m

Vsaka uspešna transakcija z Moneto vas bo stala štiri cente.

obutvijo, v številnih trafikah, salonih, butikih in restavracijah, plačate lahko prevoz s taksijem, v Ljubljani tudi z mestnim avtobusom, parkirnino in gorivo, dostavo hrane, opravite spletni nakup, nakup vstopnice za kino, prigrizka iz avtomata, študentje pa lahko z njo doplačajo razliko obroka pri študentski prehrani, so nam pojasnili na Telekomu. A pri tem je treba opozoriti, da je storitev omejena le na Slovenijo. Postopek plačevanja je odvisen od vrste plačilnega mesta, je pa dovolj preprost, da je strah, da bi šlo kaj narobe, odveč. Kaj pa stroški plačevanja? Vsaka uspešna transakcija vas bo stala štiri cente, neuspešne pa vam ne bodo zaračunali. V nekaterih primerih je nakup celo brez dodatnih stroškov; za študente je recimo vsaka transakcija doplačila subvencionirane študentske prehrane brezplačna, prav tako ne boste plačali stroška

16.03.2012 17:40:54 Uhr

e tel


77

515**

tu *

(v m

rd E

UR )

(2015)

im biln

tel

om n efo

ve s v

Vir: raziskava Juniper; op.: *skupna vrednost plačil z mobilnikom vključuje naslednje: nakupi stvari in nakupi digitalnih prenosov z mobilnikom, prenosi denarja z bančnih računov na mobilnik in nasprotno, prenosi denarja med mobilniki in transakcije Near Field Communication (NFC), ko pametni telefon z naloženo posebno aplikacijo približamo terminalu in tako opravimo transakcijo; **ocena.

pojasnili. Pri Simobilu uporabniki Monete, teh je pri njih več kot 10 tisoč, najpogosteje plačajo vozovnice Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), sledijo pa plačila storitev na bencinskih črpalkah Petrol. Zneski se po njihovih izkušnjah razlikujejo glede na storitev – od 1,2 evra za vozovnico LPP do zneska za poln rezervoar bencina. Povprečje plačil, opravljenih z Moneto, je pri Simobilu približno deset evrov. Razlog za tako skromne zneske je precej nizek mesečni limit za tovrstne nakupe. Uporabniki storitev Mobitel imajo na mesec na voljo 80 evrov za zapravljanje, naročniki paketa Itak še 30 evrov manj; 50 evrov imajo na voljo za zapravljanje tudi Simobilovi naročniki, medtem ko je limit Debitelovih naročnikov le 15 evrov. Si pa limit lahko povišate z oddajo posebne vloge prek uporabniških strani Monete ali pa z izpolnitvijo obrazca omejitve porabe, vendar se boste morali za odobritev predhodno izkazati. Redno morate plačevati račune mobilnega operaterja, da vam bodo zaupali večje zneske. Poleg tega lahko limit dvigujete le postopno. Če torej z mobilnikom še nikoli niste kupovali, nikar ne pričakujte, da boste zdaj v spletni trgovini kupili recimo televizor za nekaj sto evrov. Kot so nam pojasnili na Telekomu, mobilni operaterji nimajo vpogleda v vaše prihodke in finančno stanje, zato se morajo zanašati na vašo plačilno disciplino. Kaj pa pravijo trgovci? V spletni trgovini Big Bang je delež nakupov z Moneto zelo majhen, stranke pa večinoma kupujejo izdelke nižje vrednosti, na primer posnete medije, dodatke za

Nekaj zanimivosti pri spletnih nakupih in polnjenju Mobiračuna za uporabnike Mobitela GSM/UMTS. Plačila z Moneto so pravzaprav odložena, saj boste zapravljeni znesek plačali enkrat na mesec skupaj z računom za storitve mobilnega operaterja oziroma vam bodo znesek trgali z vašega bančnega računa, če ste komitent NKBM ali Poštne banke Slovenije in hkrati uporabnik Mobitelovih, Simobilovih ali Debitelovih storitev.

Omejeni zneski

Največkrat se za nakupe z mobilnikom odločijo mladi, opažajo na Telekomu. Pogosto plačajo pri večjih ponudnikih, kot so Petrol, Mercator, Tuš, McDonald’s, veliko plačil pa je tudi pri ponudnikih, ki uporabljajo spletno Moneto, recimo pri Eventimu, Športni loteriji, Loteriji Slovenije, Cankarjevem domu in na Mimovrste, so nam še

MF03_76_78.indd 77

• Lani je Google predstavil novo zamisel – Goo-

Največkrat se za nakupe z mobilnikom odločijo mladi.

glovo denarnico. Precej podobna je naši Moneti. Za plačevanje uporablja tehnologijo Near Field Communication (NFC), kar v praksi pomeni, da telefon približate terminalu in tako opravite transakcijo. Aplikacija ima kar nekaj pomanjkljivosti. Najprej potrebujete pametni telefon, ki podpira NFC-tehnologijo. V tem trenutku je z Googlovo denarnico združljiv le Googlov androidni telefon nexus S G4. Aplikacija je še vedno na voljo le v ZDA, širitve proti Evropi pa v tem hipu še ni na vidiku. Tudi Američani lahko plačujejo le na mestih, ki podpirajo sistem Mastercard PayPass, kar je le v 10 zveznih državah. • Visa in Samsung sta razvila aplikacijo, ki bo uporabnikom Samsungovih telefonov na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu omogočala plačevanje z mobilniki.

16.03.2012 17:40:56 Uhr


78

Mobilni telefoni telefon in podobno, so nam povedali v tem trgovcu. Podobno opažajo tudi v Tuševih marketih in supermarketih, kinematografih Planet Tuš ter restavracijah Tuš: »Delež takšne vrste plačil je v celotni sestavi plačil še vedno zelo majhen. Kupci takšno vrsto plačila uporabljajo pri plačilu dnevnih, klasičnih nakupov in tudi zneski plačil se gibljejo v povprečnih, dnevnih okvirih.« Tudi pri Mercatorju opažajo, da kupci z Moneto plačujejo praviloma manjše zneske od tistih, ki so značilni za nakupe s plačilno kartico ali gotovino. Kaj pa izkušnje uporabnikov? Pozanimali smo se pri več posameznikih, a vsi v en glas pravijo, da je Moneta le klic v sili, ko jim zaradi takšnih ali drugačnih razlogov zmanjka drugih finančnih virov. Aleša je na primer v preteklosti sicer pogosto uporabljala Moneto, a ni bila najbolj zadovoljna, saj so jo, kot pravi, poleg klasičnih stroškov s telefonom na koncu čakali še stroški za Moneto, zaradi česar jo je kar precej bolela glava. Tovrstno nakupovanje je zapravljivka kmalu opustila, saj pravi, da ni dovolj disciplinirana. Rok, ki si z mobilnikom privošči le vozovnico za vožnjo z mestnim avtobusom, prav tako pojasni, da je mobilnik le rezerva, če vse drugo odpove. Podobno nam je povedal tudi Gašper, ki z mobilnikom plačuje manjše zneske, na primer za parkirnino ali za plačilo mestnega prevoza. Da bi namenoma pustil denarnico doma in se zanašal samo na mobilnik, si ne upa: »Kaj pa, če zmanjka baterije ali ti mobilnik morda zablokira?« Za to, da se vaš telefon spremeni v priročno denarnico, ne potrebujete kakšne ultra zmogljive in najnaprednejše naprave. Zadostoval bo katerikoli mobilnik, edini pogoj je, da ima uporabnik mobilne številke aktivirano storitev Moneta, to pa imajo lahko vsi uporabniki storitev Mobitel, naročniki Debitela in Simobila. Naročniki vseh drugih ponudnikov mobilnih storitev, na primer T-2 ali Tušmobila, in tudi imetniki preostalih ponudnikov predplačniških paketov z mobilnikom ne morejo plačevati. So nam pa pri T-2 povedali, da bodo svojim naročnikom to storitev ponudili še letos.

Za dodatno varnost poskrbite sami

Kaj pa, če vam vašo priročno rezervno denarnico v podobi mobilnega telefona ukradejo? Ali to pomeni, da boste po hitrem postopku ostali brez limita? V tem primeru čim prej pokličite na center za pomoč uporabnikom pri svojem operaterju, kjer lahko blokirate ukradeno, izgubljeno ali zlorabljeno mobilno telefonsko številko in s tem tudi onemogočite možnost plačil z Moneto. Če tega ne naredite dovolj hitro, lahko nastanejo

MF03_76_78.indd 78

Roku je pri plačevanju mobilnik le rezerva, če vse drugo odpove.

Prednosti in slabosti plačevanja z mobilnikom priročno, ker imamo mobilni telefon vedno s sabo, preprosto plačevanje, gre za odloženo plačilo. nizek limit in možnost le počasnega zviševanja limita, dodatni strošek za transakcijo, možnost, da je storitev začasno nedosegljiva in ni mogoče izvesti plačila, možnost zlorabe. zlorabe, so nam povedali na Simobilu. Če boste prepozni, pa vam bodo tatovi lahko pobrali največ 150 evrov, kar določajo 120. člen zakona o plačilnih storitvah in sistemih ter posebni pogoji uporabe mobilnih elektronskih komunikacijskih storitev, po katerih uporabnik krije izgubo največ do 150 evrov, če mu je bil telefon odtujen, razen če je uporaba posledica uporabnikove prevare ali če je bil pri tem hudo malomaren, nam je pojasnil Primož Istenič, vodja oddelka za premijske storitve na Telekomu Slovenije. Zato priporoča, da si za plačila z Moneto vključite dodatno varnostno kodo PIN. V tem primeru brez vnosa pravilnega PIN nakupa sploh ne boste mogli opraviti.

S telefonom v trgovino Nekaj velikih trgovcev pri nas smo vprašali, kako mobilne telefone izkoriščajo za svoje kupce. V Sparovih trgovinah lahko na blagajni po novem pokažete Sparovo plus kartico kar na mobilniku, saj ima enake funkcije kot klasična kartica. Vsem uporabnikom pametnih telefonov je na voljo tudi brezplačna Sparova plus mobilna aplikacija, prek katere lahko med drugim poiščejo Sparove trgovine in restavracije, si pripravijo nakupovalni seznam, pregledajo aktualne promocije, pregledujejo stanje na kartici. V Mercatorju so svojim kupcem v začetku leta 2011 ponudili prvi mobilni aplikaciji, in sicer Prodajna mesta, s katero lahko najhitreje najdete Mercatorjeve prodajalne, in Moja pika, s katero lahko imetnik kartice pika pogleda opravljene nakupe in število pik na svojem računu. Prek mobilnikov ponujajo tudi mobilno spletno mesto m.mercator.si. V Leclercu, ki sicer svojim strankam ne ponuja možnosti plačevanja z Moneto, pripravljajo prvo verzijo aplikacije za pametne telefone Leclerc. Ta bo omogočala obveščanje kupcev o novostih, pregledovanje njihovih katalogov s pametnim telefonom ter lokacijsko pomoč uporabnikom. Pripravljajo še nekatere druge storitve, a so, kot pravijo, še poslovna skrivnost.

16.03.2012 17:40:58 Uhr


        

         

Gradnjo aktivne hiĹĄe Moja hiĹĄa prihodnosti, v kateri lahko poskusno bivate 14 dni, vsak mesec spremljajte v reviji Moje finance.

      

     

Partner:

MF03_79.indd 1

KO Ĺ O RO KG ARTNER ARHITEKTI

Pokrovitelji:

16.03.2012 11:53:45 Uhr


80

Osebne finance

P

moje.finance@finance.si

Mateja Mrkun*

Švedi za zgled Le 17 odstotkov Slovencev meni, da je finančni položaj njihovih domačih osebnih financ močan, povsem drugače pa je pri Švedih; Evropejci sicer ostajamo v svojih pričakovanjih črnogledi, medtem ko se v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu, v Indiji, Afriki kaže optimizem; presenetljivo optimistični so tudi Srbi Kakšno je trenutno stanje vaših osebnih financ? (MOČNO v %)

MF03_80_81.indd 80

esimizem, ki se ga Evropa, kot kaže, kar ne more in ne more znebiti, je še zlasti viden pri Slovencih. Na vprašanje, kako ocenjujemo trenutni položaj osebnih financ v domačem gospodinjstvu, je le 17 odstotkov Slovencev ocenilo, da je ta trden, kaže nedavna Ipsosova mednarodna raziskava Global@dvisor, ki je zajela 28 držav po svetu. To nas uvršča na 22. mesto, takoj za Srbijo in Hrvaško, a pred Madžarsko in Italijo, ki sta z 12 oziroma desetimi odstotki povsem na dnu evropskih držav. Tudi sicer Evropejci z domačimi financami niso najbolj zadovoljni. Le dobra petina jih čuti, da so močne. Med evropskimi državami svoj trenutni finančni položaj najbolje ocenjuje Švedska s kar 47 odstotki zelo zadovoljnih s svojim doma-

Ali ste zdaj v primerjavi s situacijo pred šestimi meseci bolj sposobni opraviti večji nakup, kot je denimo nepremičnina ali avto? (DA v %)

16.03.2012 18:22:13 Uhr


81

čim proračunom, sledita Turčija in Nemčija, s svetovnega vidika pa je na vrhu Indija. Še bolj kot vse to pa skrbi, da se razmere vsaj pri nas še slabšajo. Le 14 odstotkov Slovencev na primer meni, da so v tem hipu bolj finančno sposobni za nakup nepremičnine ali avtomobila kot pred šestimi meseci. Slabše se uvrščajo le še Madžari (sedem odstotkov) ter prebivalci Srbije in BiH, medtem ko med državami nekdanje Jugoslavije Hrvaška v primerjavi z nami dosega precej dober odstotek – petina Hrvatov namreč ocenjuje, da je njihova trenutna finančna sposobnost za nakup nepremičnine ali avtomobila boljša kot pred pol leta. Poglejmo si še mnenja o možnostih vlaganja in varčevanja za upokojitev oziroma šolanje otrok. Podatki za Slovenijo kažejo podobno kot pri finančni sposobnosti za nakup nepremičnine ali avtomobila, saj le 14 odstotkov Slovencev meni, da so zdaj bolj sposobni varčevati kot pred šestimi meseci. Vendar pa je ta ocena v primerjavi z mnenjem prebivalcev nekaterih razvitejših držav boljša, saj nas re-

Med evropskimi državami finančni položaj najbolje ocenjuje Švedska s kar 47 odstotki zelo zadovoljnih s svojim domačim proračunom.

Ali ste zdaj v primerjavi s situacijo pred šestimi meseci bolj sposobni vlagati za prihodnost, vključno z vašo sposobnostjo varčevanja za upokojitev ali šolanje vaših otrok? (DA v %)

cimo uvršča pred Francijo in Italijo. Hrvaška spet preseneča in se uvršča ob bok Belgiji in Veliki Britaniji, medtem ko sta Srbija in BiH povsem na dnu.

Pričakovanja

Na vprašanje, ali pričakujejo, da se bo finančni položaj v domačem gospodinjstvu v prihodnjih šestih mesecih izboljšal, je le petina Slovencev odgovorila, da bo močnejši ali vsaj nekoliko boljši kot zdaj. Med državami nekdanje Jugoslavije ima Hrvaška podoben pogled na prihodnost kot Slovenija, medtem ko je Srbija daleč najbolj optimistična. Da se bo finančni položaj posameznika v prihodnjih šestih mesecih močno ali vsaj nekoliko izboljšal, namreč meni kar tretjina Srbov, kar jih uvršča na sredino globalne lestvice. Med Evropejci sta sicer po tem optimizmu na vrhu Rusija in Švedska s po 38 odstotki ljudi, na svetu pa prednjačijo države v razvoju – Brazilija, Indonezija, Argentina, Mehika, Indija … *Mateja Mrkun je direktorica raziskav v Ipsosu. Ali bo vaša osebna finančna situacijo čez šest mesecev mnogo močnejša ali vsaj nekoliko močnejša, kot je zdaj? (DA v %)

Vir: Ipsosova raziskava Global@dvisor, december 2011, januar 2012, N = 20.909

MF03_80_81.indd 81

16.03.2012 18:22:14 Uhr


82

Alternativna medicina

FOTO: Barbara Reya

moje.finance@finance.si

Maja Virant

Velike razlike med cenami bioresonanÄ?nih terapij

VÄ?asih se zgodi, da uradna medicina odpove, naslednji logiÄ?ni korak so alternativne metode zdravljenja, med katerimi je tudi bioresonanca; Anjina hÄ?erka Sara se je na terapijah bioresonance znebila zoprnih alergij, vsi pa vendarle niso zadovoljni; ĹĄtevilni ponudniki, velike razlike v cenah

MF03_82_85.indd 82

16.03.2012 18:24:32 Uhr

3ODÄ€ 


83

A

njina triletna hÄ?erka Sara je obÄ?asna obiskovalka bioresonanÄ?nih terapij. ZaÄ?elo se je precej zgodaj, pri dobrem letu dni Sarine starosti, ko je mamica opazila izpuĹĄÄ?aje po dekliÄ?inem telesu, najbolj izrazite v pregibih na obrazu. Pediatrinja je takoj posumila na alergijo in Saro napotila na dermatoloĹĄko kliniko, kjer so naredili alergijske teste. Izsledki testiranj so pokazali blago reakcijo na jajÄ?ni beljak in leĹĄnike. Iz prehrane so povsem izloÄ?ili alergeni Ĺživili, Sarine pike pa so ĹĄe kar vztrajale, vÄ?asih bolj, vÄ?asih manj izrazito. Sarini mami se je dozdevalo, da se po obrokih alergija ĹĄe poslabĹĄa. Prijateljica ji je povedala za nekoga, ki izvaja bioresonanÄ?no terapijo. Zdelo se je, da nimajo kaj izgubiti, Ä?e poskusijo ĹĄe to. Zanimivo, da se je diagnoza, ki jo je postavil alternativec, precej razlikovala od tiste, ki so jo postavili na dermatoloĹĄki kliniki. Poleg na omenjene izdelke je Sarino telo odreagiralo ĹĄe na mleko in mleÄ?ne izdelke, veÄ?ino oreĹĄkov in na koruzo. Ko so z jedilnika odstranili omenjena Ĺživila, so Sarine pike izginile. Po ĹĄestih terapijah in po vnoviÄ?nem postopnem uvajanju prej ĹĄkodljivih Ĺživil so Sarine alergije povsem izzvenele.

Pri alergiji ĹĄest mesecev po konÄ?ani terapiji 83 odstotkov pacientov nima veÄ? teĹžav, kaĹžejo nekatere raziskave.

Kaj je bioresonanca Bioresonanca je alternativna metoda zdravljenja, za terapijo je potreben poseben aparat. Zdravljenje temelji na spoznanjih biofizike. Vse celice in vsi naĹĄi organi v telesu nihajo in poleg fizioloĹĄkih, torej zdravih elektromagnetnih nihanj, ima vsak Ä?lovek tudi patoloĹĄka nihanja. Pacientova lastna nihanja lahko terapevt posname s povrĹĄine telesa in jih prek kabla vodi v terapevtski aparat, ki je sposoben nihanja spremeniti. Glede na terapevtski cilj lahko nihanja oslabimo, okrepimo ali invertiramo. Glavni cilj terapije je sproĹžiti lastne telesne regulacijske moÄ?i, da se posameznik osvobodi moteÄ?ih patoloĹĄkih vplivov in se vzpostavi samozdravljenje. Vir: Tea Rome, Zavod za bioresonanco

SaĹĄa nima tako dobrih izkuĹĄenj. S takrat osemletno hÄ?erko s hudimi alergijskimi teĹžavami in astmo je obiskovala bioresonanÄ?ne terapije, terapevtka pa je hÄ?erki svetovala

3ODÄ€XMHWH]0RQHWR"

3ODÄ€LORVNRGR3,1   NRGD3,1

Mobilni telefon Ĺže vrsto let ni le sredstvo za pogovore, ampak nam nudi tudi ĹĄtevilne druge moĹžnosti. In v Sloveniji Ĺže vrsto let velja, kar je v svetu ĹĄe vedno bolj izjema kot pravilo, da je naĹĄ mobilnik tudi naĹĄe plaÄ?ilno sredstvo. Moneta je storitev, ki omogoÄ?a preprosto brezgotovinsko plaÄ?evanje z mobilnikom. Z njo lahko plaÄ?ujemo na veÄ? tisoÄ? plaÄ?ilnih mestih. Moneta je uporabnikom prijazen naÄ?in brezgotovinskega plaÄ?evanja z odloĹženim plaÄ?ilom, kjer namesto gotovine ali plaÄ?ilne kartice uporabimo kar svoj mobilnik. PlaÄ?evanje z Moneto ni le hitro in enostavno, temveÄ? tudi varno in pregledno. Za dodatno varnost je poskrbljeno z varnostno kodo PIN za Moneto, porabo pa sproti spremljamo - poĹĄljemo sporoÄ?ilo SMS z vsebino MONETA na ĹĄtevilko 1919. Z Moneto lahko plaÄ?ujemo na razliÄ?ne naÄ?ine: na avtomatih, parkomatih, v spletnih trgovinah, preko SMS-a, na avtobusu v prestolnici, v trgovinah z Ĺživili, oblaÄ?ili in drogerijah, v restavracijah in barih, ĹĄtudentje pa lahko z Moneto doplaÄ?ajo tudi obrok pri ĹĄtudentski prehrani. Seznam plaÄ?ilnih mest je res obseĹžen, kje vse lahko plaÄ?ujete z Moneto, pa lahko preverite na www.moneta.si.

Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana in Nova KBM, d. d., Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor

=DNDM]QMRSODÄ€XMHYHGQRYHÄ€XSRUDEQLNRY" .MHYVHMRODKNRXSRUDEOMDPR"

Storitev Moneta je na voljo uporabnikom storitev Mobitel, naroÄ?nikom Debitela in Si.mobila ter komitentom Nove KBM in PoĹĄtne banke Slovenije, ki so hkrati uporabniki enega od navedenih operaterjev.

MF03_82_85.indd 83

16.03.2012 18:24:33 Uhr


84

Alternativna medicina tudi strogo dieto, ki so jo nekaj časa družinsko upoštevali. Enako kot v Anjinem primeru so bili ugotovljeni alergeni uradne medicine drugačni od alergenov, ki jih je odkrila terapevtka. Sašini hčerki se stanje ni izboljšalo, zato so bioresonančno terapijo opustili.

Nad cigarete

Poleg alergij se bioresonanca uporablja za zdravljenje pri kar nekaj boleznih in tegobah, recimo pri astmi, nevrodermatitisu, boleznih notranjih organov, revmatskih obolenjih, migrenah, športnih poškodbah, pri hujšanju in še vrsti drugih, pravi Tea Rome z Zavoda za bioresonanco. Ta združuje bioresonančne terapevte, ki delajo z aparati BICOM – teh je pri nas največ. Zanimivo je, da se je metoda izkazala kot zelo uspešna tudi pri odvajanju od kajenja. »Najbolj strasten kadilec je bil spreobrnjen po desetih terapijah, eden pa je škodljivo razvado opustil že po samo treh terapijah,« pravi Urška Hrovat iz HD centra za bioresonanco. Uspešnost metode seveda ni stoodstotna, precej pa je odvisno tudi, s kakšnimi težavami pridete. Pri alergiji šest mesecev po opravljeni in končani terapiji kar 83 odstotkov pacientov nima več nobenih težav, pri 11 odstotkih so opazne izboljšave, pri 4,5 odstotka se stanje ne spremeni, medtem ko pri 1,5 odstotka strank stanja ni bilo mogoče oceniti, je v raziskavi o učinkovitosti metode iz leta 2006 ugotovil Hans Brügemann z inštituta Regumed Institut für Regulative Medizin iz Münchna.

Cene

Prvi obisk, kjer se opravi testiranje, je navadno nekoliko dražji od nadaljnjih, ki vključujejo samo terapije. Za prvi obisk, lahko plačate vse od 36 do več kot 80 evrov, nadaljnje terapije pa stanejo od 35 do 60 evrov. »O številu potrebnih obiskov je težko govoriti, saj ima vsak posameznik drugačno količino obremenitev organizma, temu primerno je potem število terapij,« razloži Tea Rome. Pri kroničnih boleznih boste na terapijo hodili v razmiku tedna do dveh, pri akutnih stanjih pa lahko tudi vsak dan. V povprečju lahko govorimo o šestih terapijah pri povprečno obremenjenem organizmu, kar bi pomenilo, da bi za odpravo težav pri naključno izbranih ponudnikih, ki smo jih preverili, plačali od 216 pa do 384 evrov. Znesek je lahko tudi precej večji, če bi potrebovali več terapij (in pogosto jih). Kaj pa, če terapija ne učinkuje? Da ni nobenega učinka, terapevt opazi zelo kmalu,

MF03_82_85.indd 84

Cene naključno izbranih ponudnikov bioresonančne terapije Cena prvega obiska* (v EUR)

Cena nadaljnjih terapij** (v EUR)

Bioresonanca Vitus (Idrija)

36

36

Ambulanta za bioresonanco Marjeta Knez (Šentjur)

60

35 (25)

Bioresonančni center Periasis (Ljubljana)

60

40

Val Natura, Promocija naravnega zdravja (Komenda)

60

36***

HD center za bioresonanco (Ljubljana)

60

45

Fizioterapija Grosuplje (Grosuplje)

60

50 (25)

Divina, center zdravja in sprostitve

65

45

Bioresonanca Kronos (Koper)

65

50

Center komplementarne medicine Alter (Podčetrtek)

65

50

Bioresonanca Laguna****

70

35

Ambulanta za bioresonanco Brigita Niegelhell (Rogaška Slatina)

79

47 (30)

Pikica sonca (Maribor)

80

60 (40)

BioRe (Brežice)

82

47

DiagCenter (Ljubljana)

84

60

Ime

Viri: spletne strani ponudnikov, telefonski klici; op.: *vključuje pregled in terapijo; **cene v oklepajih so za 30-minutne terapije; ***za otroke je cena terapije 24 EUR; ****za otroke do 12. leta starosti je cena prvega pregleda 50 EUR, nadaljnjih terapij pa 25 EUR.

Za prvi obisk plačate od 36 do več kot 80 evrov, nadaljnje terapije pa stanejo od 35 do 60 evrov.

tako da višji nepotrebni stroški sploh ne nastanejo, razlaga Rometova, a to po izkušnjah številnih uporabnikov ne drži vedno. Nekateri so na tovrstnih terapijah pustili tudi tisoč evrov in več, na koncu pa ostali razočarani s svojimi težavami. Na Zavodu za bioresonanco so nam sicer ob tem zagotovili, da se to pri njihovih terapevtih z licenco ne more zgoditi. Če terapija ne učinkuje, vas na to pravočasno opozorijo, še trdijo. Če ste vendarle nezadovoljni uporabniki BICOM terapije, pa se s pritožbo še vedno lahko obrnete na Zavod, ki vas bo obravnaval individualno, obljubljajo. Kakorkoli, priporočamo vam, da poiščete izkušene terapevte in se zanašate na priporočila prijateljev in znancev, ki so svoje težave že odpravili z bioresonanco. Tako boste imeli gotovo manj možnosti, da se opečete.

Negativnih učinkov ni

Najbolj negativen učinek bioresonance je lahko le, da na vas ne deluje, kar bo strokovni terapevt opazil že po dveh ali treh terapijah. Po terapiji se nekateri počutijo nekoliko slabše,

16.03.2012 18:24:34 Uhr

A2


85

kar se kaĹže predvsem v utrujenosti ter v rahlih glavobolih ali vrtoglavicah, vendar je reakcija zelo kratkotrajna. Metoda zdravljenja ni primerna za tiste, ki imajo kovinske vsadke, srÄ?ne spodbujevalnike, za dojenÄ?ke, mlajĹĄe od ĹĄestih mesecev, ter za noseÄ?nice v prvih mesecih noseÄ?nosti. In kaj o bioresonanci meni uradna medicina? ÂťKot osebni zdravnik alternativnih postopkov ne bi niti svetoval niti odsvetoval, upoĹĄtevajoÄ?, da seveda ne vplivajo negativno na izid zdravljenja,ÂŤ svoje staliĹĄÄ?e do bioresonance razlaga zdravnik Zdravko MariÄ?, specialist sploĹĄne medicine. Kot pravi, med svojim delom z bolniki nemalokrat ugotovi, da za ĹĄtevilne bolezni ne poznamo vzroka in zdravila. Postopki, ki sledijo, ne zdravijo veÄ? bolezni, ampak samo bolj ali manj uspeĹĄno lajĹĄajo simptome. Bolnik se velikokrat teĹžko sprijazni z dejstvom, da se je znaĹĄel v slepi ulici, in takrat se pogosto odloÄ?i, da bo svojo

SaĹĄini hÄ?erki se stanje ni izboljĹĄalo, zato so bioresonanÄ?no terapijo opustili.

zdravstveno teĹžavo poskuĹĄal reĹĄiti po drugih, alternativnih poteh, med katere sodi tudi bioresonanca. Kot zdravniku se mu kombinacija bioresonanÄ?ne terapije in uradne medicine zdi dobra, Ä?e ima bolnik od tega korist. ÂťBolezni pa ne zdravita samo klasiÄ?na in alternativna medicina, ampak se v ta postopek vpletajo ĹĄtevilni dodatni in niÄ? manj pomembni dejavniki, kot so informiranost, podpora svojcev, psihiÄ?na moÄ?, dednost‌ nadaljuje MariÄ?. Sam se s postopki bioresonance ĹĄe ni sreÄ?al, so se pa nekateri njegovi pacienti. Za zdravje ni dovolj, da se prepustimo uÄ?inku zdravil ali aparatov, ampak moramo garati, in sicer z odrekanjem ĹĄkodljivim razvadam, recimo kajenju, alkoholu, drogam, nezdravemu prehranjevanju, po drugi strani pa z gradnjo gibalnih in psihiÄ?nih sposobnosti v obliki individualno prilagojene tehnike avtogenega treninga, ĹĄe svetuje MariÄ?.

A2=#!"#Ă&#x17D;VeceZĂ&#x17D;a`U`\cZ][V^8V_VcR]Z[VgVXR]VgR KRgRc`gR]_ZTR8V_VcR]ZdĂ&#x17D;Rd_Z\`^7Z_R_TVÂĽVĂ&#x17D;Vece`]Ve`kRa`cVU kUcfÂĽf[V^`Ă&#x17D;ZacZZkS`cfA`d]`g_VXRRgeR]VeRKR\R[[VeV^feR\` [VacRgkRacRg_RU]R_Z Âş8V_VcR]ZdeRgZ_R\R\`g`deZ_`gReZg_`deZ_U`de`a_VTV_V GVU_`RecR\eZg_Ra`_fUSR\ZacVacZĂ&#x17D;RgdR\UR_gVĂ&#x17D;kRU`g`][_ZY kRgRc`gR]TVg_RdÂĽV`U]VeR#!!'fgc¢Ă&#x17D;R_Racg`^Vde`^VUef[Z^Z kRgRc`gR]_ZTR^ZgD]`gV_Z[Z?RdR^kRgRc`gR]_Z¢\ZgcYdVfgc¢Ă&#x17D;R^` efUZacZcRk^Vc[fTV_VZ_\R\`g`deZde`cZeVg?RU`dVXR_[V_R[gZ¢[V gcVU_`deZX]VUV_Rg]`ÂĽV_RdcVUdegRdeRgZefUZA2=#!"#KRe`k gVdV][V^cZ¢V^`ÂĽVecRUZTZ`_R]_Vgka`cVU_ZTV <VcacZ`S]Z\`gR_[fa`_fUSVgdV]V[fa`¢eVgR^`^_V_[V_R¢ZY decR_\gR^kRfaR^`efUZacZZkS`cfA2=#!"#A`]`gZT``TV_VZ_ acVg]RUf[`Ă&#x17D;ZX]Rd_R^cVĂ&#x17D;acZdaVgReVgZUcRXZScR]TZKRe`gRd\`e a`\c`gZeV][ZkS`cRgRSZ^`URdV_R^gRacZ]facZUcfÂĽZeVacZX]Rd`gR_[f Â&#x2122;eV]S`gdR\X]RdefUZgR¢Âş

8cVX`cAZ]XcR^ acVUdVU_Z\facRgV8V_VcR]ZKRgRc`gR]_ZTVUU ?V`UgZd_RcRkZd\RgR8W<KRgRc`gR]_Z¢\Z^`_Ze`c:>5D:_dfcR_TV^`_Ze`cUReRdVcgZTV[f_Z[#!"" MF03_82_85.indd 85

16.03.2012 18:24:34 Uhr


86

Ocena portfelja

matjaz.nidorfer@finance.si

Matjaž Nidorfer

Kako dober je moj portfelj

Ostanite v skladih Kot vas razumem, iščete predvsem varne naložbe. Posebnih namenskih produktov pokojninskega varčevanja vam ne morem priporočiti, saj je pred vami še zelo kratka varčevalna doba, to je tri leta. Da se izognete davčnim in drugim stroškom, bi predlagal, da sredstva, ki so že v vzajemnih skla skladih, pustite v teh in prilagodite naložbeno politiko, tako da se usmerite v obveznice in sklade denarnega trga. Vsi skladi, ki ste jih omenili, so del krovnih skladov, zato imate možnost tako rekoč brez stroškov in s preprostimi postopki narediti predlagane spremembe. Če ste se odločili vzajemnim skladom kot naložbeni obli obliki odpovedati – kar, še enkrat poudarjam, ni smiselno, pa vendar –, potem boste kot naložbo verjetno izbrali depozite in kakovostne obveznice, morda tudi ren rentno varčevanje. Pri depozitih bi posebej opozoril, da bi bilo obrestne prihodke smiselno razporediti med vas in ženo. Bančne bresti na vlagatelja na leto so namreč do tisoč evrov neobdavčene, kar je več, je obdavčeno z 20-odstotno davčno stopnjo. V zvezi z obveznicami predlagam predvsem kakovostne državne, lahko pa tudi nekaj kakovostnih podje podjetniških. Ob tem vzemite v zakup, da boste morali odpreti bor bor-

Nizka pokojnina

Opis portfelja Star sem 56 let in imam 37 let delovne dobe. Živim z ženo na kmetiji, od katere imava skupne prihodke. Do upokojitve imam tri leta, če bo obveljal zdajšnji zakon, ali več, če ne bo. V vzajemnih skladih KD MM, PS Modra linija, Probanka Alfa, KBM Infond Bric, Abanka Mešani, Triglav Renta in Alta Primus imava skupaj z ženo približno 25 tisoč evrov. Imava tudi depozite z ročnostjo od enega do treh let v vrednosti 30 tisoč evrov. Življenjsko zavarovanje imava oba, vsak za zavarovalno vsoto 10 tisoč evrov. Žena ni pokojninsko zavarovana, moja pokojnina pa bo odmerjena od najnižje osnove. Pred približno desetimi leti sem bil za bolj tvegane naložbe, zdaj ne več. Nad vzajemnimi skladi sem zelo razočaran, saj sem izgubil polovico vrednosti, zato zdaj razmišljam, da bi denar vložil drugam, predvsem me zanimajo varnejše naložbe, kot so depoziti ali pa dodatno pokojninsko varčevanje. Kako naj torej najbolje privarčujem za dodatno pokojnino? Naj še dodam, da večje naložbe v prihodnjih letih ne načrtujem, razen morebiti popravila kmetijske mehanizacije ali morda nakup nove.

MF03_86_87.indd 86

Ste v življenjskem položaju, ko je morda lahko že samo raz razmišljanje v smeri čim zgodnejše upokojitve nevarno, ukre ukrepanje pa finančno škodljivo. Ne bi sicer želel po nepotrebnem dramatizirati, a poglejmo si podrobneje vaše razmere. Iz napisanega sicer ne vem, ali samostojno opravljate kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, kakšen je vaš status, ali ste zavarovani na podlagi delovnega razmerja s polnim delovnim časom, polovičnim ali morda več oziroma ali ste kje polno ali nepolno zaposleni. V vsakem primeru je jasno, da si v neki obliki plačujete prispevke za pokojninsko zavarovanje. Kakorkoli si jih že plačujete, pa bo izkupiček oziroma pokojnina izredno nizka. Prav tako imam premalo podatkov o statusu in dolgoletnem delu oziroma pomoči vaše žene, da bi lahko natančneje ocenil, ali bo sploh upravičena do kakršnihkoli pokojninskih prejemkov. Tudi če vse življenje gara na kmetiji, sami zelo dobro veste, da bodo ti žal izredno nizki. Če poskušam nekako povzeti, vajin položaj ni videti preveč rožnat.

Bi spremenili življenjski slog?

Sicer ne vem, katera so glavna opravila in posledično dohodki vaše kmetije, a čez pet do deset let fizično kmečkih opravil najbrž ne boste zmogli več opravljati, vsaj tako intenzivno ne. Nikar se ne slepite in prepričujte o nasprotnem. Verjetno vas je malce strah, da bi bili prihodnji upokojitveni pogoji še strožji, pokojninski prejemki pa še manjši, a skoraj zanesljivo je samo nekaj – pokojninska reforma trka na vrata in bo spre-

16.03.2012 17:43:06 Uhr


87

znotrgovalni račun, plačevati stroške zanj, občasno boste prejemali izplačilo obresti iz naslova kuponov in nato vsako leto plačevali davek na obresti. S tem je kar nekaj dela in skrbi. Lahko sicer koga najamete, da bo to delal za vas, a verjetno ne zastonj.

Poskrbite za rento

Ko se boste čez tri leta upokojili, boste verjetno ob svoji pokojnini želeli prejemati še dodatno pokojnino. Imate seveda veliko možnosti, a glavni se mi zdita vsaj dve odločitvi. Prvič: ali boste izplačevanje dodatne pokojnine zaupali nekomu drugemu – recimo zavarovalnici, banki … – ali boste kar sami skrbeli za postopno sproščanje sredstev? In drugič: če se odločite izplačevanje zaupati drugim, potem se je treba vprašati, koliko in kako dolgo naj vam izplačujejo dodatno pokojnino. K prvemu vprašanju bi iz izkušenj dodal tole: starejši so ljudje, teže sami skrbijo za svoje finance in verjetnost napak ali vsaj neoptimalnih odločitev je vse večja. Zato predlagam, da v nekem hipu, ne

jeta še pred vašo upokojitvijo. Sprašujem pa se, ali bo ta za vaš osebni primer res slabša in ali ste tudi po upokojitvi pripravljeni še vedno neustavljivo delati in celo vlagati v razvoj kmetije? Naj se sliši še tako pokroviteljsko, mislim skrajno resno. Edino resno tveganje, ki grozi pristnemu kmetu brez naslednikov, je, da zaide na stranpota pijančevanja ali pa se zgara, dokler hudo ne zboli, kar ga delovno popolnoma onemogoči, hkrati pa finančno obuboža. Ali je vse to res potrebno, je po mojem mnenju glavno vprašanje, o katerem začnita z ženo resneje razmišljati. Upajta na najboljše, a pripravita se na najslabše. Najprej predlagam, da naredita popis celotnega premoženja, do zadnje podrobnosti, in tega čim natančneje ovrednotita. Nato se začnita pogovarjati o tem, koliko denarja bi lahko prejela, če bi prodala zemljišče in zadržala samo vitalni del. Če imata živino, prav tako. Pogovarjajta se tudi o tem, da bi popolnoma spremenila življenjski slog in se ob upokojitvi, ki bo, kadarkoli jo bosta pač vidva določila, resnično razbremenila večine bremen dela. Vzajemni skladi – zakaj ste sploh vlagali vanje, da ste tako razočarani nad njimi? Zaradi dodatka k pokojnini morda? Potem jih imejte še naprej, saj niste prav ničesar izgubili. Ti bodo zadnji vir črpanja sredstev, potrebnih za dodatno pokojnino. Ob tem nikar ne pozabite, da boste najverjetneje živeli

MF03_86_87.indd 87

Samo Lubej, Finančni center

nujno takoj po upokojitvi, prihranke zaupate zavarovalnici ali banki, ki bo poskrbela, da bo vsak mesec na vaš račun prispela pričakovana dodatna pokojnina v dogovorjenem znesku. Pri drugem vprašanju bi toplo priporočal dosmrtno izplačevanje rente. Si predstavljate, da vam tam nekje pri 85. letih zmanjka denarja? Dosmrtne rente lahko (formalno) ponudijo samo zavarovalnice, saj gre za zavarovalniški produkt. Predlagal bi, da se z zavarovalnico dogovorite za dodatno pokojnino za par, ki se bo izplačevala, dokler bo vsaj eden od vaju živel. Računajte, da boste pri 60. letih starosti (predvidevam, da je gospa podobne starosti) za enoto mesečne rente potrebovali približno 270 enot kapitala. Torej bi iz 60 tisoč evrov lahko prejemali 222 evrov dosmrtne mesečne pokojnine.

Ocena portfelja

Če želite, da bi finančni svetovalci ocenili tudi vaš portfelj, nam lahko pišete na naslov: moje.finance@finance.si, v uredništvu bomo naredili izbor za objavo.

Igor še zelo dolgo. Vseeno bi vam predlagal strokoven in Mujdrica, temeljit pregled celotnega portfelja, kamor je sevei-svetovanje da treba zajeti tudi depozite, ki ta hip pomenijo več

kot 50 odstotkov vajinega portfelja. S tem sicer ni nič narobe, a predstava o »računu za dodatno pokojnino« se lahko krepko spremeni. Življenjska zavarovanja imajo tako nizko zavarovalno vsoto za primer smrti, da jih raje ne bi niti omenjal. A ker gre verjetno za hibridne zavarovalno-varčevalne produkte, imajo neko denarno vrednost. Natančno se pozanimajta, kolikšno, in jo pripišita svojemu premoženju. Prav tako ne sklepajta več nobenih zavarovanj! Varčujte čim bolj intenzivno, in to samo na banki. Ne prevzemajte tveganj, dokler vama ta niso kristalno jasna. Na koncu vajin finančni položaj z vsem omenjenim premoženjem sploh ni tako zelo slab. A v petih letih bo treba zavihati rokave, česar ste zagotovo vajeni, hkrati pa se ustaviti, resno razmisliti in biti pripravljen na prestrukturiranje celotnega premoženja. Ko vam bo jasno, kdaj se boste dokončno (ali skoraj dokončno) odločili nehati delati oziroma trud vlagati v ustvarjanje prihodkov, se bo začelo obdobje, ko bodo v poštev verjetno prišle tudi zavarovalniške oblike produktov, ki vama bodo izplačevale dosmrtno rento. Do takrat pa pazita, da privarčevanega in naloženega denarja ne porabita za druge namene.

16.03.2012 17:43:08 Uhr


88

Psihologija denarja Zamenjava poklica! Groza ali priložnost? Zoran Milivojević, psihofinančni svetovalec

moje.finance@finance.si

V

ečina ljudi se za poklic odloči, čeprav še sploh ne ve, za kaj se odloča. Pogosto smo v otroštvu navdušeni nad kakšno osebo, ki takrat opravlja naš sanjski poklic, in pozneje jo želimo posnemati. Pri nekaterih je pri izbiri odločilen starševski vpliv. Za nekatere se že vnaprej ve, da morajo nadaljevati družinsko tradicijo. Otrok potem konča v nekem poklicu, da bi zadovoljil starše, izpolnil svojo otroško fantazijo ali naredil vtis na vrstnike. V nasprotju s tistimi, ki se počutijo zafrustrirano zato, ker se ukvarjajo, pogosto sicer tudi zelo uspešno, s tistim, česar si nikoli niso želeli, obstajajo tudi takšni, ki so zafrustrirani zaradi nečesa drugega. Mislim na tiste, ki se sicer ukvarjajo s tem, s čimer so se želeli, a se na koncu vseeno počutijo kot zgube. Nekdo je recimo želel postati kulturolog, a potem je ugotovil, da se sicer lahko ukvarja s tem poslom, toda za nizko plačo – izbrani poklic mu ne prinaša dovolj velikega zaslužka, da bi mu omogočal kakovostno življenje. Pogosto so za razočaranje krivi tudi starši; otroke so prepričevali, da morajo biti le pridni v šoli, imeti lepe ocene, pa bodo lahko izbrali, kar si bodo zaželeli, dobili službo v uspešnem podjetju in lepo zaslužili ter napredovali vse do upokojitve. Znana zgodba, ki je veljala pred 30 leti in več, danes pa ne več. V razmerah, ko nas duši drugi udar ekonomske krize, ko so številne panoge v recesiji ali na meji preživetja, se ljudje še pogosteje sprašujejo, ali so zgrešili poklic. Kaj narediti, če se znajdemo v tem položaju?

Če vam v vašem poklicu ne gre, razmislite, ali ne bi raje šli lovit v tisto »džunglo«, ki vas je od nekdaj privlačila.

ILUSTRACIJA: Shutterstock

MF03_88.indd 88

Ena od možnosti je, da ne naredimo nič, ostanemo pri istem poklicu in službi ter čakamo na boljši jutri, ki pa lahko pride šele čez nekaj let. Ljudje se težko odločimo za zamenjavo poklica, ker se nam pač zdi, da s tem ves čas, denar in trud, ki smo ga do takrat vložili v določeno službo, damo v nič. Kot propadla naložba. Sploh če se ne počutimo več najbolj mladi. S tem je povezan tudi občutek sramu: »Kaj bodo rekli znanci?« Druga možnost je, če parafraziram Stephena Covyja, da se nekdo, ko ugotovi, da lovi v »džungli«, v kateri je zelo majhna verjetnost, da v doglednem času ujame tisto, kar želi, odloči za lovljenje v drugi »džungli«. Toda ta skok iz ene panoge, ki ji ne gre dobro, v drugo, ki ji gre bolje, ni ne majhen ne preprost. Medtem ko je v nekaterih državah zamenjava poklica vsakih pet let povsem sprejemljiva, pa so pri nas ljudje precej zadržani. Za to obstaja nekaj razlogov. Glavni razlog je strah, da bodo s spremembo poklica izgubili svojo identiteto. Pogosto se služba razume kot temelj identitete odrasle osebe. Postajam tisto, s čimer se ukvarjam. Zaradi tega imajo lahko ljudje, ko odhajajo v pokoj, veliko težav z identiteto, saj niso več ta in ta po poklicu, temveč so nekdanji ta in ta. Ko se ljudje poistovetijo s poklicem, mislijo, da bi bila zamenjava pravzaprav izdaja njihovega pravega jaza, priznanje poraza in začetek neke nove kariere, ki ni njihov avtentičen izbor. Strah pred izgubo identitete povzroča celo zavračanje priložnosti, da bi skočili v poklic, ki je družbeno bolj cenjen in plačan. Drugi razlog, da se za spremembo ne odločimo, je, da bi s tem izgubili družbeni ugled. Ve se, da ljudje lažje zamenjajo poklic, če gredo iz manj v bolj cenjenega, ki je povrhu še bolje plačan. Mnogo težje pa zamenjajo poklic, če gredo iz družbeno bolj cenjenega v manj cenjenega, pa tudi če je nova služba precej bolje plačana. Tretji razlog je tehnične narave. Za spremembo poklica je treba doseči nova znanja in izkušnje. To je povezano z neko vrsto prekvalifikacije, končanjem neke šole ali programa. Zato mora vsak pri sebi izračunati, koliko bo za to moral vložiti in kaj bo od tega imel. Zdaj, ko številni poklici skoraj povsem zastarajo v treh do petih letih, bi morala postati zamenjava poklica nekaj običajnega. In zato – če vam ne gre, razmislite, ali ne bi raje šli lovit v tisto »džunglo«, ki vas je od nekdaj privlačila. Mogoče pa lahko naredite kariero iz kakšne vaše strasti ali konjička in pri tem še lepo služite denar.

16.03.2012 18:26:12 Uhr


MF03_89.indd 1

16.03.2012 17:45:56 Uhr


Mini izleti. Mega potovanja. Maksi varnost. Ne glede na to, ali se v tujino odpravljamo na krajĹĄe ali daljĹĄe potovanje, je dobro, da se pred tem zdravstveno zavarujemo. Zdravstvene storitve v tujini so namreÄ? lahko povezane z zelo visokimi stroĹĄki. da vam ne bo treba vedno znova urejati dokumentacije pred vsakim odhodom v tujino. Za vse, ki poÄ?itnice najraje preĹživljate ob hrvaĹĄki obali na Jadranu, pa je Vzajemna pripravila ugodno druĹžinsko zavarovanje, s katerim si lahko z izjemno ugodno zavarovalno premijo zagotovite brezskrbne poÄ?itnice.

Vzajemna, d.v.z., VoĹĄnjakova 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.

Ker se pomena sklenitve Kako do zdravstvenega zdravstvenega zavarovanja zavarovanja? pred potovanjem v tujino Zavarovanje Vzajemna Tujina lahko zaveda vse veÄ? ljudi, vam sklenete kot posameznik ali za vso Vzajemna zdravstvena za- druĹžino, morda celo skupino â&#x20AC;&#x201C; pri varovalnica v okviru zava- skupinah veljajo ĹĄe posebni popusti, rovanja Vzajemna Tujina in sicer od 30 do 40 odstotkov. To zazagotavlja zdravstveno za- varovanje je primerno tako za tiste, varovanje z medicinsko asi- ki v tujino potujete le za kratek Ä?as, kot za tiste, ki se na potovanja odprastenco v tujini. To zavarovanje krije ĹĄtevilne stroĹĄke, povezane z zdravstvenimi storitvami v tujini. Zavarovanje Vzajemna Tujina tako krije stroĹĄke storitev nujne medicinske pomoÄ?i, nujnih zdravstvenih prevozov do bolniĹĄnice oziroma klinike, nujnih zdravljenj v bolniĹĄnici, nujnih zobozdravstvenih storitev, iskanja in reĹĄevanja zavarovanca, stroĹĄke odvetniĹĄkih storitev, prevozov zavarovanca v domovino, zagotavlja pomoÄ? svojcem in ĹĄtevilne druge oblike pomoÄ?i. Vzajemna prek paketa Vzajemna Tujina ponuja visoka zavarovalna kritja â&#x20AC;&#x201C; za Evropo ta znaĹĄajo od 25 tisoÄ? do 75 tisoÄ? evrov, za svet od 40 tisoÄ? do sto tisoÄ? evrov ter kritje izdajo zdravil brez recepta do zneska 75 evrov. Vzajemna ima organizirano tudi 24-urno pomoÄ? â&#x20AC;&#x201C; asistenco Mondial v slovenskem jeziku, v tem sistemu kliÄ?ete na stroĹĄke Vzajemne.

359]DMHPQD7XMLQD[  35LQGG MF03_90_91.indd 90

vljate pogosteje in za daljĹĄe obdobje. Zavarovanje namreÄ? lahko sklenete le za en dan ali pa za obdobje do enega leta. Glede na destinacijo vaĹĄega potovanja lahko izbirate med paketi, ki so jih v Vzajemni pripravili za razĹĄirjeno Evropo ali svet. V zavarovalno obmoÄ?je razĹĄirjena Evropa sodijo vse evropske drĹžave in ĹĄe nekatere druge, torej ne le drĹžave Ä?lanice Evropske unije, temveÄ? tudi Maroko, AlĹžirija, Tunizija, Libija, Egipt, Izrael, Libanon, TurÄ?ija, Jordanija, Sirija in Kanarski otoki. Posebno ugodno zavarovanje Vzajemna Tujina Multitrip je na voljo za vse, ki se Ä?ez leto pogosteje odpravljate v tujino. Z njim boste poskrbeli za svojo zdravstveno varnost tudi nanenaÄ?rtovanih poteh v tujino. Tudi to zavarovanje lahko sklenete zase ali pa za vso druĹžino. Prednost je v tem,

Tako so premije posebej prilagojene za druĹžine, ki letujejo na HrvaĹĄkem ali na smuÄ?anju zunaj Slovenije. Premije so zelo ugodne, saj znaĹĄajo 50 evrov za posameznika oziroma do 120 evrov za druĹžine, zagotavljajo pa visoko zavarovalno kritje na osebo, ki znaĹĄa tudi do 50 tisoÄ? evrov. Ĺ tevilo potovanj je neomejeno. Na Vzajemni so poskrbeli tudi za tiste, ki bolehajo za kroniÄ?nimi boleznimi. Ti lahko sklenejo Maksi paket, s katerim je kroniÄ?nim bolnikom omogoÄ?eno zdravljenje ob akutnem poslabĹĄanju kroniÄ?ne bolezni, zavarovalno kritje pa znaĹĄa od pet tisoÄ? do deset tisoÄ? evrov.

P n

PoslovneĹži, pozor! Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna se zaveda, da prav poslovneĹži najveÄ? potujejo, tako sluĹžbeno kot tudi zasebno. Zato je s paketom Poslovni Multitrip poslovneĹžem za Ä?as sluĹžbenega potovanja na obmoÄ?ju razĹĄirjene Evrope omogoÄ?ila zelo ugodno zavarovalno premijo â&#x20AC;&#x201C; ta znaĹĄa le 26,60 evra. Ĺ tevilo potovanj je neomejeno, pravne osebe pa na ĹĄtevilo sklenjenih Multitrip zavarovalnih polic v podjetju lahko pridobijo ĹĄe dodaten, kar 20-odstotni popust.

 16.03.2012 17:50:49 Uhr

2JODV.RU




Jaz zate, ti zame.

Ponujamo vam pestro paleto zdravstvenih in nezgodnih zavarovanj: v Vzajemna Zdravje - dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v Vzajemna Tujina - zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, v Vzajemna Diagnoza - zavarovanje za specialistiÄ?ne zdravstvene storitve v okviru mreĹže zdravnikov Vzajemna NET ali izven, v Vzajemna Nadomestila - zavarovanje za izplaÄ?ilo denarnega nadomestila za Ä?as bivanja v bolniĹĄnici in zdraviliĹĄÄ?u, z moĹžnostjo izbire dodatnih kritij, v Vzajemna Nezgode - zavarovanje za primer nezgodne smrti in teĹžje invalidnosti.

NOVOJESMTNI PRI VZA

1(635(*/(-7( v Zavarovanje za primer nezgodne smrti in trajne invalidnosti z vkljuÄ?enimi dodatnimi kritji za veÄ?jo varnost starejĹĄih. v Nezgodno zavarovanje za otroke in mladino z moĹžnostjo izbire dodatnih zdravstvenih kritij.

2JODV.RUSR[B  LQGG MF03_90_91.indd 91

 16.03.2012 17:50:49 Uhr


92

Davki Davčni žulji

Če želite, da bi davčni svetovalci odgovorili tudi na vaše davčno vprašanje, nam pišite na naslov: moje. finance@finance. si. V uredništvu bomo naredili izbor za objavo.

Stela Mihajlović

Kako ugovarjati zoper informativni izračun dohodnine Konec tega meseca bo davčna uprava poslala prve izračune dohodnine; kaj storiti? Marca se v zadnjih nekaj letih, odkar dobivamo informativne izračune dohodnine, ne srečujemo več z mrzličnim zbiranjem takšnih in drugačnih olajšav, računov in dokumentov. Izračun dobimo domov samodejno; nekateri se ga razveselijo, drugi ob njem globoko zavzdihnejo, vendar pa je kljub temu nekaj pravil, ki jih je dobro poznati, saj se napake davkarije še vedno dogajajo, včasih pa bi za nazaj kaj popravili oziroma spremenili tudi sami. Konec tega meseca bo šla na pot prva pošiljka izračunov, zato smo na Davčno upravo RS poslali nekaj vprašanj. 1. Prejeli smo informativni izračun dohodnine. Kaj zdaj? Izračun natančno preglejte! Če se z njim strinjate in se podatki ujemajo, vam ni treba storiti ničesar, saj bo izračun v 30 dneh od datuma odpreme samodejno postal dohodninska odločba. Na podlagi te boste plačali davek oziroma prejeli vračilo dohodnine. Če se z izračunom ne strinjate, lahko vložite ugovor. V ugovoru pa ne morete spreminjati ali dodajati na novo namenitve dela dohodnine za donacije.

stela.mihajlovic@finance.si

MF03_92_93.indd 92

2. V katerih primerih lahko vložimo ugovor zoper informativni izračun dohodnine? V ugovoru zoper informativni izračun lahko navedete: • spremembe ali dopolnitve podatkov o dohodkih; • spremembe ali dopolnitve podatkov o dohodkih, prejetih oziroma doseženih v tujini, in uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini, ter uveljavljanje oprostitve na podlagi mednarodne pogodbe; • spremembe ali dopolnitve podatkov o vzdrževanih družinskih članih; • uveljavljanje davčnih olajšav; • napačen izračun dohodnine.

3. Z možem sva po tem, ko je januarja že poslal vlogo za uveljavljanje posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane, ugotovila, da nimava optimalno razdeljenih obdobij, v katerih uveljavljava olajšave za otroke. Kaj lahko narediva? Lahko vložita ugovor zoper informativni izračun, v katerem navedeta popravljene podatke. Ugovor lahko vložita tudi, če sta vlogo do 6. februarja 2012 pozabila oddati. Seveda to velja, če zavezanec olajšave za vzdrževane družinske člane ni uveljavljal že lani med letom. 4. V informativnem izračunu piše, da dobim preveč plačano dohodnino vrnjeno. Kdaj lahko pričakujem denar? Denar bo na računu v 60 dneh od datuma odpreme informativnih izračunov. Prva pošiljka bo konec marca – dohodnina bo vrnjena do konca maja, druga pa bo konec maja – dohodnina bo vrnjena do konca julija. 5. Plačati moram precejšen znesek dohodnine, ki ga bom zaradi letošnjih finančnih razmer težko poravnal v enem obroku. Lahko zaprosim za plačilo na več obrokov? Lahko, saj zavezanec lahko zaprosi za odpis, odlog ali obročno plačilo premalo plačane dohodnine. Vlogi sta dve: • vloga za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih za fizične osebe in • vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka za fizične osebe. Pri prvi vlogi je postopek zelo poenostavljen, oddajo jo lahko davčni zavezanci, ki ne opravljajo dejavnosti in dohodnine niso zmožni plačati v enkratnem znesku ter ne morejo zagotoviti zavarovanja davčnega dolga. Odločba o tem se

16.03.2012 18:28:15 Uhr


FOTO: Peter Zmagaj

93

lahko izda v obliki štampiljke na vlogi. V tem primeru zavezancu ni treba predložiti nobenih dokazil o dohodkih oziroma prejemkih in se ne ugotavlja premoženjski položaj zavezanca in njegovih družinskih članov. Drugo vlogo lahko predloži fizična oseba, pa tudi samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ampak samo za davke, ki se ne nanašajo na dejavnosti. V tem primeru mora zavezanec izpolnjevati merila, da se mu vloga odobri – če bi se na primer s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. V tem primeru je možno plačilo na največ 24 obrokov. 6. Ali se pri odlogu plačila davka plačajo obresti? Da, pri obročnem plačilu dohodnine boste seveda plačali tudi obresti. Za odloženi znesek davka fizičnih oseb se (vključno z zamudnimi obrestmi) zaračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost leta dni v vrednosti, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu. Zavezancem, ki niso fizične osebe, se bo odloženo plačilo davka (vključno z zamudnimi obrestmi) obrestovalo po obrestni meri, enaki veljavni referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči, ki jo objavi evropska komisija, in sicer v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu. Ta hip je na primer 3,07 odstotka. 7. Kaj naj naredim, če ugotovim, da se je davkarija zmotila v mojo korist? Tudi v tem primeru morate vložiti ugovor zoper informativni izračun v 30 dneh od datuma odpreme izračuna, sicer ste v prekršku. Durs

MF03_92_93.indd 93

izračun šteje za zavezančevo davčno napoved, če zoper izračun ni vložen ugovor, zavezanci pa moramo davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke. Če ugovora ne vložimo, čeprav smo opazili napako, smo lahko kaznovani s 400 do 1.200 evrov kazni. 8. Kako lahko vložim ugovor? Ugovor vložite na obrazcu, ki je dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, objavljen pa je tudi na spletni strani Davčne uprave RS (http://www.durs.gov.si/). Ugovor lahko z varnim kvalificiranim potrdilom pošljete tudi v elektronski obliki prek portala eDavki (http:// edavki.durs.si/). 9. Kaj lahko naredi študent, da plača čim manj dohodnine? Študentu ali dijaku, ki je v letu 2011 opravljal delo prek študentskega servisa, bo odmerjena dohodnina, če je njegov zaslužek na letni ravni presegel mejo 6.287,14 evra oziroma 3.143,57 evra, kadar ga kot vzdrževanega družinskega člana uveljavljajo starši. Če je študentu odmerjena dohodnina, pa lahko uspešno zmanjša ta znesek, tako da v ugovoru zoper informativni izračun uveljavlja dejanske stroške prevoza na delovno mesto. Na podlagi ugovora se mu priznajo stroški javnega prevoza ali kilometrina v vrednosti 0,18 evra na kilometer za prevoz od kraja bivanja do kraja opravljanja dela. Ugovoru zoper informativni izračun je treba priložiti potrdilo delodajalca o tem, koliko dni je bil študent oziroma dijak navzoč na delu v letu 2011. Priporočljivo je priložiti tudi izračun kilometrine oziroma podatek o strošku vozovnic za javni prevoz.

16.03.2012 18:28:19 Uhr


Zgodba o Amanciu Ortegi Gaoni

94

Amancio Ortega Gaona je mož, ki so ga zaradi nedostopnosti poimenovali »nočna mora novinarjev«. Intervjujev ne daje, družabnih dogodkov se ne udeležuje, tudi fotografira se nerad. A kaj bi to – na svetu so le štirje ljudje bogatejši od njega, je pred kratkim objavil Forbes

FOTO: Bloomberg

stela.mihajlovic@finance.si

Stela Mihajlović

Bogataš, ki je demokratiziral modo

MF03_94_95.indd 94

Ž

»

elim, da me na ulici prepoznajo le člani moje družine, prijatelji in sodelavci,« je eden izmed redkih citatov, ki ga lah lahko pripišemo ustanovitelju španskega tekstilnega mogotca Inditex Group, pod katerim je tudi v Sloveniji zelo prepoznavna tekstilna blagovna znamka Zara. Dokler njegova družba Inditex Gro Group ni leta 2001 prišla na borzo, niti v Španiji skoraj nihče ni vedel, kako je Ortega sploh videti, potem pa je le privolil v poziranje za uradno fotografijo. Po Podobno zadržani so tudi Inditexovi direktorji in me menedžerji, vendar pa to ni preprečilo, da ne bi velika količina znanja v zadnjih 30 letih iz podjetja ušla v lokalno gospodarsko okolje. Ortegi je namreč uspelo, da je nekoč revno tekstil tekstilno industrijo španske pokrajine Galicije povzdignil v vodilno v tej panogi, še več, hitro rastoče velike kot tudi nove manjše blagovne znamke cvetijo kljub go gospodarski krizi, kakršne v tej državi trgovci še niso doživeli. »V Galiciji je nastalo na tisoče novih idej, pojavilo se je nešteto priložnosti, predvsem za zaradi velike količine tehničnega, oblikovalskega in prodajnega znanja, ki je nakopičeno v tej pokrajini,« ni skrival navdušenja Mikel Bilbao iz španske investicijske banke GBS Finanzas v Reutersovem prispevku. »Galicija bi lahko postala ‘silicijeva dolina’ modne industrije,« je še bolj zanesen Alberto Rocha Guisande iz Galicijske zveze za tekstilno industrijo (COINTEGA).

Nekdanji »potrčko« postane milijarder

Ortega je šolo obesil na klin pri 13 letih, se zaposlil kot kurir in pozneje kot pomočnik

16.03.2012 15:20:02 Uhr


95

krojača, ki je izdeloval oblačila za bogatejši sloj. Pri tem je lahko iz prve roke opazoval, kako se kopičijo stroški oblačila na poti od oblikovalca do tovarne in nato naprej do trgovskih polic. Njegov uspeh temelji na spoznanju, da je v tem poslu odločilna neposredna dostava izdelkov kupcem, torej brez mreže zunanjih dobaviteljev. To strategijo je uporabil v Zari, ko si je prizadeval nadzorovati vsak korak v proizvodnji, s čimer je želel znižati stroške in hkrati povečati hitrost in prilagodljivost. V zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postal vodja lokalne trgovine z oblačili. Ker ga je zmotilo, da lahko le maloštevilni kupujejo draga oblačila, je začel izdelovati podobne kose po nižjih cenah. Stroške je znižal s tem, da je kupoval cenejše blago v Barceloni, dele oblačil pa ročno rezal iz krojev, narisanih na karton. Oblačila je prodajal v lokalnih trgovinah in z izkupičkom leta 1963 osnoval svojo prvo tekstilno tovarno za izdelavo kakovostnih kopalnih plaščev. Številke, povezane z zadržanim Špancem, so občudovanja vredne; njegovo premoženje je danes vredno 37,5 milijarde dolarjev, Inditex Group združuje osem blagovnih znamk, ima več kot 5.200 prodajaln v več kot 70 državah in približno sto tisoč zaposlenih. Zanimiv je tudi podatek, da začetki družbe temeljijo na posnemanju drugih izdelovalcev, danes pa Inditex zaposluje okoli 600 svojih oblikovalcev. Ortegov poslovni model menda obravnavajo tudi na znamenitem ameriškem Harvardu in marsikdo od konkurence ga poskuša posnemati.

Skrivnost njegovega uspeha

Ortegi priznavajo sposobnost, da zna izbrati najboljše lokacije za svoje trgovine. Ko je leta 1975 v La Coruni odprl prvo Zaro, se je o njej kmalu razširil glas, da ponuja kakovostna dizajnerska oblačila po dostopnih cenah. Ortega je uvedel koncept, ki je bil takrat v Španiji še razmeroma neznan, saj podjetja, ki so imela ponudbo srednjega cenovnega razreda, recimo Corte Inglés in Cortefiel, niso imela veliko posluha za modne potrebe mladih. Trdil je, da je želel demokratizirati modo, in do leta 1989 je po vsej Španiji odprl približno sto trgovin Zara ter začel prodirati v tujino. Tako se je v začetku leta 2011 tedensko odprlo približno 12 novih Zarinih trgovin po vsem svetu. Pod blagovno znamko Zara vsako leto izdelajo približno deset tisoč različnih vrst oblačil, posamezne kolekcije pa od skice do prodajnih polic potrebujejo manj kot mesec dni, medtem ko drugi izdelovalci za to porabijo tudi desetkrat več časa. Njegova prodajna strategija ne vključuje skoraj nikakršnega oglaševanja in temelji predvsem na

MF03_94_95.indd 95

Ortegi je z Zaro uspelo, da je nekoč revno tekstilno industrijo španske pokrajine Galicije povzdignil v vodilno v tej panogi.

ustnih priporočilih ter pogostih nakupih stalnih kupcev. Za Inditex so značilne kolekcije večjega števila različnih vrst oblačil, ki so po obsegu razmeroma majhne in se hitro spreminjajo. S tem se podjetje izogne visokim stroškom zalog in njihovim pogostim razprodajam, ki so značilne za druge tekstilce. Celoten sistem je računalniško povezan, s čimer omogoča hiter odziv, kar zadeva ali nove pošiljke ali opustitve izdelave določenih izdelkov. Za Ortego se zdi, da nasprotuje načelom globalizacije; še vedno je polovica njihovih izdelkov narejenih v Španiji, četrtina drugje po Evropi, preostalo pa v azijskih in afriških državah. Za stroške dela porabi približno 15 odstotkov več kot konkurenca, ki je proizvodnjo preselila v države v razvoju, vendar razliko delno pokrije z že omenjeno strategijo in pa z nižjimi transportnimi stroški, saj proizvodnjo ohranja v bližini trgov.

Lani predal žezlo nasledniku

Trgovsko verigo Zara in še nekaj manjših je Ortega leta 1985 združil v družbo Inditex. Leta 2001 so delnice podjetja vstopile na borzo in že prvi dan je vrednost delnice s 14,7 evra poskočila za 22 odstotkov, s čimer se mu je premoženje povečalo za 6,6 milijarde dolarjev. Ortega, lastnik približno 60 odstotkov podjetja, je menda stoično opazoval, kako je postal najbogatejši Španec, odšel delat, nato pa na kosilo v menzo podjetja. Lani julija je Amancio odstopil s položaja predsednika Inditexa, a je kljub temu menda še vedno močno navzoč v vsakodnevnih poslih svojega imperija. Vendar pa se zdaj lahko bolj posveča naložbam v nepremičnine v okviru investicijskega nepremičninskega podjetja Ponte Gadea. Tako je za 536 milijonov dolarjev kupil 43-nadstropno stolpnico Torre Picasso v Madridu, investiral pa je tudi v luksuzno rezidenco v Miamiju. Ortega na nepremičninskem trgu ZDA očitno vidi odlično priložnost, saj je hkrati tudi lastnik nebotičnika v New Yorku ter številnih drugih zgradb v večjih mestih onstran luže. Ni presenetljivo, da ima kot Španec tudi delež v nogometni ligi, je lastnik konjskega dirkališča ter delnic v bankah, turizmu in verjetno še kje. Za svojega naslednika je Ortega izbral dotedanjega izvršnega direktorja Pabla Islo. Za motivacijo mu je ob imenovanju podaril več kot 220 tisoč delnic Inditexa, katerih vrednost na trgu je znašala skoraj 20 milijonov dolarjev. Upajmo, da bo spodbuda delovala, saj se bo moral Isla spopasti s številnimi izzivi – predvsem z upadajočo porabo v Evropi, ki gre z roko v roki z naraščajočimi cenami surovin in stroški preskrbovalne mreže.

16.03.2012 15:20:02 Uhr


96

Znani Slovenci: Filip Flisar

P

etindvajsetletni adrenalinski navdušenec Filip Flisar je pred kratkim postal zmagovalec svetovnega pokala v smučarskem krosu. Mogoče so mu srečo prinesli tudi njegovi navihani brki, ki jih, kot sam pravi, izrablja predvsem za promocijo. »Hočem postati faca, zvezda krosa,« pravi. Ne gre za disciplino, v kateri bi se vrteli milijoni, a je Flisar kljub temu z izkupičkom zadnjega leta kar zadovoljen. »Vsebino kuvert, ki sem je dobival na zmagovalnih tekmah, pa sem že porabil, da sem sploh lahko tekmoval,« pristavlja.

S katero naložbo ste izgubili največ denarja in koliko? S prometnim prekrškom. To je bila res fina naložba, verjetno najboljša v življenju. Kam bi vložili milijon evrov, če bi ga zadeli na loteriji? Kupoval bi diamante, ker bodo vedno imeli svojo ceno. Prav gotovo ne bi vložil v nepremičnine.

Kako varčujete za pokojnino? Koliko avtomobilov, hiš, počitniških hišic in jaht Zaposlen sem pri slovenski vojski, plačujem obvezno in proimate ter koliko je skupaj vredno vaše premože- stovoljno zavarovanje. nje? Joj, sploh ne vem, v kateri avto bi se usedel, ko pridem iz hiše. Kakšna bi bila vaša sanjska služba? Šalo na stran. Imam avto in nič drugega. Nisem še mogotec. Vedno sem si želel, da bi testiral avte in bi jih moral razbijati. Lahko bi imel oddajo o tem. Kako ste zaslužili prvi denar? V šoli sem imel štipendijo, ker sem bil dober dijak, štuKaterega slovenskega podjetnika cenite todent in dober smučar. Prek študentskega servisa liko, da bi mu zaupali tudi prihranke? nisem veliko delal. Le enkrat sem moral, ko Zaupal bi svoji mami, ki je revizorka. sem dobil visoko kazen za prometni prekršek. To pa ne pomeni, da sem len in da mi ni Čemu se ne bi odpovedali, če bi treba delati, ker bi imel veliko denarja. končali v osebnem bankrotu? Žaru in mesu. S čim ste največ zaslužili? S smučarskim krosom. Letos sem z denarKdo je vaš najboljši prijanimi nagradami zaslužil približno 20 tisoč telj/ica? evrov, a sem že vse zapravil za sezono. Moj Nimam enega izbranega. To mi je bedohodek se je takoj spremenil v odhodek. Nidno. Imam skupino res dobrih prijatemam nekega blaznega dobička. ljev.

FOTO: Irena Herak

marja.milic@finacne.si

Marja Milič

Z brki med zvezde, z diamanti do bogastva

MF03_96.indd 96

16.03.2012 15:07:29 Uhr


Moje finance marec 12