Page 13

Uvod

11

Uvod

Preučevanje zgodovinskega razvoja neke vede je korak k njenemu razumevanju in poznavanju. Utemeljenost v zgodovini ustvarja občutek svobode pri presojanju možnosti razvoja znanstvene misli, daje moč sodobnim idejam in spodbuja prihodnja dejanja ter potrjuje njihovo upravičenost. Ker se ukvarja »z drugim«, se poglablja v skrivnosti preučevanja drugih kultur in civilizacij ter približevanja tem kulturam in civilizacijam; pomaga nam, da bolje spoznamo sebe, da izstopimo iz svojega pogleda in zagledanosti vase ter da se bolje zavemo meja svojih zmožnosti. Tako predmet raziskovanja, opazovan z zgodovinskega vidika, dobiva opore in oprijemališča, na katerih se vzpostavlja zavest o trajanju, tradiciji, spremembah, uglaševanju z zgodovinskimi in družbenimi okoliščinami ter prilagajanju potrebam sodobnega trenutka v časovni razsežnosti. Od tod potreba, da se lotimo raziskovanja preteklosti učenja in poučevanja tujih jezikov. Na tej poti nas spremljajo podrobne raziskave, opravljene v ZDA (Titone 1968 in Kelly 1969: njune raziskave so osredotočene na metode, veščine in tehnike), v Italiji (Titone 974 in 1986; Pichiassi 1999), na Hrvaškem (Prebeg – Vilke 1977), v Veliki Britaniji (Howatt in Widdowson 2004, o zgodovini učenja in poučevanja angleščine od leta 1400), v Franciji (Germain 2005; delno zajema tudi zgodovino institucionaliziranega izobraževanja in se osredotoča na francoščino, vendar vse predvsem s poudarkom na sodobnih metodah). V številnih delih o glotodidaktiki ali metodiki poučevanja tujih jezikov v našem okolju se pogosto omenja zgodovinska razsežnost različnih načinov poučevanja tujih jezikov, zlasti omahovanje med dvema načinoma: prvim, usmerjenim v jezikovno rabo, in drugim, osredotočenim na analizo jezika. Pri obeh lahko govorimo o dveh nasprotujočih si načelih – načelu sinteze in načelu analize, ki sta izmenično prevladovali v posameznih zgodovinskih obdobjih in se udejanjali v številnih metodah.2 Pri nalogi, ki smo si jo zastavili, nas je vodila potreba, da zajamemo in povzamemo dostopne vire z namenom vzpostavitve družbeno-zgodovinske in civilizacijsko-kulturološke vezi med obdobji učenja in poučevanja tujih jezikov v zgodovini. Zavedamo se, da smo bili v svoji nameri včasih presmeli glede na objektivne možnosti zbiranja podatkov, pa tudi časovne, prostorske in spoznavne omejitve, zato smo prepričani, da se bomo k tej temi in knjigi še vrnili, jo razširili in dopolnili. Zakaj sploh govoriti o učenju jezika in o zgodovini tega učenja? 2  Delni zgodovinski pogled na obdobje v učenju in poučevanju jezika, na katerega se nanaša ta knjiga, sta ponudila Naum Dimitrijevič (1966: 13–34) in Dušanka Točanac – Milivojev (1997: 5–14), ki sta se osredotočila predvsem na sodobne metode in pristope.

Profile for Znanstvena zalozba FF

O učenju jezikov  

Knjiga O učenju jezikov je kronološko potovanje skozi šest tisoč let staro zgodovino zapisov o učenju in poučevanju jezikov. Zajema in združ...

O učenju jezikov  

Knjiga O učenju jezikov je kronološko potovanje skozi šest tisoč let staro zgodovino zapisov o učenju in poučevanju jezikov. Zajema in združ...

Advertisement