Page 16

14

O učenju jezikov

govorijo in se je učijo v Sloveniji, angleščina, ki jo govorijo emigranti v državah, kjer je angleščina nacionalni jezik, italijanščina na dvojezičnem območju RS, in podobno. V takšnih razmerah se učenec z novim jezikom, ki se ga uči in ga usvaja, seznani tudi v okolju, v katerem se znajde po pouku: na ulici, sliši ga po radiu in televiziji, v trgovinah, pri vsakdanjih nujnih opravkih, med sporazumevanjem s stanodajalcem, na pošti, banki, postaji, med pogovorom s prijatelji in kolegi. Tako spoznava komunikativno in praktično funkcionalnost tega jezika. Povratna informacija (angl. feedback) je intenzivna, nenehna, razpršena in neprekinjena. Na področju glotodidaktike se uporablja tudi izraz dodatni jezik (angl. additional language), najpogosteje za angleščino. Nanaša se na možnost, da učenci obvladajo več kot en drugi jezik, saj enojezičnost ni nujno izhodiščna točka za vse učence tujega jezika, ampak je veliko tudi takih, ki izbrani jezik »dodajo« v svoj repertoar, v katerega je vključen več kot en tuji oz. drugi jezik. Tuji jezik, TJ (angl. foreign language), je jezik, ki se razlikuje od maternega in od jezika okolja. Učimo se ga (in ga tudi usvajamo) z namero: obiskujemo šole ali jezikovne tečaje. Pri učenju tujega jezika je (skoraj) edini jezikovni vnos (angl. input) tisti, ki ga zagotavlja učitelj ali posneto avdio- in videogradivo, predvajano med učnim procesom. Komunikativna funkcionalnost (občevanje v jeziku, ki se ga učenec uči) je pretežno omejena na točno določene, umetno ustvarjene interakcije v šolskem okolju. Povratno informacijo učenec dobi samo od učitelja. Tuji jezik je torej vsak jezik, ki se ga učenec uči izven naravnega okolja nekega jezika: učenčev jezik okolja in/ali materni jezik sta v tem primeru drugačna od jezika, ki se ga učenec uči. To so v slovenskem javnem šolskem sistemu predvsem (abecedno): angleščina, francoščina, italijanščina, nemščina, ruščina in španščina. Na jezikovnih tečajih v neformalnem izobraževanju pa so to tudi kitajščina, japonščina, portugalščina, poljščina, arabščina itd. Nekateri teoretiki ne razlikujejo med usvajanjem, učenjem in poučevanjem drugega in tujega jezika. A po našem mnenju je ta razlika bistvena za oblikovanje programa in za izid pouka, in sicer predvsem z vidika sestavljavcev programa, pa tudi učiteljev in učencev. Vsi se namreč prilagajajo posebnim zahtevam omejenega vnosa (angl. input) in omejene povratne informacije, (sorazmerno redkim) stikom s tujim jezikom v točno določenem ritmu vsakotedenskih srečanj s točno določenim, nepreudarno skopim številom ur na leto ter prekinitvami med počitnicami ipd.. Poleg tega pouk najpogosteje poteka v velikih skupinah učencev, katerih znanje in sposobnosti so

Profile for Znanstvena zalozba FF

O učenju jezikov  

Knjiga O učenju jezikov je kronološko potovanje skozi šest tisoč let staro zgodovino zapisov o učenju in poučevanju jezikov. Zajema in združ...

O učenju jezikov  

Knjiga O učenju jezikov je kronološko potovanje skozi šest tisoč let staro zgodovino zapisov o učenju in poučevanju jezikov. Zajema in združ...

Advertisement