A N E T U L G Z E BR Suzana Kranjec
Celostni vodnik k zdravemu 탑ivljenjskemu slogu
EKO365
Kazalo
67 67
7 Zahvala 9 Knjigi na pot 10 Moja zgodba 18 Komu je knjiga namenjena
1 Brez glutena do zdravja
21
22 Celiakija Kaj je gluten in kje vse se nahaja 26 Kronično vnetne črevesne bolezni (KVČB) 27 Bolezni ščitnice 27 Hrana in alergije 29 Nekoliko drugače o prebavi in presnovi 31 Moji pogledi na psihosomatiko 35 Psihosocialno počutje kroničnih bolnikov 37 Vpliv kronično vnetne črevesne bolezni na kakovost življenja 39 Celiakija – bolezen ali način življenja 42 Dieta 43 Pravilno sestavljanje obrokov 44 Smernice zdravega prehranjevanja 47 Psihologija prehranjevanja 51 Kje vse se je brezglutenska dieta izkazala za uspešno 53 Glutenske pasti v domači kuhinji in obratih javne prehrane 57 Organizacija kuhinje in nakup posode 60 Brezglutenska prehrana v vrtcu, šoli, službi, bolnišnici Prehranski spodrsljaji bolnikov s celiakijo zasvojenost z ogljikovimi hidrati 63 Sadje in zelenjava Pomladanska tržnica Poletna tržnica Jesenska tržnica Zimska tržnica Čiščenje in priprava zelenjave
Hranilne snovi Ogljikovi hidrati Dobri ogljikovi hidrati Slabi ogljikovi hidrati Žita Nedovoljena žita Dovoljena žita Dovoljeni nadomestki žit 79 Beljakovine Stročnice 84 Maščobe Nepriporočljive maščobe Priporočljive maščobe 86 Semena in oreški 88 Vitamini 90 Minerali 90 Vlaknine 91 Kalčki 92 Začimbe 93 Sol 93 Pomen pitja tekočine za naše telo 94 Prehrana pri osteoporozi kot pridruženi bolezni celiakije 96 Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati živila brez glutena 97 Nakup brezglutenskih sestavin 100 Prehrambeni dodatki in dopolnila 103 Uporaba kozmetike 104 Predstavitev diete Brez glutena do zdravja
2 109
Receptı
Kruh
111
112 Peka brezglutenskega kruha 113 Kruh, primeren za bolnike s KVČB 114 Dnevne količine zaužitega kruha 114 Domači mlin za žito 115 Napotki za mletje v domačem mlinu 116 Kislo testo ali droží 118 Moka 119 Kislo testo za kruh - droží 120 Kisel ajdov kruh s celimi zrni 122 Kisel kruh iz rdeče kvinoje 123 Kisel bučni kruh 124 Kisel praznični kosmični kruh 126 Kisel koruzni kruh s sončničnimi semeni 127 Kvinojin kruh z drobnjakom 128 Pisane francoske štručke 130 Sojin kruh s sončničnimi semeni 132 Kanavin kruh s sončničnimi semeni 133 Pisani kvinojin kruh 134 Pisani bučni kruh 136 Pita kruh 138 Kuhan sirkov kruh 139 Andski kruh 140 Andski sadni kruh
Predprıprava jedı
143
145 Sojino mleko 146 Tofu 147 Tofujeva majoneza 148 Sojin jogurt 150 Sojino meso
151 Kalčki 152 Kalčki fižola mungo 153 Alfalfa kalčki 154 Kalčki čičerike 154 Kalčki zelene leče 155 Sončnični in bučni kalčki 155 Gomasweet ali sladki sezam 156 Tahini pasta 157 Gomasio ali pražena sezamova semena 158 Pisani kvinojini bleki 160 Češki knedlički
Zajtrkı
163 166 166 167 168 168 170 172 172 173
Jabolčni kompot Pomladni jagodni frape Koruzni zrezek Koruzni kuskus Kostanjev in tefov močnik Mešani kosmiči za zajtrk Kanavina kaša Prosena kaša Kostanjeve palačinke z rožiči
175
Malıce
178 178 180 182 182 183 184 185 186 186 187 188 188
Avokadov desert z ingverjem Avokadov desert s kokosom Pomladni humus Namaz iz rdeče pese Namaz iz suhih paradižnikov Namaz iz tofuja in bučnih semen Tatarski biftek iz bučk Obloženi kruhki s kalčki in paradižnikom Pisani zelenjavni kanapeji Pomladni sendvič Mešana solata Rumeno-rdeča solata Vitaminska solata
189 Kalčkova solata za vroče dni 189 Kisla repa z olivami 190 Domača frutabela 192 Suši
Napıtkı
195 197 198 199
Bezgov ali melisin sirup Proja - sojina kava Mandljevo mleko
Glavne jedı
201
204 Beluši s tahinijem 204 Beluševa kremna juha 206 Juha hokaido 207 Fižolova juha z zelenjavo 208 Mineštra iz stročnic 210 Čajota po dunajsko 212 Šampinjoni v smetanovi omaki 213 Špageti z lečino omako 214 Rižota 215 Ajdota 216 Kvinota 218 Polnjene paprike 219 Energijske polpete 220 Falafel s šampinjoni 222 Polpete iz sojine okare 224 Tofujevi zrezki v gomasievem ovoju 225 Tofujevi žličniki s porom 226 Dimljeni tempeh, mariniran s sojino omako 227 Tofu v smetanovi omaki 228 Ajdovi žganci s kropčkom 230 Ajdov ubrnenik 232 Ajdovi štruklji s proseno kašo 234 Ajdovi štruklji z makovim nadevom 235 Gluhi štruklji iz buče hokaido 236 Blitvina omleta s šampinjoni 237 Kanavina omleta z jesensko zelenjavo
238 Omleta, nadevana z bučkami 240 Bučnica 242 Polnjene bučke 243 Bučkina omaka za testenine 244 Segedin 245 Stročji fižol s kokosom 246 Loparnica 248 Poletna pica 250 Veganska čičerikina pica 253 Losos v foliji 254 Inčuni po pašmansko 254 Ribe brez cvrtja 255 Piščančja prsa v omaki s šampinjoni 255 Puranove krače z jabolki 256 Dušeno srnino pleče: Epaule de chevreuil braisee 257 Pečen piščanec
Sladıce
259
261 Brezglutenske bio sladice 262 Suhor 264 Baby potičke 268 Prosena potica s hruškovim nadevom 270 Sadni sladoled z orehi 271 Jesenske palačinke 272 Kakijev speštanček 272 Pečena jabolka 274 Ajdovi cmoki 276 Hokaido cmoki 278 Češnjevi cmoki 280 Jabolčna rezina 282 Prosene kroglice s suhimi slivami 284 Makove kroglice z orehi 285 Sadna rulada 286 Halva 287 Strjenka 288 Tjašine torte 290 Čokoladni biskvit 290 Čokoladna skala 292 Brusnična tortica
292 294 294 295 296 296 298
334
Kokosova tortica Rožičev biskvit z ajdo Breskova tortica Tortica s proseno kašo Proseni biskvit Jagodna tortica Marelična tortica
335
338
Ozımnıca
301 306 306 308 310 311 312 314 315
Peteršilj in bazilika v oljčnem olju Čemaž v oljčnem olju Kakijeva marmelada Bučna marmelada z ingverjem Bučna marmelada s hruškami Domača vegeta Paradižnikovi kruhki Bučke za ozimnico
3 Gıbanje
317
318 Telesna aktivnost 320 Gibanje 321 Raztezanje telesa in krčenje nožnih prstov 321 Sproščanje notranjih organov 322 Krepitev in povezovanje pretoka biopotenciala v prebavilih in dihalih 324 Taoistična vaja za ledvice 325 Ogrevalne vaje či gong 328 Taoistična vaja solarnega pleksusa 330 Krepitev želodca in vranice 331 Krepitev srca in tankega črevesa 331 Krepitev osrčnika in uravnavanje energije telesnih votlin 332 Sproščanje jeter in žolčnika 333 Raztegovalne vaje či gong
Sproščanje srednjega dela hrbtenice in krepitev biopotenciala v pasu Antigravitacijske vaje za spodbujanje ali zviševanje srednjega biopotenciala in krepitev esence in biopotenciala ledvic Taoistične vaje po vzoru živali
4 343 Povzetkı ın preglednıce 344 345
Osnovni koraki k dieti Brez glutena do zdravja Preglednica glutenskih in brezglutenskih »žit« in osnovnih živil iz njih 346 Osnovne značilnosti brezglutenskih žit in brezglutenskih nežitnih škrobnih semen 347 Simptomi pri celiakiji 348 Prisotnost glutena v živilih 354 Aditivi, označeni z oznako E, ki vsebujejo gluten 355 Alergije, intolerance na živila 356 Preglednica dobrih in slabih ogljikovih hidratov 356 Grafični prikaz razporeditve priporočenih živil skozi dnevne obroke 357 Pravilno kombiniranje hrane 358 Preglednica vsebnosti kalcija in magnezija v izbranih živilih 359 Sladila 362 Hrana kot zdravilo 363 Hitri recepti - hitre rešitve 366 Energijsko delovanje hrane (po tradicionalni kitajski medicini) 369 Brezglutenski jedilnik 370 (Samo)pomoč v društvu 371 Slovensko društvo za celiakijo 372 Društvo za KVČB 373 Kazalo receptov 375 Literatura
UVOD 7
Dermatitis herpetiformis durhring (DHD) je redko, zelo srbeče, kronično ponavljajoče se obolenje kože. Prizadetost prebavil pri DHD je prvi ugotovil Marks (1966). Že naslednje leto so spremembe na prebavilih povezali s celiakijo. Tudi bolniki s črevesnimi boleznimi, katerim je v tej knjigi namenjena posebna pozornost, ugotavljajo, da je, v kolikor se izogibajo glutenu, njihovo počutje boljše. Iz pravkar povedanega je razvidno še eno pomembno dejstvo:
Diagnoze celiakija se nikakor ne sme postaviti takoj ko nekdo ugotovi, da mu prehrana brez glutena pomaga. Ni namreč znano, kaj se v resnici skriva v ozadju. V vsakem primeru je najbolje stopiti do zdravnika, da se razišče pravi vzrok zdravstvenih težav. Ko (če) je diagnoza potrjena, se je potrebno lotiti ustrezne diete, v nasprotnem primeru pa ta lahko celo zabriše dejanske vzroke bolezni. Brezglutenska dieta po vsem slišanem ni samo dieta, ki jo uživajo bolniki s celiakijo ali ljudje z alergijo na gluten. Ne nazadnje se je množično poslužujejo tudi tisti, ki žele izgubiti odvečne kilograme (med njimi tudi znane osebnosti, Gwyneth Paltrow, Oprah Winfrey, Donna Karan). A žal prav zavoljo številnih estradnikov in njihovih najrazličnejših modnih muh brezglutenska dieta lahko kaj hitro izzveni zgolj kot eden od modnih shujševalnih trendov, ne pa kaj resnejšega. Pogosto tako povsem po krivici dobi slabšalni prizvok in posredno meče slabo luč tudi na bolnike s celiakijo. Dr. Alessi Fasana, pediater in profesor na vseučilišču v Marylandu, je poudaril štiri prednosti brezglutenske
52 BREZ GLUTENA DO ZDRAVJA
prehrane, ki s svojo vsebino v celoti ovržejo kakršen koli poskus javnega omalovaževanja brezglutenske diete: 1. Upočasnjeno staranje, ker pšenica, ki vsebuje gluten, zvišuje raven sladkorja v krvi. Ta škoduje kolagenu, ki seveda skrbi za gladko in mladostno kožo. 2. Lajšanje tegob v menopavzi, ker strokovnjaki pravijo, da gluten še povečuje simptome menopavze, kot so glavoboli in vročinski vali. S hrano brez glutena so simptomi lahko občutno manjši, v najboljših primerih celo izginejo. 3. Pomaga pri vzdrževanju telesne teže posameznika, saj prehod na brezglutensko dieto z jedilnika samodejno izloči mnogo jedi, ki so skoraj po pravilu tudi nezdrave in redilne. Takoj odpadejo sladkarije, različni mali prigrizki od piškotov do slanih palčk, krekerjev, odpade tudi hitra prehrana. Namesto tega se na jedilnike uvrsti bolj zdrava prehrana, solate, sadje, sveži sokovi. 4. Zdrava prehrana v človekovi zavesti dobi večji pomen, kajti z zavestno izbiro diete posameznik začne (neprisiljeno) razmišljati o zdravem načinu prehrane in življenja nasploh. Brezglutenska dieta ga napeljuje k razmišljanju in presoji. V posledici nezdrava hrana počasi odpade ali, bolje rečeno, ni več vsaka hrana ustrezna za njegovo novo – boljše počutje. Kakor koli že. Živela torej brezglutenska moda! Pa naj bo med znanimi ali manj znanimi.
Glutenske pasti v domači kuhinji in obratih javne prehrane Del zdravila predstavlja želja za ozdravljenje. (Seneka)
DOMAČA KUHINJA Vsakokrat ko pripravljamo brezglutenski obrok, mora biti kuhinja pospravljena, pulti pobrisani, nečiste krpe odstranjene, roke umite. Organizacija kuhinje je drugi najbolj pomemben korak, takoj za samo brezglutensko dieto. V gospodinjstvu imamo običajno enega, morda dva bolnika s celiakijo. Ostali družinski člani se prehranjujejo običajno, torej (tudi) glutensko. V kuhinji se tako največkrat nahajajo živila z glutenom in tista, ki glutena ne vsebujejo. Ko boste brali naslednje vrstice, me prosim ne razumite napak in ne pomislite, da dvomim o vaši higieni ali čem podobnem. Le apeliram na vas v smislu neoporečnosti in doslednosti - za bolnikovo zdravje. V tako organizirani kuhinji namreč ne gre le za čistočo v klasičnem pomenu besede, gre za mnogo več. In tisto več je sprva marsikomu težko razumljivo, zlasti če je to nekdo, ki ni vpet v življenje bolnika s celiakijo. Mnogo več posluha za spodaj našteto zato razumljivo premorejo tisti (posamezniki), ki sobivajo z nami, bolniki. Najprej se je potrebno seznaniti, pravzaprav podučiti, kje v kuhinji tičijo »glutenske pasti«, kako se jim izogniti in kako jih preprečiti. Le tako bomo vsi, tako zdravi kot tudi mi, ki veljamo za večno bolne (žal v družbi ta stigma kar noče in noče od nas), vsaj doma sleherni trenutek lahko
uživali neoporečno, kar natančneje pomeni povsem zdravo, brezglutensko hrano. Pa pojdimo lepo po vrsti: Najprej je kuhinjo potrebno povsem na novo organizirati in počistiti. Pojem čisto v brezglutenski kuhinji nima istega pomena kot ga ima čistoča v klasični, glutenski kuhinji. Že noževa konica krušnih drobtin za bolnika s celiakijo lahko predstavlja presežek dnevnega vnosa glutena v telo! Vsakokrat, ko pripravljamo brezglutenski obrok, mora biti kuhinja pospravljena, pulti pobrisani z vlažno krpo, ki pobere ves prah - tudi tistega, ki še utegne vsebovati gluten (pa ga s prostim očesom ne vidimo). Krpo nato odstranimo iz kuhinje (vse krpe morajo biti dobro pralne). Varčne gospodinje namreč pogosto že uporabljene vlažne tekstilne kuhinjske krpe posušijo in jih nato ponovno uporabijo pri svojem delu. Med pripravo brezglutenske hrane je uporaba takšnih krp nedopustna, saj se gluten, skrit v tekstilnih vlaknih, lahko prenese v hrano. Gobice in krpice, ki jih uporabljamo v kuhinji, so lahko leglo glutena. Gobica, s katero odstranjujemo gluten iz posode (v kateri smo uporabili pšenično moko) enostavno ni več uporabna, ker se v pore in mrežice zažre gluten, zato jo moramo zavreči! Enako je tudi s penastimi krpicami. Še najbolj priporočljivo je vse penaste pripomočke za čiščenje posode zamenjati kar s krtačko z močnimi ščetinami, katero lahko ročno (ali v pomivalnem stroju) vsakokrat temeljito operemo. Penaste krpe zamenjamo za pralne (zelo dobre so tiste iz mikrovlaken, ki so tudi cenovno ugodne), ki jih po vsaki uporabi najprej dobro ročno speremo, kasneje pa še temeljiteje operemo v pralnem stroju pri visokih temperaturah. Menjamo jih po vsakem čiščenju površin, kjer se le lahko nahaja gluten.
BREZ GLUTENA DO ZDRAVJA 53
Ragi Lahko je sitemu lačnega učiti. (indijski pregovor) Ragi je posebna vrsta prosa, ki jo najdemo tudi pod imenom finger millet. Je brezglutenska žitarica. Gojijo in uporabljajo jo največji indijski reveži v zveznih državah Karnataka, Andhra Pradesh, Tamil Nadu, Maharashtra ter Goa. V Karnataki jedo raje ragi kot riž. Meljejo ga v moko, iz katere Indijci delajo cmoke ragi mudde. Uporablja se za kašo, enolončnice, juhe, narastke, rižote, dodatek mesnim jedem, nekvašen kruh, piškote, slajene pijače, palačinke. Nima izrazitega okusa, prevzame pa okuse drugih sestavin hrane.
Je žitarica, ki za gojenje ne potrebuje nobenih pesticidov in umetnih gnojil. Za rast zahteva zelo majhne količine vode, kar je zelo pomembno, saj kot taka zavzema kar 95 % obdelovalnih sušnih posevkov v Indiji. Pridelek je še vedno konvencionalno pridelan. Na našem trgu ga še ni dobiti, v tujini pa je dosegljiv in je že pogosto na brezglutenskih jedilnikih, tudi na jedilnikih ljudi, ki se zavedajo pomena zdravega prehranjevanja.
Riž Čeprav imaš tisoč polj, lahko naenkrat poješ le eno merico riža. (kitajski pregovor)
Ragi je priporočljiva hrana za dojenčke. Znižuje holesterol. Ker vsebuje velike količine kalcija in ne zakisa telesa, je dober za kosti in preprečuje osteoporozo. Je močan antioksidant, vsebuje velike količine vlaknin, beljakovin in železa. Primeren je za bolnike s sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja. Je še posebej dragocen, ker vsebuje aminokislino metionin. Slednje namreč primanjkuje v prehrani revnih, ki živijo pretežno od škroba.
V času Aleksandra Velikega je riž skupaj z drugimi začimbami prišel iz Indije na Bližnji vzhod. V 8. stoletju je z Arabci dospel v Andaluzijo in potem postopoma napredoval po Evropi. Medtem ko so ga v arabski kuhinji uporabljali kot prilogo k pečenemu piščancu, enako kot špinačo in jajčevce, so v starem Rimu riž uporabljali kot začimbo. Nikomur sicer ni razumljivo zakaj, saj riž nima niti ene značilnosti začimb. Morda res zgolj zato ker je bila cena zanj takrat visoka, kot so bile visoke cene začimb. V srednjem veku ga niso kaj prida cenili, jedli
ragi
od leve proti desni: neoluščen divji riž, divji rdeči riž, divji dolgozrnati črni riž, riž za suši
72 BREZ GLUTENA DO ZDRAVJA
so večinoma sladkega. Toda v malih fevdalnih državicah na območju sedanje Italije so ga sadili na močvirnih zemljiščih in njegova pridelava je tako po malem naraščala. Riž se je sčasoma spremenil v izvozni pridelek. Zdaj je na drugem mestu v svetovni proizvodnji žit in je osnovna hrana treh četrtin svetovnega prebivalstva, kar je zelo zgovoren podatek. Številni ljudje po svetu si dnevnega obroka hrane brez riža sploh ne morejo predstavljati – podobno kot si ga mnogi med nami (še vedno) ne predstavljajo brez kruha. V nekaterih vzhodnih jezikih »jesti« pravzaprav pomeni jesti riž, saj se za riž in hrano uporablja isti izraz (»shi fan« v kitajščini in »kin khao« v jeziku tai). V odmaknjenih vaseh jugovzhodne Azije je pest riža enako cenjena kot kepa zlata. Nekatera ljudstva ga častijo kot božanstvo. V mnogih kulturah pomeni simbol plodnosti. Sodobni Japonci riž dojemajo kot srce celotne kulture. V osnovi se riž deli na kratkozrnatega, okroglozrnatega in dolgozrnatega. Pod temi osnovnimi vrstami pa glede na podnebje in pogoje žetve obstaja še kakih 8000 podvrst. V trgovini lahko kupimo integralni temni ali rafinirani beli riž. Čeprav rjavi riž vsebuje več vlaknin, vitamina E, fosforja in kalcija, je beli riž prav tako dober vir vitamina B, železa, fosforja in magnezija. To živilo nadvse cenijo v dietni prehrani, saj na njem temeljijo številni dietni režimi. Riž je najbolj znan kot sredstvo proti driskam (riževa sluz, krema ali kuhan riž). Je lahko prebavljiv, hitro se absorbira, hitro dovaja energijo, dobro vpliva na črevesno floro in nima alergijskih učinkov. Pri razjedi želodca, kroničnem vnetju črevesa (zlasti debelega črevesa), jeter, žolčnika in boleznih dvanajstnika je riž prva hrana, ki jo bolnik lahko uživa, in sicer najpogosteje kuhanega v juhi, mleku in pozneje kot prilogo. Če ga zvečer namočimo, zjutraj s paličnim mešalnikom zdrobimo, nato pa še skuhamo kot puding, je prijetna obloga za razboleli želodec ali črevesje. Če mu dodamo malo rožičeve moke in melase, je blagodejna riževa poslastica. Rožičeva moka ublaži želodčne krče, melasa pa nas oskrbi z rudninami.
Sirek Kruh vzhaja in raste, ker nosi v sebi dušo matere Zemlje. (Tatjana Malec) Sirek ali sorghum je žito, ki se uporablja za hrano ljudi in krmno hrano. Izvira iz Afrike, danes pa ga najpogosteje uporabljajo v Indiji, na Kitajskem in seveda v Afriki. Že pred 5000 leti so ga sejali Kitajci. V Sredozemlje so ga razširili Arabci, v Evropi pa je prvič omenjen v 14. stoletju. Največ sirka za krmo pridelajo v Afriki, Aziji in Ameriki. Steblo sirka v višino zraste do 4 metre. Rastlina je precej podobna koruzi, a v nasprotju z njo se temu žitu po oploditvi oblikujejo okrogla ali jajčasta zrna. Bogat je z železom, kalijem in fosforjem. Vsebuje tiamin ali vitamin B1 ter niacin ali vitamin B3. Premore tudi veliko beljakovin in vlaknin. Služi kot preventiva pri boleznih srca, diabetesu, artritisu, prekomerni telesni teži in alergijah. Iz sirka lahko naredimo kašo, njegovo moko pa dodajamo kruhu in kolačem. Če ga pregrejemo v vroči posodi, se njegova zrna razpočijo in dobimo zdrav prigrizek, podoben pokovki.
neoluščen sirek
BREZ GLUTENA DO ZDRAVJA 73
Kruh Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. (slovenski ljudski pregovor)
Prvi hleb kruha, kot ga poznamo v današnjem pomenu besede, so spekli Egipčani pred približno 6000 leti. V žrmljah zmleti pšenični moki so dodali sol in vodo iz Nila in zamesili testo. Do takrat so ljudje jedli žito v obliki kaše ali pa so grobo zdrobljeno zrnje zmešali z vodo in v žerjavici ali na vročih kamnih pekli mlince. Egipčani so namreč sloveli po tem, da so prav vse poskušali napraviti drugače kot drugi smrtniki. Tako tudi zgnetenega testa niso razvlekli v za palec debelo ploščo, kakor je bila tedaj vsepovsod navada, temveč so ga pustili stati in v njem se je dogajalo nekaj čudnega: naraščalo je in se napihovalo. Zakaj, tega tedaj še niso vedeli, vendar so bili to prvi poskusi kislega testa. In ker takšnega testa ni bilo mogoče speči na žerjavici, so si iznajdljivi Egipčani omislili krušno peč, v kateri so spekli okusen rahel kruh s hrustljavo skorjo. Poskušali so še naprej, testu dodajali makovo ali sezamovo seme in tako postali pravi pekovski mojstri. Rodil se je kruh, nenadomestljivo živilo, ki ga danes iz različnih sestavin in na različne načine pečejo ljudje po vseh celinah sveta. Najpogosteje se kruh peče iz krušnih žit, ki vsebujejo gluten. Značilnost glutena je, da nase veže vodo in tako skrbi za povezanost in elastičnost testa, posledično pa tudi za primerno teksturo kruha. Poleg tega prispeva še k drugim pomembnim lastnostim kruha. V testu ohranja pline, ki se sproščajo med fermentacijo, kar omogoči vzhajanje. Tudi med pečenjem kruh prav po njegovi zaslugi otrdi in dobi ustrezno obliko.
112 KRUH
Ne nazadnje ima gluten tudi vpojne lastnosti, zaradi česar se kruh v juhi in drugih tekočinah razmoči. In na drugi strani zanimivost: star kruh splesni ravno zaradi glutena. Žita, ki se običajno uporabljajo za pripravo polnovredne krušne moke so: pšenica, rž, ječmen, koruza, oves in proso. Kvalitetno moko za kruh dajeta tudi ajda in soja, ki pa ne spadata med žita.
Peka brezglutenskega kruha S trebuhom za kruhom. (slovenski pregovor) Peka kruha je navadno prvi izziv, s katerim se spoprime bolnik s celiakijo, kajti že sama misel na to, da nikoli več ne bo smel jesti običajnega kruha, ga navda z neke vrste tesnobo. Kruh je vendarle že od nekdaj sinonim za hrano nasploh, mar ne? Domača peka brezglutenskega kruha je tako že dokaj ustaljeno začetniško urjenje. Uporabimo lahko brezglutensko deklarirane moke ali pa se poslužimo že predpripravljenih mešanic za kruh, seveda prav tako brezglutensko deklariranih. In ko smo ravno pri brezglutenskih oznakah, posebno svarilo vsekakor velja nakupu ajdove moke, pri kateri moramo biti še posebej pozorni na njeno brezglutensko deklaracijo. Pravzaprav je nujno zaobiti nakup vsakršne brezglutenske moke iz mlina, v katerem predvidoma meljejo tudi glutenska žita. Skratka, nemalo je pasti, zato z mokami previdno! Z domačim mlinom za mletje žit, ki ga sama postavljam na piedestal domače brezglutenske kuhinje, pa prav zares vsi dvomi v neoporečnost tovrstnih mok v trenutku izginejo. V njem namreč že od prvega trenutka dalje lahko meljemo izključno brezglutenska žita in njihove nadomestke. Ob tem preprostem početju spoznavamo nove razsežnosti priprave kruha, saj je prav pestrost brezglutenskih (šrotastih) žit in nežitnih škrobnih semen (koruze, prosa, ragija, riža, sirka, tefa, ajde, amaranta,
kanikue oz. kanave, kvinoje, tapioke, čičerike, kostanja, rožičev, soje, boba idr.) nekaj, kar privabi še tako neizkušenega peka. Dovolite, da v zvezi z nadaljnjo pripravo domačega kruha opozorim le še na nekaj stvari, ki so pri prvih poskusih peke morda res videti nekoliko nenavadno. Gnetenje brezglutenskega testa je že prva taka posebnost in dobrodošlo je, da nas nanjo predhodno nekdo opozori. V kolikor smo se odločili, da že v prvem poskusu ne uporabimo predpripravljene mešanice mok, ampak doma zmleta nežitna škrobna semena, moramo vzeti v zakup, da s klasičnim vzhajanjem, gnetenjem, mesenjem testa tu pač (nikakor) ne bomo uspeli. Testo za brezglutenski kruh se namreč pripravlja podobno kot gosto pecivno testo: zmes dobro premešamo s kuhalnico in jo povsem preprosto nadevamo v model za pečenje. Vzhaja naj samo enkrat. Kljub temu da je pripravljena masa navadno videti izredno nepovezana, je tekstura končnega izdelka povsem drugačna – pa najsi gre za kvašen ali mlečnokislinsko fermentiran kruh. Dodatkom h kruhu, kot je npr. kvas, je enako kot osnovnim sestavinam potrebno preveriti neoporečnost njihove brezglutenske sestave. Pomembno je, da so vsi tovrstni proizvodi deklarirani kot ekološki brezglutenski izdelki.
Kruh, primeren za bolnike s KVČB Pred Jakobom tri dni lepo, rž v redu dozorela bo. (slovenski ljudski pregovor) V vprašanje, kateri kruh je najbolj primeren, se poleg bolnikov s celiakijo, poglabljajo tudi bolniki s Crohnovo boleznijo, ulceroznim kolitisom in drugimi črevesnimi težavami. Bolniki s KVČB ugotavljajo, da jim nevšečnosti med drugim povzroča tudi uživanje polnovrednega glutenskega kruha.
Vzroke je v tem primeru iskati v preveliki količini vlaknin. Te so za črevo, ki ni zdravo, lahko precej težavne. Prav tako do napenjanja lahko prihaja tudi zaradi vnosa fitatov. Fitati so antihranila, ki jih ustvarijo rastline same, da se zavarujejo pred zajedavci in plesnimi. Enako pa so fitati antihranila tudi za ljudi, zato jih je iz vsakodnevne prehrane treba čim bolj spretno odstranjevati. Enako vlogo kot jo imajo v semenih fitati, imajo tudi saponini. Ti so grenkega, izjemoma sladkega okusa in dražijo sluznico. Mnogi saponini imajo antimikrobno in insekticidno oz. repelentno delovanje. To zrna sicer ščiti pred žuželkami, a prav zato moramo zrna vedno izpirati z namakanjem. S tem se poveča razpoložljivost kalcija in vseh mineralov. Nekatere rastline s saponini so tudi zelo toksične. V izogib prebavnim nevšečnostim sta zato nujna tako izpiranje saponinov kot tudi hidrolizacija fitatov. Da bi težave torej čim bolj omilili, bi morali ljudje uživati izključno mlečnokislinsko fermentiran kruh. Pri omenjenem postopku gre namreč za hidroliziranje fitatov, kar prepreči napenjanje. Navezujoč se na prejšnjo alinejo, je naslednja »moteča« sestavina v kruhu vsekakor gluten. Ta se lepi na stene črevesja in že tako obolelo črevesje naredi še težje prehodno. Nasvet, ki ga zdravniki ponudijo bolnikom s KVČB, to je jesti bel (a ne svež!) kruh, je zagotovo najboljša možna rešitev – med krušnimi žiti. V starem belem kruhu vlaknin praktično ni, saj je moka prečiščena, fitatov ne vsebuje (ker moka ni sveže mleta) in gluten je v takem kruhu seveda manj lepljiv. Za boljšo prebavljivost, okus in obstojnost kruha je najboljša mešanica začimb: janeža, kumine, kopra, koriandra in koromača. Najbolj optimalna rešitev za prebavne nevšečnosti je zato nedvomno prav domača peka brezglutenskega kruha, saj edino na ta način vanj lahko umesimo vse pravkar naštete odrešilne začimbe.
KRUH 113
Sojino meso Za napolnitev dveh večjih kozarcev za vlaganje potrebujemo:
200 g sojinih zrn
100 g kvinoje v zrnju
50 g sončničnih semen
lovorov list
nekaj kapljic sojine omake
4 V mesoreznici »meso« še
dokončno oblikujemo ...
5 ... in ga v sušilniku ali
1 Sojo namakamo 12-24
pečici dobro osušimo.
ur. Priporočljivo je, če jo med namakanjem večkrat speremo. Pred kuhanjem jo ponovno dobro speremo in zavremo. Zavreto vodo odlijemo, sojo še zadnjič speremo in jo damo kuhati, tokrat skupaj z lovorovim listom. Posebej skuhamo kvinojo (do mehkega), ki smo jo pred tem prav tako namakali.
2 Namočena in ponovno
osušena sončnična semena zmeljemo v kavnem mlinčku.
3 Dodamo jih kuhanima in odcejenima soji in kvinoji. Prilijemo nekaj kapljic sojine omake in vse skupaj zmeljemo v mešalniku.
150 PREDPRIPRAVA JEDI
6 Končni izdelek spominja na klasično mleto meso
in v podobne namene ga pri kuhi tudi uporabljamo. V steklenem, dobro zaprtem kozarcu ga lahko hranimo tudi več mesecev.
Kalčki Nakaljena semena so najbogatejši dar narave. Uživamo jih lahko skozi vse leto in se z njimi oborožimo z vitamini in minerali. Kalčke je priporočljivo gojiti doma, predvsem z vidika svežine pridelka. Semena, ki jih želimo kaliti, morajo biti posebej označena z napisom, da so primerna za kaljenje. Pol kozarca večine vrst kalčkov vsebuje več vitamina C, kot ga vsebuje šest kozarcev pomarančnega soka. Težko sprejemljive oblike mineralov s kaljenjem preidejo v lažje sprejemljive. Ta najrazličnejša nakaljena semena vsebujejo tudi balastne snovi in nenasičene maščobne kisline. Grenčine jim dajejo izrazit okus, uživalcem pa izboljšujejo prebavo. Poglejmo, kako lahko tudi na domači okenski polici zbudimo naravo! Zrna namočimo za 24 ur. Preden jih natresemo v kalilnik, jih dobro speremo. V spodnjo posodo kalilnika natočimo vodo, kalčke pa natresemo v posode z režami, in sicer ne preveč na gosto (ko se razrastejo, prostornino lahko povečajo tudi do desetkrat). Spiramo jih kar rastoče v originalni kalilni posodi, saj voda skozi reže lepo odteka. Če imamo kalilnik v več nadstropjih je priporočljivo, da vrstni red posod med kaljenjem tudi malce zamenjamo. Tako se vlaga, ki prihaja iz spodnje posode z vodo, skozi celoten postopek kaljenja enakomerno porazdeli med posamezne plasti. Upoštevajoč še temen prostor, ki ga kalčki ob tem potrebujejo, so to optimalni pogoji za njihovo rast.
Češki knedlički Že kot dekle sem izkoristila vsako možnost, da sem lahko potovala. Tako z izleta po Pragi nikoli ne bom pozabila čeških Budejovic. Tam smo imeli s skupino zadnji postanek za obrok, preden smo se napotili proti domu. Naročila sem si njihovo specialiteto, češke knedličke z mesno polivko. Polivke se pravzaprav ne spominjam, v spominu so mi ostali le okusni kruhovi cmoki, sicer poznani kot njihova nacionalna jed. Ves čas sem jih imela polna usta, a morala sem pač hiteti ... Ne, ni bilo to. Bili so tako zelo dobri! Na koncu sem si rezino kruhovega cmoka zavila celo v prtiček in ga odnesla na avtobus! Tudi hladen je bil še vedno tako okusen ... Tudi doma smo dokaj pogosto napravili kruhove cmoke, dobre, a tisti s Češke so bili vseeno nekaj - drugačnega. Pred leti je naključje naneslo, da smo obiskali prijatelje v Brnu. Pogostili so nas z njihovim golažem in pravimi, doma narejenimi kruhovimi cmoki. Tedaj so evforijo nad češkimi knedlički doživeli še vsi preostali člani naše družine! Gospodinjo sem končno prosila za recept. Za brezglutensko različico sem ga morala seveda nekoliko prilagoditi. Prav tako svojemu izdelku rada dodam malo sesekljanega peteršilja, kot je to pri nas navada. V osnovnem češkem receptu peteršilja ni. Osnovni recept je kruhova zmes iz šestih velikih starih žemelj, spodaj pa sem to preračunala v nekoliko drugačno razmerje. Jajce sem nadomestila s čičerikino moko, navadno mleko pa s sojinim napitkom.
160 PREDPRIPRAVA JEDI
Za izdelavo dveh štučk knedličkov potrebujemo:
posušen brezglutenski kruh iz 500 g moke
500 ml hladnega sojinega mleka
1 žlico čičerikine moke, umešane s 3 žlicami vode
1 čajno žličko soli
400-450 g brezglutenske moke Schär Mix C
šopek peteršilja
1 Kruh iz 500 g moke
narežemo na kocke in ga posušimo; lahko na zraku ali v pečici. Posušen v pečici, kruh nekoliko porjavi, a so knedlički zato še lepši na pogled. 2 V posodo nalijemo 500 ml hladnega sojinega mleka.
3 Eno žlico čičerikine
moke gladko zmešamo s tremi žlicami vode (namesto jajca) in dodamo eno čajno žličko soli.
4 Nastalo zmes umešamo
8 Kuhamo ju v slanem
v mleko, dodamo peteršilj in 400-450 g moke. Masa mora biti gladka.
kropu, 25 minut na eni strani, nato ju obrnemo in kuhamo še nadaljnjih 20 minut na drugi strani. Lahko ju tudi soparimo 50 minut.
5 Dodamo na kocke
9 Poberemo ju iz vode
narezane posušene žemlje oziroma kruh.
in razrežemo na rezine. Te še tople ponudimo k zelenjavni omaki.
6 Dobro pregnetemo in postavimo za 60-90 minut na hladno, da se vse lepo prepoji in poveže.
7 Moke zmesi ne dodajamo več. Četudi se nam masa zdi še tako nevezana, vztrajamo in zgolj z zelo mokrimi rokami oblikujemo dve podolgovati štručki.
10 Knedličke, ki nam ostanejo, v rezinah zamrznemo (dobrodošlo, ko nas preseneti obisk). Pripravljeni v sopari, se ti češki cmoki tudi ne razkuhajo.
PREDPRIPRAVA JEDI 161
Ajdovi štruklji s proseno kašo Ajdovi štruklji s proseno kašo so pravi stari slovenski štruklji. V tem receptu edinole skuto zamenja tofu.
4 Testo premažemo z
nadevom.
Za en zavitek štrukljev potrebujemo: za testo:
100 g ajdove moke
slan krop
5 Zvijemo ga s pomočjo
za nadev:
20 g prosene kaše
1 žlico tofuja
1 žlico sojine smetane
papirja za peko.
sol
1 Ajdovo moko poparimo
s slanim kropom, da lahko zamesimo čvrsto testo.
štrukelj kuhamo v kropu 35 minut.
2 Proseno kašo skuhamo do mehkega. Ko voda povre in je kaša dovolj gosta, ji dodamo tofu, sojino smetano, posolimo in gladko zmešamo. Zmes naj počiva vsaj pol ure, da postane bolj mazava.
7 Lahko pa ga ovijemo tudi s prozorno folijo in soparimo 40 minut.
3 Ajdovo testo položimo na moker papir za peko. Raztegnemo ga z rokami. Da se nam ne prijemlje rok, tudi te prej pomočimo v vodo.
232 GLAVNE JEDI
6 Zavitega v alu folijo,
8 Folijo odvijemo in počakamo, da se štrukelj nekoliko ohladi. Zadostuje kot glavna jed, če pa služi kot priloga h kisli repi ali zelju, ga na koncu poljubno začinimo in prelijemo z oljčnim oljem. Sladka različica te jedi je zelo okusna tudi hladna.
GLAVNE JEDI 233
Krepitev želodca in vranice Iz klečečega položaja se nagnem nazaj, da se s hrbtom dotaknem tal. Tako ostanem kakšno minuto. Zatem začnem dvigovati medenico in kolena potiskati k tlom (dlani imam obrnjene navzven).
1. VAJA
2. VAJA
V drugem delu vaje medenico spustim med stopala. Ob izdihu se spustim na lopatice in iztegnem roke nad glavo. Vajo izvajam tri do šest vdihov in izdihov.
Kroženje v položaju kobilice Dlani položim na pete in krožim z medenico. V prvi polovici kroga vdihnem, v drugi izdihnem.
330 GIBANJE
3. VAJA
Krepitev srca in tankega črevesa Metulj
A
Krepitev osrčnika in uravnavanje energije telesnih votlin
1. VAJA
B
A Sedim na tleh, pokrčim kolena, sklenem stopala in jih potegnem čim bliže k presredku. B Z rokami stopala objamem in se ob izdihu sklonim naprej. V položaju vztrajam tri do šest vzdihov in izdihov.
A
B
A Sedim na tleh in prekrižam roke in noge. Z dlanmi se dotikam kolen. B Ob izdihu se sklonim naprej in potiskam kolena navzdol. V položaju vztrajam tri do šest vdihov in izdihov. Položaj rok in nog nato zamenjam in vajo ponovim.
Kroženje telesa z oporo na rokah Sedem na tla s pokrčenimi koleni. Oprem se na roke in stopala in dvignem medenico. Sočasno med koleni stiskam žogo. Medenico potiskam čim više in krožim z njo v smeri nasproti urinega kazalca. Prvo polovico kroga vdihnem, drugo izdihnem.
2. VAJA
GIBANJE 331
Prisotnost glutena v živilih Vse na svetu je najprej majhno, potem pa raste. Težave so le na začetku velike, potem pa vsak dan manjše. (arabski pregovor) Ravnajte se po pravilu, da vsako industrijsko pripravljeno živilo, kateremu so dodane komponente na osnovi neimenovanih žit (npr. škrob, ki je lahko koruzni ali pa tudi ne), vsebuje gluten - vsaj dokler proizvajalec ne dokaže, da temu ni tako. Nekatera živila med pakiranjem posujejo s pšenično moko, in sicer z namenom, da se ne zlepijo (krompirjev čips, lešniki, fige ...). Tega, kar proizvajalci dodajajo živilom med samim procesom pakiranja, po zakonu namreč niso dolžni posebej deklarirati. Nemalokrat celo mletemu sladkorju, da ta med shranjevanjem ostane suh in sipek, dodajo pšenično moko. Tudi nekateri žvečilni gumiji vsebujejo ovseno moko ali pa so z njo posuti. Vprašljiva so tudi prenekatera, v osnovi sicer brezglutenska živila, ki so pakirana na istem proizvodnem traku kot ostala glutenska živila, saj v posledici omenjenega postopka kontaminacija nikakor ni izključena. Vsega naštetega proizvajalec na deklaraciji seveda v nobenem primeru ne navaja. Nauk, ki ga potemtakem ne gre prezreti: četudi je živilo v osnovi brezglutensko, to še ni popolno zagotovilo, da bo proizvod v svoji končni obliki, ko ga vzamemo s prodajne police, tudi v resnici (še vedno) brezglutenski - razen če proizvajalec z deklaracijo posebej ne jamči tudi za sam proizvodni proces oz. način embaliranja izdelka.
Dovoljeno (brez glutena, označeno z brezglutenskim znakom)
Potrebno preveriti
Prepovedano
brezglutenski kruh in brezglutensko pekovsko pecivo, brezglutenska pica, brezglutenski rogljički, brezglutenske preste in brezglutensko slano pecivo
riževi krekerji, riževi vaflji, krompirjev čips, pokovka, koruzni čips (tortilla čips), koruzni, ajdovi in drugi pekovski izdelki, ki so v osnovi iz brezglutenskih mok, dosegljivi so na prodajnih policah in nimajo brezglutenskega znaka (saj so morda celo brez embalaže), čeprav je živilo v osnovi brezglutensko
vse vrste kruha in pekovskega peciva iz žit, katera vsebujejo gluten (tudi koruzni in ajdov kruh vsebujeta do 70 % čiste pšenične moke); krekerji, preste, slane palčke, grisini, pšenične tortilje, pica
Moke
koruzne, ajdove, riževe, kvinojine, tefove, amarantove, kostanjeve in druge v osnovi brezglutenske moke, ki so na prodajnih policah in imajo brezglutenski znak, čeprav je živilo že v osnovi brezglutensko
koruzne, ajdove, riževe, kvinojine in druge v osnovi brezglutenske moke, ki so na prodajnih policah in nimajo brezglutenskega znaka, čeprav je živilo v osnovi brezglutensko
vse vrste mok iz krušnih žit (pšenica, rž, ječmen, oves), ki vsebujejo gluten, vključno s piro, tritikalo in durum pšenico
Žita za zajtrk
brezglutenski misliji, napihnjeni riž, čisti koruzni, riževi, kvinojini kosmiči, proso, amarantovi in kanavini napihnjenci, ki so na prodajnih policah in imajo brezglutenski znak, čeprav je živilo že v osnovi brezglutensko
riževi, koruzni, kvinojini kosmiči, misliji, krispiji, ki nimajo brezglutenskega znaka, čeprav je živilo v osnovi brezglutensko
misliji in kosmiči z dodatkom žit, ki vsebujejo gluten ali njegov slad (pogosto se zgodi, da so ovseni kosmiči opredeljeni kot brezglutenske sestavine)
Škrobne jedi
brezglutenska moka, brezglutenske testenine, krompir, riž, divji riž, riževi rezanci, čista koruzna moka, polenta (rumena in bela), ajdovi, koruzni, riževi izdelki, ki imajo brezglutenski znak, čeprav je živilo že v osnovi brezglutensko
ocvrti krompirček, instant ajdovi žganci, namenske moke (koruzna moka lahko vsebuje del pšenične moke) koruzni, ajdovi, riževi in drugi testeni izdelki, tudi dextrin (če je pripravljen iz koruze, krompirja, tapioke ali riža); skratka vsi izdelki, ki so v osnovi iz brezglutenskih mok, dosegljivi so na prodajnih policah in nimajo brezglutenskega znaka, čeprav je živilo v osnovi brezglutensko
pšenica, pira, oves, rž, ječmen (ješprenj), kamut, durum in njihove kaše, testenine iz glutenskih žit, glutenska moka in otrobi, kuskus, bulgur, dextrin (če je pripravljen iz pšenice)
Skupina živil
Kruh in krušno pecivo, pekovski izdelki
POVZETKI IN PREGLEDNICE 349
Literatura Soba brez knjig je podobna telesu brez duše. (Cicero) A. Broody T., Alkanizirajte ali umrite, Maribor: Sitis, 2007. Bieler H.G., Hrana je naše najboljše zdravilo, Ljubljana: Tomark, 1996. Božič M., Božanske sladice: šola zdrave kuhinje, ponatis, Fram: Naravna pot, 2007. Carper J., Zdravilna moč hrane, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. Chang T., Popolni sistem samozdravljenja, Taoistične vaje, Ivančna Gorica: Tomark Trade d. o. o., 2008. Cortese D., Divja hrana, Ljubljana: Kmečki glas, 1995. Cortese D., Kalčki, živahna semena, Ljubljana: Kmečki glas, 2009. Cortese D., Semena tretje moči, Ljubljana: Kmečki glas, 2007. Dang Y., Zdravje na krožniku, Ljubljana: Forma 7, 1999. Gangl-Žvikart L., Celiakija in pridružene bolezni, Zbornik prispevkov 1. slovenskega strokovnega sestanka o celiakiji, Maribor: SDC, 2002. Giuinti Gruppo Editoriale, Kombiniranje hrane, Ljubljana: Delo Revije, 2002. Gordon G., Joiner-Bey H., Islandski čudež OMEGA-3, Ljubljana: Založba ARA, 2005. Heller R. F., Heller R. F. dr., Tudi z ogljikovimi hidrati ste lahko zasvojeni, Maribor: Rotis, 2002. Hessmann-Kosaris A., Dieta za krvne skupine, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. Hiller A., Raznolika dieta pri celiakiji, Ptuj: In obs medicus, 2003. Ihan A., Do odpornosti z glavo, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. Ihan A., Imunski sistem in odpornost, Kako se ubranimo bolezni, Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d. d., 2000. Kobal-Grum D., Seničar M., Uvod v psihologijo prehrane, Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2012. Kordeš U., Marki O., Kognitivna znanost v Ljubljani, Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2007. Kresal Bizaj P., Narava zdravi s hrano, Brežice: Primus, 2008. Laver M., Smith M., Artritis, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
Lončar S., Kološa M., Cortese D., Dolinar A., Resnice in zmote o osteoporozi, Ljubljana: Svetovanje A. Pevc 2009. Lončar S., Rožanc K., Dolinar A., Uravnavajte ščitnico, Ljubljana: Jasno in glasno d. o. o., 2013. Lončar S., Škarič R., Dolinar A., Resnice in zmote o kandidi, 2. ponatis, Šenčur: A. Pevc, 2007. Lončar S., Topolovec S,. Kočevar M., Baćac N., Ščepec rešitve, Zamolčane zdravilne moči začimb, Ljubljana: Svetovanje Aleš Pevc s. p., 2011. McKeith G., Si to, kar ješ. Prehranski načrt, ki vam bo izboljšal življenje. Ljubljana: Vale-Novak d. o. o., 2005. Merljak M., Koman M., Zdravje je naša odločitev, Ljubljana: Prešernova družba, 2008. Mindell E., Hrana kot zdravilo, Ljubljana: Založba mladinska knjiga, 1998. Moravec M., Iz francoske meščanske kuhinje, Ljubljana: Belo modra knjižnica, 1927. Oberbeil K., Z vitamini do zdravja, Ljubljana: Prešernova družba, 2004. Ohsawa G., Makrobiotični zen ali umetnost pomladitve dolgega življenja. Ljubljana: IZVOR d. o. o.,1993. Ornik T., Psihološko-socialni vidiki dietne prehrane otrok in mladostnikov, Glasilo slovenskega društva za celiakijo, Maribor: SDC, 2004. Ostan I., Beljakovine za življenje in smrt, Ljubljana: ARA založba d. o. o., 2012. Papuga P., Globočnik Papuga P., Naša prehrana, odsev nas samih, Komenda: Daofa, 2007. Papuga P., Kitajski ključ do zdravja, Komenda: Daofa, 2008. Pavlič E., Mamica, nauči me kuhati, Koper: Samozaložba, 2010. Pejić J., Pejić Z., Hrana za življenje, Ljubljana: ARA, 2004. Peterka Novak J., Psihološko-socialni vidiki dietne prehrane otrok in mladostnikov, Glasilo Slovenskega društva za celiakijo, Maribor: SDC, 2003. Poberaj T., Hrana in duhovna rast, Ljubljana: Iskanja, 1994. Pokorn D., Dietna prehrana bolnika, Ljubljana: Založba Marbona d. o. o., 2004. Pokorn D., Klasična kuhinja v zdravi prehrani, Celje: Mohorjeva družba, 2005. Pokorn D., Prehrana bolnika, Murska Sobota: Pomurska založba, 1994.
375
Pokorn D., S prehrano do zdravja, Ljubljana: EWO d. o. o., 1996. Pokorn D., Slovenska miza prihodnosti, Alternativna prehrana za zdravo življenje, Ljubljana: Forma 7, 1996. Pokorn D., Soja osvaja svet, Mala biblija za zdravo življenje, Ljubljana: Forma 7, 1996. Pokorn D., Zdrava slovenska kuhinja, Ljubljana: Založba Marbona d. o. o., 2001. Prelec-Lainščak J., Okusne vegetarijanske jedi po slovensko, Nova Gorica: Domus, 2000. Prelec-Lainščak J., Šeruga M., Prehrana pri bolezni prebavil, Ljubljana: Domus, 1999. Rauch-Petz G.G., Alergije in hrana, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. Reader`s Digest., Hrana zdravi, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. Rotovnik K. N. s sodelavci, Prehrana in rak, Evropa Dona, Delo Revije, Ljubljana, 2010. Sattilaro A., Dano mi je še eno življenje, Šmarješke toplice: Stella, 2005. Schreiber C., Goldberg J., Savna, užitek za telo in čute, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. Sitarovasnik I., Susman F., Kuharica za dušo in telo, pismo Esenska poslanica miru. Laško: Fastram d. o. o.,1993. Strojin M., Živeti s kronično boleznijo, Zbornik predavanj Šola za osebe s kronično vnetno črevesno boleznijo, Maribor: Društvo KVČB, 2009. Širca Čampa A., Pomen ogljikovih hidratov pri urejanju sladkorne bolezni: štetje ogljikovih hidratov, Ljubljana: Zaloker & Zaloker, 2007. Velikonja T., Funkcionalne motnje prebavil, Ljubljana: Modrijan založba d. o. o. 2006. Weihofen J., Zeleni čaj za zdravje in dobro počutje, Celje: Mavrica d. o. o., 2004. Weil A., Spontano zdravljenje, Povečajmo naravno obrambno sposobnost telesa!, Ljubljana: DZS, 1998. Wolf R., Paleorecept, Način prehranjevanja in gibanje prednamcev, ki lahko modernemu človeku reši zdravje, Ljubljana: UMco, 2012. Žužej-Urlep D., Micetić-Turk D., Dolinšek J., Urlep D., Kakovost življenja otrok in mladostnikov s celiakijo, Zbornik prispevkov 1. slovenskega strokovnega sestanka o celiakiji, Maribor: SDC, maj 2012.
376
Spletni viri http://papuga.si/ http://drustvo-celiakija.si/ http://www.kvcb.si/ http://www.metuljcica.si/ http://celiaccenter.org/ http://www.celiac.com http://www.glutenfree.si/ http://www.aoecs.org/ http://cye.freehostia.com/ http://www.celiactravel.com/ http://robbwolf.com/ http://www.zps.si/hrana-in-pijaca/oznacevanje-zivil/gluten-v-zivilih. html?Itemid=413 http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_ zdravje_09/prehrana/ZRSS_uvod_low_res_pop.pdf http://greatist.com/health/types-of-nut-infographic/# http://nutrigenomika.info/ http://www.organicwellnessnews.com/2010/01/irupana-building/