Page 1

Zbirka PORTRETI prof. dr. Avgust Lešnik

ISBN 978-961-237-767-0

9 789612 377670 25 EUR

Marjan Britovšek Izbrani spisi: Socialna zgodovina – Historična sociologija

Zaslužni prof. dr. MARJAN BRITOVŠEK (1923–2008), zgodovinar in sociolog, pripada prvi generaciji učiteljev Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Diplomiral je na Oddelku za zgodovino FF v Ljubljani (1949) ter zaključil interdisciplinarni podiplomski študij na Inštitutu za družbene vede v Beogradu (1951). V letih 1951–1962 je bil asistent na Oddelku za zgodovino FF v Ljubljani, kjer je leta 1960 doktoriral. Študijsko se je izpopolnjeval na Dunaju, v Berlinu, Leipzigu, Moskvi. Od leta 1962 do upokojitve (1993) je na Oddelku za sociologijo predaval predmet Socialna zgodovina 19. in 20. stoletja, od leta 1975 v nazivu redni profesor. Njegovo znanstveno delo zajema raziskovanje agrarne in socialne strukture na Kranjskem v času propadanja fevdalizma in širjenja kapitalizma, revolucije 1848 v Avstriji in revolucionarne dejavnosti Antona Fistra, zgodovine mednarodnega delavskega gibanja ter stalinizma in destalinizacije v Sovjetski zvezi. S slednjimi študijami se je umestil med ugledne mednarodne raziskovalce stalinizma. Mdr. je bil član uredniških odborov/svetov revij Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (1960–1976), Prilozi za istoriju socializma (Beograd), Međunarodni radnički pokret (Beograd), The International Newsletter of Communist Studies (med soustanovitelji, 1992). Za svoje znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo je prejel dvakrat nagrado Sklada Borisa Kidriča (1970 in 1978), »veliko priznanje« Filozofske fakultete (1989) ter naziv »zaslužni profesor« Univerze v Ljubljani (1994).

Marjan Britovšek Socialna zgodovina – Historična sociologija

Izbrani spisi • Razkroj fevdalne agrarne strukture

na Kranjskem • Uvajanje novih kultur na Kranjskem • Prizadevanja za pravno emancipacijo podložnikov • »Agrarno vprašanje« Karla Kautskega • Politični nastop Antona Fistra v marčnih dneh leta 1848 na Dunaju • O liku in vlogi revolucionarnega demokrata Antona Fistra • Fistrov odnos do države, republike, ustavne monarhije, narodnoosvobodilnih in socialnih gibanj ter vzgoje • Stališča Marxa in Engelsa do slovanskih narodov • O zgodovini »Komunističnega manifesta« • Delavski razred – avantgarda – partija • Delavsko gibanje in anarhizem • Iz zgodovine boja za enakopravnost žensk • Formiranje revolucionarne partije leninskega tipa • Proces boljševizacije KI in Stalinova »administrativna revolucija od zgoraj« • Frakcijski boji med trockisti in stalinisti • Razraščanje Stalinovega despotizma v ognju frakcijskih bojev • Teror v funkciji kulta osebnosti • XX. kongres KP SZ – rušenje legende o Stalinu • Destalinizacija v okvirih »prosvetljenega« stalinizma

Jožefinska agrarna zakonodaja je predstavljala smel poskus, da z uredbami o zemljiški lastnini in dediščini, z reformami o odpravi nevoljništva, z reformami v administraciji in sodstvu ter z novim davčnim sistemom osvobodi podložnika varstva zemljiškega gospoda. Anton Fister je postal priljubljen propagandist novih idej med študenti in delavci, predstavniki starega reda pa so ga napadali kot avstrijskega Marata. Zgodovina I. internacionale je prepletena z ideološkim sporom med marksistično in anarhistično koncepcijo vizije socializma. To je bil konflikt o različnih konceptih organizacijskih oblik Internacionale, o metodah socialne revolucije in ciljih socializma. Kot vsak ideološki spor v zgodovini socialnih in verskih bojev se je tudi ta izrodil v sovraštvo med privrženci obeh smeri. Buharinov poraz leta 1929 je imel, enako kot poraz leve opozicije (Trocki, Zinovjev, Kamenjev), velike socialne posledice. Buharinova skupina je predstavljala zadnji poskus, da ohranijo v VKP/b/ kolektivno vodstvo in preprečijo Stalinovo osebno diktaturo. Za razliko od boljševiške levice, ki je predstavljala disidentsko skupino voditeljev brez socialne baze, je imela desna opozicija močno množično podporo v deželi; njeno kmečko politiko je podpirala večina kmetov. Spor med Stalinom in Buharinom je z zgodovinskega vidika predstavljal uvod v »politično revolucijo od zgoraj« in v zgodovinsko obdobje stalinizma. Reducirati te deformacije na kult osebnosti pomeni, da s takšnim pristranskim pristopom drsimo v subjektivistični voluntarizem, ko določeno deformacijo epohe prehodnega obdobja vežemo izključno na osebnost. Komunizem je evropski pojav, to je socialna demokracija, to je 200 let razvoja, to ni le Marx, to so korenine iz francoske revolucije. Stalin je s svojim termidorjem uničil komunizem. Komunizem stalinskega formata se ne more več ponoviti. To je najbolj brutalna oblika uničenja človeške individualnosti, pridobitve francoske revolucije. prof. dr. Marjan Britovšek (odlomki iz vsebine)

Marjan Britovšek Socialna zgodovina – Historična sociologija  

Znanstveno delo prof. dr. Marjana Britovška (1923–2008) zajema raziskovanje agrarne in socialne strukture na Kranjskem v času propadanja fev...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you