Issuu on Google+

  Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

     

POROČILO O SPREMLJANJU STANJA NARAVNIH VREDNOT V TRIGLAVSKEM  NARODNEM PARKU V LETU 2012    Pripravil   Aleš Zdešar   

    Javni zavod Triglavski narodni park (v nadaljevanju JZTNP) skladno z dogovorom z Zavodom RS za varstvo  narave  in  skladno  z  nalogami  upravljavca  narodnega  parka,  ki  jih  predpisuje  42.  člen  Zakona  o  Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/2010), opravlja spremljanje stanja naravnih vrednot  na območju parka. Naravne vrednote so poleg redkih, dragocenih ali znamenitih naravnih pojavov tudi  drugi  vredni  pojavi,  sestavine  oziroma  deli  žive  ali  nežive  narave,  naravna  območja  ali  deli  naravnih  območij,  ekosistemi,  krajina  ali  oblikovana  narava.  Na  območju  narodnega  parka  je  328  naravnih  vrednot  brez  jam  (trenutno  število  jam  je  743).  Spremljanje  stanja  je  pomembno  zaradi  evidentiranja  morebitnih vplivov na naravne vrednote, sprememb pri obliki, velikosti, celovitosti, kemičnem stanju in  podobno, vse z namenom, da se vzdržuje ažurna baza registra naravnih vrednot ter se na podlagi ocene  stanja predvidi ukrepe za izboljšanje stanja naravnih vrednot.        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

Pri oceni stanja naravnih vrednot je Javni zavod Triglavski narodni park uporabil štiri‐stopenjsko lestvico:   ‐ ohranjeno:  naravna  vrednota  je  ohranjena  v  okviru  lastnosti,  zaradi  katerih  je  bila  vpisana  v  register;  ‐ spremenjeno: lastnosti naravne vrednote so spremenjene, bodisi zaradi vpliva človeka ali narave  same,  vendar  naravna  vrednota  v  večji  meri  ohranja  večino  lastnosti,  zaradi  katerih  je  bila  vpisana v register. Pri tej oceni se lahko predvidijo ukrepi za izboljšanje stanja;    ‐ zelo spremenjeno: lastnosti naravne vrednote so zelo spremenjene, bodisi zaradi vpliva človeka  ali  narave  same.  Naravna  vrednota  je  izgubila  večino  lastnosti,  zaradi  katerih  je  bila  vpisana  v  register.  Pri  tej  oceni  se  lahko  predvidijo  ukrepi  za  izboljšanje  stanja  oz.  se  predlaga  izbris  iz  registra naravnih vrednot;  ‐ uničeno: naravna vrednota je uničena, sledi izbris iz registra naravnih vrednot.    Poleg poročila je JZTNP za potrebe ažuriranja registra naravnih vrednot pripravil in posredoval Zavodu  RS za varstvo narave (območni enoti Kranj in Nova Gorica) naslednje priloge:  ‐ izpolnjene popisne liste za vse naravne vrednote, popisane v letu 2012 v digitalni obliki (.pdf),  ‐ fotografije, nastale ob spremljanju stanja naravnih vrednot v velikosti 1500px po daljši stranici,  ‐ tabeli  točkovnih  in  območnih  naravnih  vrednot  z  opisanim  stanjem  in  oceno  stanja  v  digitalni  obliki (NV_poligoni_ZRSVN_TNP.xlsx in NV_tocke_ZRSVN_TNP.xlsx),  ‐ predlogi novih naravnih vrednot z opisom in predlogom grafične opredelitve v digitalni vektorski  obliki (.shp format),  ‐ predlogi  sprememb  obstoječih  naravnih  vrednot  z  grafično  opredelitvijo  sprememb  v  digitalni  vektorski obliki (.shp format).     

Vsebina poročila:  1. Povzetek  2. Spremljanje stanja  3. Predlog novih naravnih vrednot  4. Predlog sprememb obstoječih naravnih vrednot       1. Povzetek    V  letu  2012  je  Javni  zavod  Triglavski  narodni  park  izvedel  pregled  stanja  38  naravnih  vrednot  (v  nadaljevanju  NV)  na  območju  Triglavskega  narodnega  parka  (v  nadaljevanju  TNP),  6  točkovnih  in  32  območnih (poligonskih). Na podlagi terenskih ogledov, opazovanj in vrednotenja je bilo ugotovljeno, da  je  večina,  torej  36  NV  ohranjenih,  5  je  spremenjenih,  ena  zelo  spremenjena  in  ena  uničena.  Za  8  obstoječih  NV  je  predlagana  bodisi  grafična  ali  vsebinska  sprememba.  Za  vse  spremembe  so  podani  razlogi. Predlaganih je tudi 6 novih naravnih vrednot, ki so opisane in ovrednotene.     Spremljanje  stanja  naravnih  vrednot  so  opravljali  Tomaž  Bregant,  Gorazd  Kutin  in  Aleš  Zdešar.  Pri  spremljanju  stanja  so  sodelovali  Samo  Rutar,  Tina  Petras  Sackl,  Andrej  Arih,  Tanja  Menegalija,  Katja  Novak, Bogdan Jurkovšek, Jure Žalohar, Tomaž Hitij, Miha Marolt, Jože Mihelič in Rudolf Kunstelj.     Avtorji  fotografij  so:  Ana  Jelinčič,  Majda  Odar,  Katja  Novak,  Tina  Petras  Sackl,  Gorazd  Kutin,  Tomaž  Bregant, Jure Žalohar, Aleš Zdešar. 


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

2. Spremljanje stanja  NV 15 ‐ Bohinjsko jezero  Največje stalno naravno jezero v Sloveniji,  tektonsko ‐ ledeniškega nastanka  Hidrološka,  podrejeno  geomorfološka,  zoološka,  botanična in geološka naravna vrednota  Pregled: 9.11.2012  Opis:  Ogled  okolice  Bohinjskega  jezera  po  novembrskih  poplavah  2012  (del  fotografij  je  z  dne  5.11.,  na  dan  poplav).  Bohinjsko  jezero  je  močno  poplavljalo, zlasti v Ukancu in na Fužinarskem polju.  Ponekod  je  voda  segala  do  maksimalne  višine  zabeleženih  poplav,  ki  jo  lahko  razberemo  iz  karte  poplavne  ogroženosti  Bohinja.  Pritoki  iz  južne  strani  jezera so nanosili velike količine proda, ki je zapolnil  prepuste.  Na  fotografijah  je  lahko  razbrati  največjo  višino  vode  na  podlagi  odloženega  materiala.  Poplave  so  dogodki,  ki  jih  je  pomembno  spremljati  zaradi načrtovanja upravljanja s prostorom in zaradi  vzpostavljanja  ažurne  in  sistematične  evidence  ter  podatkovne  baze,  ki  služi  kot  obramba  pred  izvajanjem človekovih pritiskov na naravne vrednote.    Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial: 

   

   

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

 

 

 

 

 

 

 

   

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 36 – Črna prst  Severna in južna pobočja vrha Črne prsti, travišča  južnih pobočij Črne Prsti, manganova mineralizacija  Geomorfološka,  zoološka,  botanična  in  geološka  naravna vrednota  Pregled: 1.08.2012  Opis:  Ogled  naravne  vrednote  je  bil  opravljen  z  vidika  ohranjenosti  rastišč  alpske  možine.  Na  območju  Home  pod  Črno  goro  so  ob  opuščeni  planinski  poti,  v  združbi  visokih  steblik  (združba  julijskega glavinca in ozkolistnega jelenovca), rastišča  alpske možine dobro ohranjena. Na Kozjem grebenu  zahodno  od  Lisca  so  skalnata  kamnita  rastišča  z  visokimi  steblikami,  zaplatami  ruševja  in  posameznimi  vrbami.  Rastišča  so  tu  pod  vplivom  talne  erozije  in  brez  človekovih  vplivov,  saj  gre  za  nedostopen  teren.  Populacije  alpske  možine  so  tod  dobro  ohranjene.  Prav  tako  na  Kozjem  grebenu  zahodno  od  lisca  so  na  območju  pašnika  rastline  alpske  možine  bolj  raztresene,  opaziti  je  bilo  8  odtrganih cvetov.    Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial:

   

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 143 – Mlinarica ‐ korita in slapovi  Korita in slapovi na Mlinarici, levem pritoku Soče v  Trenti  Geomorfološka in hidrološka naravna vrednota  Pregled: 8.11.2012  Opis:  Ogled  stanja  Mlinarice  po  novembrskih  poplavah  2012.  Mlinarica  je  nanosila  presenetljivo  malo hudourniškega materiala, bočno pa je erodirala  svojo visoko strugo predvsem v delu, ko zapusti ozek  kanjon in tik  pred izlivom  v Sočo. Mlinarica je imela  ob obisku visok vodostaj. Novih podorov iz sten nad  koritom ni bilo opaziti.    Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial:   

 

   

     

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 189 – Mostnica  Levi pritok Save Bohinjke pri Ribčevem Lazu  Hidrološka,  geomorfološka  in  ekosistemska  naravna  vrednota  Pregled: 9.11.2012  Opis:  Ogled  stanja  reke  Ribnice,  ki  je  del  naravne  vrednote  Mostnica.  V  preteklih  letih  je  bila  Ribnica  popolnoma  regulirana.  Podan  je  bil  predlog,  da  se  naravna  vrednota  Mostnica  grafično  spremeni  tako,  da se izloči del, ki pokriva območje reke Ribnica, ki v  delu, ki je regulirano, ne izkazuje več lastnosti, zaradi  katerih  je  bila  opredeljena  kot  hidrološka,  geomorfološka  in  ekosistemska  naravna  vrednota.  Predlog je opredeljen tudi v grafični prilogi.    Stanje: zelo spremenjeno/uničeno 

 

Fotomaterial:     

   

               

 

   

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 232 – Šijec – barje  Visoko barje zahodno od ceste Koprivnik ‐ Pokljuka  severozahodno od Golega vrha na Pokljuki  Botanična,  zoološka,  geološka  in  hidrološka  naravna  vrednota  Pregled: 12.06.2012  Opis:  Ob  obisku  so  bili  travniki  na  robu  barja  bujno  cvetoči, veliko je bilo orhidej, na bolj mokrih predelih  pa  številne  preslice.  Vidne  so  posamezne  shojene  poti,  vendar  le  v  prvih  parih  metrih  barja,  potem  izginejo. Verjetno je to povezano z nosilnostjo barja,  kjer se začne pod nogami ugrezati v mokro podlago,  ljudje več ne hodijo naprej.    Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial:   

 

     

     

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 248 ‐ Radovna – dolina  Dolina reke Radovne s pritoki Kotarica, Krmarica in  Lipnik  Hidrološka in geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 22.3. in 28.05.2012  Opis:  22.03.2012  ‐  Pregled  stanja  reke  Radovne  na  dveh  lokacijah,  kjer  je  prišlo  do  odvzema  večje  količine  proda  iz  struge  in  obvodnega  pasu,  in  sicer  na  parcelah  št.  919/1,  405/33  k.o.  Višelnica  I  in  746  k.o. Zgornje Gorje. Odvzem proda za zajetjem za HE  Radovna  je  bil  načrtovan  zaradi  normalne  pretočnosti  in  vzdrževalnih  del,  medtem,  ko  je  bil  odvzem  iz  struge  na  območju  parcele  405/33  k.o.  Višelnica I. nelegalen, opravljen na črno. Kljub temu  ocenjujem,  da  oba  odvzema  nista  bistveno  vplivala  na  stanje  ohranjenosti  reke  Radovne  in  njene  morfologije.  Reka  Radovna  je  še  vedno  izredno  ohranjen vodotok, posegi v strugo ali obvodni pas pa  so redki in velikostno majhni. 18.05.2012 ‐ V Zgornji  Radovni  je  bil  pred  leti  delno  izveden  umetni  rokav/struga reke Radovne, ki ni bil nikoli zgrajen do  konca,  skladno  z  vodnogospodarskimi  projekti.  Ob  pregledu rokava v sušnem obdobju je razvidno, da je  umetna  struga  popolnoma  zasuta  s  hudourniškimi  nanosi,  kar  ob  visokih  vodah  povzroča  poplavljanje  kmetijskih  površin  in  njihovo  zasipavanje  z  materialom.    Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial:     

   

   

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 294 – Soča  Reka Soča s pritoki do sotočja z Idrijco  Hidrološka in geomorfološka ter podrejeno zoološka  naravna vrednota  Pregled: 8.11.2012  Opis:  Ogled  reke  Soče  v  zgornjem  toku  po  novembrskih poplavah 2012. Šlo je za enega najvišjih  vodostajev reke Soče v zadnjih desetletjih. Soča je na  večih  mestih  prestopila  strugo,  predvsem  na  območju  Malih  korit.  Močno  se  je  zajedla  v  svoje  pretekle  nanose  in  ledeniške  morene,  jih  spodjedla  in  ponekod  odnesla  s  seboj,  za  seboj  pa  pustila  usade.  Velike  količine  odtrganega  in  prenešenega  drevja  je  odložila  na  novo  formiranih  prodiščih.  Najmočneje  se  je  zajedla  v  svojo  strugo  na  mestih,  kjer je bila infrastruktura (mostovi, ceste) neustrezno  načrtovana. Odnesla je del Soške poti, del regionalne  državne ceste in nekaj obstoječih brvi. Del fotografij  je posnetih na poplav, 5.11.2012, na območju Malih  korit.    Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial: 

   

   

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

 

 

 

 

 

 

 

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 520 ‐ Kropa ‐ izvir pri Vojah  Kraški izvir na Vojah in pritok Mostnice v Bohinju  Hidrološka naravna vrednota  Pregled: 4.10.2012  Opis:  Kropa  izvira  iz  skalne  luknje  pod  poraščeno  steno in prvo napolni manjše jezero, zatem pade 12  metrov  globoko  razdeljen  v  dva  slapova,  globoko  v  tolmun.  Nižje  je  slapišče  visoko  4  metre,  zaradi  mogočnega  pretoka  se  voda  počasi  umirja  in  se  po  razmeroma kratki, toda bučni poti izteče v Mostnico.  Lep  opis  s  fotografijami  je  tudi  na  spletni  strani:  http://www.gore‐ljudje.net/novosti/45104/  Ob  pregledu  stanja  naravne  vrednote  izvira  Kropa,  slapišča  z  dvema  krakoma  ni  bilo.  Voda  naj  bi  domnevno  izvirala  izpod  stene  nad  slapiščem  in  tolmunom.  V  tolmunu  je  bilo  vode  kar  precej,  prav  tako  je  voda  iz  tolmuna  zapolnjevala  strugo  pod  tolmunom.  Motnost  vode  pod  ostenjem  tolmuna  je  bila  dokaz,  da  tudi  izpod  skalne  stopnje  slapišča  izvira  voda.  Izvir,  slapišče,  tolmun  in  potok  so  naravno ohranjeni.    Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial: 

 

 

 

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 586 ‐ Martuljek – soteska  Soteska potoka Martuljek  Geomorfološka in hidrološka naravna vrednota  Pregled: 15.11.2012  Opis:  Ogled  soteske  Martuljek  deset  dni  po  novembrskih  poplavah  2012.  Ob  obisku  je  bil  vodostaj  potoka  Martuljek  še  vedno  visok.  Potok  je  odložil  večje  količine  proda,  ki  se  zadržujejo  za  kamnitimi  pregradami.  Obenem  je  erodiral  brežine,  odnesel  del  poti  in  se  globoko  vrezoval  v  svoje  pretekle  na  debelo  odložene  nanose.  Z  vodo  zrahljane  stene  nad  sotesko  so  se  na  večih  mestih  otresle  odvečnega  materiala,  nastali  so  številni  manjši  podori.  Na  poti  skozi  sotesko  in  na  vodnogospodarskih  objektih  so  bila  na  novo  izvedena  vzdrževalna  dela.  Nad  potjo  so  se  izvedla  zaščitna  dela  s  postavitvijo  lesenih  kašt  za  stabilizacijo  zemljine  in  postavitev  velikih  lovilnih  mrež za padajoče kamenje. Ocenjujem, da dinamika  pobočnih  in  hudourniških  procesov  z  deli  ni  ogrožena,  prav  tako  niso  spremenjene  ali  ogrožene  geomorfološke  značilnosti  soteske.  Je  pa  bistveno  spremenjena  vidna  podoba  doživljanja  te  divje  gorske  soteske.  Menim  tudi,  da  bo  zaradi  intenzivnega  preperevanja  ter  nestabilne  geološke  zgradbe  območja  praktično  nemogoče  zagotoviti  popolnoma  varno  celoletno  prehodno  pot  skozi  sotesko,  tudi  z  izvedbo  številnih  načrtovanih  varnostnih ukrepov.    Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial:   

   

   

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

 

 

 

   

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 587 Beli potok pri Martuljku ‐ potok in soteska  Gorski potok s koriti, sotesko in slapovi pri Gozd  Martuljku; desni pritok Save Dolinke  Geomorfološka in hidrološka naravna vrednota  Pregled: 16.02.2012  Opis:  Obisk  soteske  v  zimskem  času,  ko  so  slapovi  zaledeneli.  Soteska  je  naravno  ohranjena,  čeprav  sploh  v  spodnjem  delu  soteske  vodotok  prekinjajo  številne  velike  kamnite  pregrade,  ki  razbijajo  moč  vode.  Sotesko  v  zimskem  času  obiskujejo  ledni  plezalci, ki so razmeroma  številni in plezajo po vseh  zaledenelih slapovih v soteski.    Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial:   

 

     

   

 

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

 

 

 

   

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 638 Zmrzlek – izvir  Kraški izvir in pritok Radovne  Geomorfološka in hidrološka naravna vrednota  Pregled: 25.01.2012  Opis: Ogled kraškega izvira Zmrzlek je bil opravljen v  začetku  leta  2012,  po  zelo  suhi  jeseni  2011  in  suhi  zimi 2011/2012. Vodostaj Radovne, ki jo napaja tudi  izvir  Zmrzlek,  je  bil  ekstremno  nizek.  Voda  na  izviru  Zmrzlek  izvira  pod  masivno  steno  skozi  gruščnat  meliščni  material.  Del  vode  priteče  površinsko  prek  stene nad izvirom.  Ob obisku ni bilo vode nikjer, nad  izvirom  je  bila  stena  vklesana  v  led.  Do  izvira  je  speljana traktorska vlaka prek Mlinarjevega rovta, ki  je bil do letošnjega leta opuščen, zdaj pa ga ponovno  uporabljajo  v  kmetijski  namen.  Ker  leži  Mlinarjev  rovt  z  nadmorsko  višino  nekoliko  pod  izvirom,  ocenjujem,  da  ni  potencialne  nevarnosti  za  onesnaženje  oz.  kakršenkoli  vpliv  na  izvir.  Infrastruktura Bled d.o.o. je upravljavec vodnih virov  na  območju  Radovne  in  izvir  Zmrzlek  je  rezervni  vodni  vir  za  vodovodni  sistem  Radovna,  ni  pa  še  vključen v distribucijo. Zajetje se nahaja dobrih 600m  JV  od  izvira,  izven  območja  naravne  vrednote  izvira  Zrmzlek,  v  neposredni  bližini  reke  Radovne.  Po  podatkih  Infrastrukture  Bled  je  na  zajetju  Zmrzlek  zgrajena  infrastruktura  (vodohran,  cevi),  ki  je  v  slabem  stanju.  Redne  in  občasne  mikrobiološke  preiskave  so  pokazale  prekomerno  prisotnost  mikroorganizma  Ecoli,    koliformnih  bakterij,  enterokokov in števila kolonij pri 37 st. C.   Izolacija  teh mikroorganizmov dokazuje vpliv površinske vode  na  zajetje.  Pitna  voda  iz  vodnega  vira  Zmrzlek  na  podlagi opravljenih preiskav in analiz ni zdravstveno  ustrezna.  Infrastruktura  Bled  načrtuje  sanacijo  vodnega zajetja Zmrzlek.    Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial: 

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 1263 ‐ Planina Polje ‐ skalni samotar  Skalni samotar na planini Polje  Geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 21.11.2012  Opis:  Na  skalnem  samotarju  ni  vidnih  kakršnih  koli  novih  odlomov  ‐  podorov.  Tako  lahko  trdimo,  da  je  tudi  po  zadnjih  potresih  v  Posočju  ostal  nespremenjen.    Stanje: ohranjeno 

   

Fotomaterial:                       

                 

       

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 1295 ‐ Snedičica na Vojah  Močan kraški izvir na desnem pobočju doline Voje  Geomorfološka in hidrološka naravna vrednota  Pregled: 17.05.2012  Opis:  Potok  je  v  naravnem  stanju.  Približno  na  polovici  celotne  dolžine  potoka  ga  preči  lokalna  cesta,  ki  pelje  na  planino  Voje.  Zgornji  del  potoka  nad cesto ni obiskan s strani turistov, saj ob njem ne  vodi  nobena  utrjena  pot.  Pravilno  ime  je  Snedčica.  Snedčica je manjši gorski potok, ki izvira nad desnim  bregom  doline  Voje  (v  bližini  Planinske  koče  na  Vojah) v Bohinju. Ob izviru tvori slap.   V  dolini  Voje  se  kot  levi  pritok  izliva  v  potok  Mostnica.  Takoj  pod  izvirom  tvori  potok  cca.  10  metrsko  slapišče,  ki  je  popolnoma  poraščeno  z  mahom.  Tudi  v  preostalem  delu  sicer  kratkega  potoka, je struga v veliki večini poraščena z mahom.    Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial: 

 

 

     

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 1298 ‐ Češenjski most ‐ naravni most  Naravni most čez korita Mostnice v Vojah  Geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 17.05. in 04.09.2012  Opis:  Češenjski  most  je  prvotno  naravni  most,  ki  je  bil v preteklosti urejen v umetni most, ki je služil za  prečkanje  Mostnice  pešcem,  konjem  in  motornim  vozilom.  Zaradi  dotrajanosti  kamnito‐betonskega  zidu  je  bila  v  letu  2012  izvedena  rekonstrukcija  mostu.  Na  novo  je  bil  izveden  betonski  nosilec,  na  njem pa kamnita zložba iz avtohtonih skal. Pri izvedbi  del ni prišlo do sprememb na naravnem mostu.     Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial:   

 

   

 

       

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 1447 ‐ Studor  Prisojno ledeniško preoblikovano ostenje Studorja s  toploljubnim rastlinstvom  Ekosistemska in geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 09.11.2012  Opis: Ogled melišč pod ostenji Studorja, kjer že vrsto  let izvajajo odvzem  grušča, kar destabilizira naravna  utrjena pobočja. Novembrske poplave 2012 so z vso  svojo  mogočnostjo  razgalile  neustrezno  ravnanje  človeka na tem območju in za seboj pustile mogočne  rane, ki jih brez človekovih posegov ne bi bilo v tako  velikem obsegu. Grušč z melišč je na dveh delih voda  povsem odplaknila in za seboj pustila globoke raze in  nekaj  manjših  usadov  zemljine.  Žal  se  melišča  ne  obnavljajo hitro kot npr. gozd, zato so rane v naravi  dolgoročne.    Stanje: spremenjeno 

 

Fotomaterial:               

             

     

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 1453 ‐  Slapišče pod Sovino glavo  Slapišče  v  hudourniški  strugi  potoka  pod  Sovino  glavo  Hidrološka in geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 07.09.2012  Opis: Z Vršiča se na vzhodno stran vode stekajo pod  vznožje  severozahodne  stene  Prisanka  v  Suho  Pišnico. Hudourniške vode tvorijo dva kanjona, ki ju  po sredini loči greben s topografskim imenom Sovina  glava.  Hudourniška  potoka  na  svoji  poti  tvorita  slapišča.  V  suhem  obdobju  leta  voda  presahne.  Ob  ogledu  stanja  naravne  vrednote  sta  bili  strugi  hudourniških  potokov  suhi,  slapišč  ni  bilo.  Teren  je  močno pretrt, razdrobljen in krušljiv, pa tudi močno  zaraščen.  Tod  ne  vodijo  planinske  poti,  zato  je  naravna  vrednota  ohranjena  in  prepuščena  naravnim procesom.      Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial:   

 

     

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 1616 ‐ Tonov kamen  Mogočen balvan ob Soči  Geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 08.11.2012  Opis:  Veličasten  ledeniški  balvan  na  desnem  bregu  Soče, ki je v naravnem stanju.      Stanje: ohranjeno   

Fotomaterial:     

 

         

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 1637 ‐ Lepenjica  Levi pritok Soče z bregovi  Hidrološka,  geomorfološka  in  zoološka  naravna  vrednota  Pregled: 08.11.2012  Opis: Ogled stanja vodotoka po obsežnih poplavah v  začetku  novembra  2012.  Lepenjica  je  imela  visok  vodostaj,  pri  čemer  je  imela  veliko  erozijsko  moč.  Vrezovala  se  je  v  svojo  strugo,  ob  preozkih  nosilnih  stebrih mostov je bila erozija najbolj izrazita. Pri tem  je  reka  spodkopala  cesto  in  jo  deloma  odnesla.  Odnesla  je  tudi  nekaj  brvi.  Nanosila  je  predvsem  vejevje  in  debla  dreves  in  s  prenešenim  materialom  ustvarila nova prodišča. Na sotočju s Sočo je močno  spodjedla  levi  breg  struge,  kamor  jo  je  izrinila  ob  poplavah  še  mogočnejša  Soča.  Pri  tem  je  odneslo  cesto,  nastal  je  obsežen  usad,  ob  katerem  na  novo  teče  Lepenjica.  Na  desnem  delu  nekdanje  struge  Lepenjice  sta  tako  Lepenjica  kot  Soča  odložili  velike  količine proda, tako da je nastalo obsežno prodišče.     Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial: 

   

   

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

 

 

 

 

 

 

 

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 2108 ‐ Kozja dnina ‐ nahajališče fosilov  Nahajališče triasnih fosilnih vretenčarjev ob  Tominškovi poti na Triglav  Geološka naravna vrednota  Pregled: 26.07.2012  Opis: Pregled stanja naravne vrednote sem združil z  novimi raziskavami fosilnih ostankov v tem izjemnem  nahajališču.  Raziskave  sta  skladno  s  soglasjem  TNP  opravljala  Tomaž  Hitij  in  Jure  Žalohar.  V  okviru  letošnjih raziskav so bile poleg že prej znanih skupin  živali  odkrite  nove  skupine.  Rezultati  novih  raziskav  kažejo na veliko večjo raznolikost rakov in rib, kot so  kazale  prejšnje  raziskave.  Med  številnimi  dekapodnimi  raki  je  bil  določen  rod  Aeger,  erionoidni  jastogi,  ki  verjetno  pripadajo  vrsti  Tetrachela  raiblana  in  odlično  ohranjeni  glifeidni  jastogi. Prvič so bili najdeni številni tilakocefalni raki.  Med  novimi  primerki  rib  je  bil  določen  odlično  ohranjen  ostanek  iz  rodu  Saurichthys  in  ostanek  resoplavutarice, medtem ko drugi primerki še čakajo  na  določitev.  Med  iglokožci  je  bil  prvič  najden  odlično  ohranjen  kačjerep  in  kolonija  morskih  lilij.  Najmanj  pričakovana  najdba  pa  so  bili  v  Sloveniji  prvič  odkriti  kaveljci  belemnoidovih  lovk.  Čeprav  bi  na osnovi preteklih raziskav pričakovali, da je profil v  Kozji  dnini  že  raziskan,  bo  potrebno  raziskave  nadaljevati  tudi  v  prihodnje.  Menim,  da  je  stanje  nahajališče  dobro  oz.  ohranjeno.  Menim  tudi,  da  nahajališče  Kozja  dnina  ni  ogroženo  z  vidika  zbirateljstva  fosilov.  Gre  namreč  za  fosile,  ki  širši  skupini zbirateljev niso zanimive, saj jih je težko najti  (majhnost)  in  težko  izločiti  iz  narave.  Ti  fosili  imajo  veliko  bolj  pomembno  znanstveno  vrednost.  Ker  so  plošče  ravno  prav  nagnjene,  so  podvržene  nenehnemu  preperevanju,  kar  vedno  znova  prinese  na  površje  kakšen  nov  fosil.  Glede  na  informacije  našega nadzornika v Vratih tudi ni zaznati odvzemov  iz  nahajališča.  Grafično  opredelitev  naravne  vrednote  Kozja  dnina  bi  bilo  glede  na  DOF  in  TTN  potrebno  nekoliko  popraviti,  zato  predlagam  spremembo  in  prilagam  nov  poligon  naravne  vrednote v .shp formatu.    Stanje: ohranjeno 

 

 

 

Fotomaterial:   

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

 

 

 

 

 

 

 

 

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 2560 – Krajcarica  Levi pritok Soče v dolini Trente  Hidrološka,  geomorfološka  in  zoološka  naravna  vrednota  Pregled: 08.11.2012  Opis: Ogled stanja Krajcarice  po poplavah v začetku  novembra 2012. Visoka voda je nosila večje količine  materiala,  spodjedla  brežine  nad  strugo,  kar  je  povzročilo nastanek usadov. Hudourniški material je  zapolnil zajetje za HE Krajcarica, na katerem so ravno  ob  ogledu  odstranjevali  naplavine.  Vodotok  je  ohranjen  in  ima  svojo  naravno  dinamiko  spreminjanja.    Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial:   

 

     

   

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 2826 ‐ Bistrica  Potok Bistrica v Vratih, desni pritok Save Dolinke  Hidrološka in geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 07.11. in 13.11.2012  Opis:  Ogled  Bistrice  po  novembrskih  poplavah.  Bistrica  v  Vratih  je  močno  poplavljala,  ob  pregledu  stanja  je  nad  zajetjem  za  elektrarno  pri  Rosu  še  vedno  poplavljala  cesto  v  dolino  Vrata.  Po  informacijah  Aleša  Klabusa  iz  VGP,  Bistrica  ni  bila  tako  visoka  že  najmanj  25  let.  Prenašala  in  odlagala  je  velike  količine  proda,  vrezovala  se  je  brežine  nad  strugo  in  povzročala  usade,  na  nekaj  mestih  je  odnesla  cesto,  odnesla  je  mostove,  brvi,  parkovno  pot  Triglavska  Bistrica.  V  letu  2012  so  se  izvajala  vzdrževalna  dela  na  zajetju  Peričnik.  Dela  so  se  izvajala  na  erozijskem  žarišču  nad  desnim  bregom  Bistrice.    Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial:   

   

   

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

   

 

 

 

     

   

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4299 ‐ Srenjski pašnik ‐ nahajališče fosilov  Nahajališče triasnih školjk (halobije) na Pokljuki  Geološka naravna vrednota  Pregled: 17.05.2012  Opis:  Nahajališče  sem  večkrat  skušal  najti,  vendar  neuspešno. Po večkratnem obisku območja, kjer naj  bi  bilo  nahajališče,  sem  kontaktiral  Bogdana  Jurkovška  z  Geološkega  zavoda  Slovenije,  ki  je  prvotno opisal nahajališče za potrebe vrednotenja in  vpisa v register naravnih vrednot.  Poudaril je, da je  pred leti tudi sam iskal nahajališče in ga ni več našel,  tako  da  smatra,  da  je  bilo  zaradi  vzdrževanja  ali  širjenja  gozdne  ceste  uničeno.  Sam  sem  našel  le  fosile,  ki  so  značilni  za  grebenski  apnenec  na  tem  območju,  lumakel  pa  ne.  Predlagam,  da  se  naravna  vrednota izloči iz registra naravnih vrednot.    Stanje: uničeno 

 

Fotomaterial:   

   

     

   

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4452 ‐ Nahajališče boksita  Nahajališče boksita na Rudnici v Bohinju  Geološka naravna vrednota  Pregled: 17.05.2012  Opis: Ogled nahajališča boksita, ki se nahaja ob poti  na Rudnico. Vidni so ostanki rovov in rudniških stavb.  Boksita  –  aluminijeve  rude  nisem  našel.  Nad  boksitom in kraškim reliefom so odloženi oligocenski  rjavkasti  in  sivi  ploščasti  apnenci,  ki  so  sediment  velikih  jezer.  V  njih  so  ostanki  naplavljenega  lesa,  lupinice  drobnih  sladkovodnih  školjk  in  kroglasti  plodovi  apnenčevih  alg  –  haracej.  V  oligocenu,  pred  približno  25  milijoni  let  je  tektonsko  premikanje  preprečilo  odtekanje  vod  in  povzročilo  obširno  ojezeritev.  V  topli  jezerski  vodi  se  je  hitro  izločal  apnenčev  mulj.  V  jezero  je  prineslo  listje,  vejice  in  druge  rastlinske  ostanke.  Listi  magnolij  in  drugih  toploljubnih  listavcev  kažejo  na  toplo  subtropsko  podnebje. Med fosili so tudi fosilna semena.  Predlagam,  da  se  naravna  vrednota  NV  nahajališče  boksita  razširi  v  nahajališče  boksita  in  nahajališče  oligocenskih fosilov.    Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial:   

 

         

   

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

           

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4476 ‐ Velika Pišnica  Desni pritok Save Dolinke  Hidrološka in ekosistemska naravna vrednota  Pregled: 07.09. in 07.11.2012  Opis:  07.09.2012  ‐  Pregled  stanja  levega  zgornjega  kraka  Velike  Pišnice  z  imenom  Suha  Pišnica.  Pri  pregledu  stanja  je  bila  struga  Suhe  Pišnice  res  popolnoma  suha.  Stanje  je  naravno,  ohranjeno,  struga  je  zasuta  s  hudourniškim  materialom.  07.11.2012  ‐  Pregled  stanja  Velike  Pišnice  po  jesenskih  poplavah.  Velika  Pišnica  je  imela  visok  vodostaj,  hudourniški  pritoki  (Rušev  graben)  so  nanosili  velike  količine  materiala  in  odtrgali  dostopno  cesto  v  Krnico.  Hudourniški  nanosi  za  pregradami  so  z  vsakim  ekstremnim  padavinskim  dogodkom  višji  in  širši,  kar  povzroča  spodjedanje  brežine  višje  in  višje.  Velika  Pišnica  je  hudourniško  zelo dinamična alpska dolina, kjer so erozijski procesi  ekstremni.    Stanje: ohranjeno 

  Velika Pišnica  

Fotomaterial:    Suha Pišnica 

   

   

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

   

               

             

 

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4581 ‐ Čez Brežice inverzne plasti  Beli  apnenci,  ki  kot  kapa  ležijo  na  krednih  lapornatih plasteh na sedlu Čez Brežice, zahodno od  Loške stene  Geološka naravna vrednota  Pregled: 18.07.2012  Opis:  Med  Plešivcem  in  Pelcem  nad  Klonicami  leži  sedlo Čez Brežice, kjer so na višini 2034m lepo vidne  inverzne  plasti  ‐  beli  triasni  apnenci  ležijo  na  jursko  krednih sedimentih. Sedlo se nahaja na koncu doline  Bale,  stranske  doline  Bavšice,  ki  poteka  od  konca  Bavšice v smeri SV. Čez sedlo poteka prelom v smeri  SV  ‐  JZ  (vir  Osnovna  geološka  karta,  list  Beljak  in  Ponteba),  ob  katerem  so  prišle  na  površje  jurske  in  kredne  kamnine,  okolico  gradi  zgornjetriasni  dachsteinski apnenec. Preperevanje slabše odpornih  jursko  krednih  kamnin  je  povzročilo  nastanek  dveh  izrazitih  stolpov  ter  enega  manjšega,  neizrazitega.  Grafična opredelitev točke naravne vrednote na karti  sovpada  z  lokacijo  v  naravi.  Čez  Brežice  poteka  planinska pot v Loško Koritnico in proti zavetišču pod  Špičkom,  vendar  pot  ne  vpliva  na  stanje  naravne  vrednote.  Na  sploh  so  ti  konci  Julijcev  malo  obljudeni, zato na stanje naravne vrednote ne vpliva  človekova dejavnost.    Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial:   

 

     

   

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4582 – Morež ‐ močvirje, ponikovalnica  Zamočvirjena  in  botanično  zanimiva  uravnava  v  pretrti  coni  preloma  pod  Morežem  z  manjšim  kraškim izvirom, potočkom in ponorom  Hidrološka in botanična naravna vrednota  Pregled: 18.07.2012  Opis:  Na  višini  1812m  je  v  prelomni  coni  locirano  majhno (30x20m) močvirje, ki ima na dolžini cca 27m  izvir,  potoček  in  ponor.  Potoček  na  razdalji  manj  od  30m  celo  meandrira.  Voda  izvira  pod  pobočnim  gruščem,  ponika  pa  v  brezno  pod  približno  3m  visokim skalnim robom. Dno močvirja je popolnoma  ravno,  preraščajo  ga  tipične  močvirske  rastline.  Močvirje  je  popolnoma  ohranjeno,  v  bližini  ni  nobenih planinskih poti.     Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial:   

   

       

 

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4583 ‐ Vršič ‐ močvirje s ponikovalnico  Izvir,  potoček  in  ponor  ter  zamočvirjena  botanično  zanimiva  uravnava  na  podih  pod  Morežem  pod  Vršičem  Hidrološka in botanična naravna vrednota  Pregled: 18.07.2012  Opis:  Na  višini  1690m  leži  večje  močvirnato  območje,  ki  sestoji  iz  treh  delov.  Osrednji  del  ima  največ  vode.  Čeprav  leži  pod  vzpetino  z  imenom  Vršič, temu območju domačini pravijo Spodnji Lepoč.  Voda  izvira  pod  pobočnim  gruščem  in  odteka  v  ponorih pod rahlo proti vzhodu vpadajočimi plastmi  apnenca. Močvirje je bilo v času obiska polno munca  (Eriophorum  angustifolium  ‐  ozkolistni  munec).  Stanje  močvirja  je  popolnoma  ohranjeno,  naravno.  Tu ne potekajo planinske poti.    Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial:   

   

   

   

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4778 ‐ V Laštah  Visokogorski kraški podi pod Krnom  Geomorfološka  in  podrejeno  geološka  naravna  vrednota  Pregled: 21.11.2012  Opis:  Visokogorski  podi  na  severni  strani  Krna  se  imenujejo  V  Laštah.  Razprostirajo  se  na  območju  med  Krnom,  Vrhom  nad  Peski,  Planino  na  Polju,  Potočami  in  Lopatnikom.  Njihova  površina  meri  319,64  ha.  Celotni  podi  so  območje  velikega  števila  brezen  in  škrapelj.  V  celoti  so  še  precej  neraziskani.  Edine  sledi  človeka  na  njih  so  ostaline  1.  svetovne  vojne  ter  položaji  in  kaverne  italijanske  vojske.  Gre  za  težko  prehoden  svet,  tako  da  osrednji  del  lašt  obiščejo  le  redki  obiskovalci.  Na  terenskem  ogledu  sem  našel  več  kot  30cm  velike  preseke  megalodontidnih školjk.    Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial:   

   

                       

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4779 ‐ Čez Potoče ‐ balvan  Balvan  pod  sedlom  Čez  Potoče  severovzhodno  od  Skutnika zahodno od Krnskega jezera  Geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 21.11.2012  Opis:  Na  severni  strani  Krnčice  pod  Skutnikom  in  prelazom Čez Potoče leži več balvanov, med katerimi  po  velikosti  seveda  najbolj  izstopa  predmetni.  Kot  vse  kaže,  gre  za  ledeniško  moreno,  saj  se  v  kotanji  poleg  njega  še  vedno  nahaja  manjši  ledenik  cca  10x25m. Nedaleč stran je  tudi brezno,  ki ima ledeni  zamašek.  Kljub  manjšim  snežnim  padavinam  v  zimi  2011/2012  sta  ledenik  in  ledeni  zamašek  na  breznu  še vedno ohranjena. Balvan je ohranjen. Edine sledi  človeka  so  ostaline  1.  svetovne  vojne  (žične  ograje,  ostanki  orodja  in  orožja).  Smiselno  bi  bilo  kot  naravno  vrednoto  opredeliti  celotno  ledeniško  moreno  z  balvani,  breznom  in  ostankom  ledenika.  Balvan je grafično natančno opredeljen v registru.    Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial: 

 

 

                 

           

           

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4780‐  Čez Brežice balvan  Balvan  pod  sedlom  Čez  Brežice,  zahodno  od  Loške  stene  Geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 18.07.2012  Opis:  Pod  sedlom  Čez  Brežice  leži  na  višini  cca.  1750m  velik  balvan.  Leži  na  območju,  kjer  je  veliko  podornih skalnih blokov in drugih manjših balvanov.  Balvan  je  na  vrhu  poraščen  z  rušjem,  približno  po  sredini  ga  seka  razpoka.  Proti  jugu  je  zasidran  na  velik  skalni  blok.  Velikost  balvana  ocenjujem  na  22x8x12m.  Balvan  je  orientiran  tako,  da  daljša  stranica leži v smeri sever‐jug. Na balvanu ni zaznati  vplivov  človeka.  Ocenjujem,  da  je  stanje  balvana  dobro,  vplivov  človeka  tudi  v  prihodnje  ni  pričakovati.    Stanje: ohranjeno 

 

Fotomaterial:   

   

     

   

                                                                                    ��   


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4781 ‐ Veliki Razor  Prelom nad planino Bala  Geomorfološka in geološka naravna vrednota  Pregled: 18.07.2012  Opis: Na severovzhodnem vznožju Stadorja (2025 m)  naletimo na majhno dolinico, široko in globoko nekaj  metrov.  Sledimo  ji  proti  severovzhodu;  na  videz  se  nadaljuje v Škrbino za Gradom (2277 m). Gre za t. i.  kraški  jarek  ali  bogaz,  ki  je  nastal  ob  prelomu,  ob  katerem je nastala tudi Škrbina za Gradom, in poteka  od  severovzhoda  proti  jugozahodu.  Kraški  jarki  so  v  našem  visokogorju  pogosti  predvsem  na  podih.  Krajevno  zemljepisno  ime  tega  je  “Lepoč”.  Nastal  je  tako, da je korozija zaradi močne pretrtosti kamnine  ob prelomu napredovala hitreje kot v okolici. Tako je  nastala  nekaj  metrov  široka  in  globoka  dolinica  s  strmimi pobočji. Kraški jarek poteka prek območja z  blagim  naklonom  z  zemljepisnim  imenom  “Lašte”.  Območje  Velikega  Razorja  je  brezpotje,  tu  ni  planinskih  poti.  Prelom  je  odlično  viden,  stanje  je  naravno, vplivov dejavnosti človeka ni opaziti.    Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial: 

 

 

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4798 ‐ Zasipska planina ‐ grbinasti travniki  Grbinasti travniki na Zasipski planini v Krmi  Geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 18.05.2012  Opis:  Grbinasti  travnik  na  Zasipski  planini  v  Krmi  je  eden  največjih  sklenjenih  grbinastih  travnikov  na  območju  narodnega  parka.  Ohranja  se  s  živim  pašništvom.  Grbinasti  travnik  je  v  večjem  delu  Zasipske  planine  ohranjen,  povsem  na  začetku  planine  pa  je  bil  na  dolžini  100m  in  širini  45m  zmulčan in popolnoma spremenjen oz. uničen.    Stanje: spremenjeno 

 

Fotomaterial:

 

 

  Izravnani del grbinastega travnika (rdeči krog) 

       

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 4958 ‐ Ukanc ‐ mokrišče  Mokrišče ob vstopu v morensko območje Ukanca  Hidrološka in ekosistemska naravna vrednota  Pregled: 09.11.2012  Opis:  Ogled  stanja  naravne  vrednote  po  novembrskih  poplavah  2012.  Skoraj  polovica  naravne vrednote je bila poplavljena z vodo, nastalo  je  obsežno  začasno  jezero.  Večji  del  naravne  vrednote  je  pod  kmetijsko  rabo  ‐  travnik,  le  najbolj  vzhodni  del  še  predstavlja  pravo  mokrišče.  V  preteklosti  je  bilo  precej  škode  narejeno  z  odvzemom proda na tem območju. Predlagam, da se  grafično območje naravne vrednote zmanjša.    Stanje: spremenjeno 

 

Fotomaterial: 

 

   

 

     

   

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 5127 ‐ Konavčev žleb ‐ jelka  Jelka večjih dimenzij severno od Konavčevega žleba  južno od doline Radovne  Drevesna naravna vrednota  Pregled: 13.09.2012  Opis: Jelka je vitalna    Stanje: ohranjeno   

Fotomaterial:                 

                         

 

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 5338 ‐ Srednja Radovna ‐ grbinasti travniki 2  Značilni grbinasti travniki v dolini Radovne  Geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 25.01.2012  Opis:  Naravna  vrednota  je  verjetno  po  pomoti  napačno vrisana v register ali pa je od leta 2004, ko  je  bila  NV  vpisana  v  register,  prišlo  do  bistvene  spremembe NV, in sicer do zaraščanja in na delu tudi  do  izravnavanja  grbinastih  travnikov.  Grbinasti  travnik  je  namreč  delno  ohranjen  na  parceli  616/5  k.o.  Višelnica  I.  in  ne  na  616/2  k.o.  Višelnica  I.,  na  kateri  je  trenutno  vrisana  NV.  Na  parceli  616/5  k.o.  Višelnica  I.  se  grbinasti  travnik  pospešeno  zarašča  zaradi neobdelave oz. odsotnosti košenja. Grbine so  sicer  dobro  vidne,  vendar  se  površje  zarašča  s  smreko.  Grbinasti  travniki  so  kategorija  naravnih  vrednot,  ki  zahteva  aktivno  varstvo  oz.  aktivno  dejavnost  človeka,  v  nasprotnem  primeru  izgubijo  del  lastnosti,  zaradi  katerih  so  postale  naravne  vrednote.  Predlagam,  da  se  predmetno  naravno  vrednoto  izloči  iz  registra  naravnih  vrednot  in  se  v  register vpiše kakšen drug redno vzdrževan grbinast  travnik  v  Radovni.  Splošno  varstvo  grbinastih  travnikov  in  grbinastega  površja  nasploh  se  v  Triglavskem  narodnem  parku  varuje  prek  varstvenega  režima  v  zakonu  in  podrobnejših  usmeritev v načrtu upravljanja.    Stanje: spremenjeno 

 

 

Fotomaterial: 

 

     

   

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 5359 ‐ Srednja Radovna ‐ grbinasti travniki 3  Značilni grbinasti travniki v dolini Radovne  Geomorfološka naravna vrednota  Pregled: 25.01.2012  Opis:  Grbinasti  travnik  na  pobočju  nad  cesto  v  Radovni ob t.i. Debelem kamnu se intenzivno zarašča  s  smreko,  grbine  so  komajda  opazne.  Grbinasti  travnik  je  vrsta  oblikovanega  površja,  ki  je  odvisna  od  človeka  in  njegovega  negovanja  take  površine,  bodisi  s  košnjo,  bodisi  s  pašo  živine.  Grbinasto  površje  namreč  šele  s  prisotnostjo  in  nego  človeka  postane  grbinasti  travnik  z  vsemi  svojimi  posebnostmi,  še  posebej  z  biotsko  raznovrstnostjo.  Predlagam,  da  se  predmetna  naravna  vrednota  izvzame  iz  registra  naravnih  vrednot,  saj  nima  več  vseh  lastnosti,  zaradi  katerih  je  bila  vpisana  v  register. Grbinasto površje sicer ni bilo spremenjeno,  spremenila  pa  se  je  raba  tega  območja,  iz  travniške  rabe  je  nastal  mlad  gozd,  zato  ne  moremo  več  govoriti o grbinastem travniku.    Stanje: spremenjeno 

 

 

Fotomaterial: 

   

   

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

NV 5472 ‐ Savica ‐ vodotok  Pritok Bohinjskega jezera  Hidrološka naravna vrednota  Pregled: 09.11.2012  Opis:  Pregled  stanja  naravne  vrednote  po  novembrskih poplavah 2012. Mala Savica je tik pred  sotočjem  z  Veliko  Savico  nanosila  veliko  novega  hudourniškega materiala, panjev dreves, debla, veje.  Na  delu,  kjer  zapusti  nekoliko  ožjo  strugo  je  Mala  Savica  spodjedla  planinsko  in  turistično  dostopno  pot,  nastal  je  večji  usad.  Gorvodno  visoka  voda  ni  bistveno  spreminjala  naravno  strugo  ali  povzročila  škodo  na  infrastrukturi.  Nižje,  na  območju  Blata  v  Ukancu,  kjer  se  padec  Savice  umiri  in  kjer  Savica  odlaga  material,  ki  ga  nosi  s  seboj,  so  visoke  vode  nanosile  več  kot  meter  visoke  prodnate  zasipe  in  veliko  količino  drevja  in  vejevja.  V  tem  delu  ima  Savica več tokov, ki pa so svojo pot spreminjali tudi  zaradi  najnovejšega  nanosa  materiala.  Savica  je  na  tem mestu tudi prestopila že tako nizko strugo in se  razlila  na  travniške  površine,  kjer  je  odložila  svoj  prod. Nivo prodnih zasipov je na posameznih mestih  višji  od  nivoja  sosednega  travnika,  zato  Savica  ob  višjih vodah zlahka prestopi bregove in z vodo polni  jezerce na naravni vrednoti Ukanc ‐ mokrišče.    Stanje: ohranjeno 

 

 

Fotomaterial: 

 

       

 

 

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

 

 

 

 

 

 

 

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

3. Predlogi novih naravnih vrednot     Št. predloga: PNV_01    Ime: Lašti pod Morežem   Zvrst: površinska geomorfološka naravna vrednota  Opis:  Lašti  ali  lašte  so  večje  ravne  površine  v  apnenčastih  skladih,  ki  potekajo  vzporedno  s  plastovitostjo  in  so  posledica  ledeniške  erozije,  ki  je  luščila  in  gladila  blago  nagnjene  apnenčeve  sklade.  Lašti so nekakšne police iz skladov apnenca, ki so po  navadi  tudi  močno  razjedene  in  polne  površinskih  kraških  pojavov  (žlebiči,  škraplje,  kotliči).  Lašti  pod  Morežem  so  polni  kraških  oblik,  prevladujejo  mikrožlebiči  in  meandrski  žlebiči.  Meandrski  žlebiči  imajo  pogosto  dvojno  dno,  v  dno  vijugavega  glavnega  žlebiča  je  tekoča  voda  izdolbla  še  manjšo,  globjo,  ožjo  strugo,  ki  pogosto  še  bolj  vijuga  od  primarnega  žleba.  Podlaga  je  dachsteinski  triasni  apnenec,  kar  dokazujejo  številni  fosilni  ostanki  različnih  presekov  megalodontidnih  školjk,  ki  jih  najdemo  na  laštih.  Lašti  so  v  zgodnjem  delu  blago  nagnjeni,  proti  jugovzhodu  pa  se  začnejo  hitreje  spuščati, zato so v spodnjem delu precej zaraščeni.  Vrednotenje: Lašti pod Morežem so izjemna, tipična,  redka in ohranjena naravna vrednota.     Fotomaterial:     

 

 

 

 

 

 

   

 

 

   

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

Št. predloga: PNV_02    Ime: Srednja Radovna – grbinasti travniki pri Kredi     Zvrst: površinska geomorfološka naravna vrednota    Opis:  Ohranjen  in  redno  obdelovan  (košen)  manjši  grbinast  travnik  v  bližini  jezera  v  Kredi  v  Srednji  Radovni.  Grbinast  travnik  leži  ob  gozdnem  robu  v  blagem  naklonu,  značilne  so  manjše,  vendar  ohranjene grbine.  Gre za  redek ostanek grbinastega  površja v Srednji Radovni, kjer so povečini obdelane  kmetijske površine, ki so jih v preteklosti zravnali.     Vrednotenje:  Grbinasti  travniki  pri  Kredi  so  tipična,  redka in ohranjena naravna vrednota.     Fotomaterial:     

 

 

 

 

 

 

 

 

                 

 

 

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

Št. predloga: PNV_03    Ime: Konavčev žleb – jelka št. 2    Zvrst: drevesna naravna vrednota    Opis: V bližini obstoječe drevesne naravne vrednote  – jelka, je še ena prav tako mogočna jelka, ki je višja  od 35m, obseg debla pa je 374cm. Predlagamo, da se  opravi  vrednotenje  in  preuči  možnost  vključitve  v  register naravnih vrednot.     Vrednotenje: drevesna naravna vrednota izjemnih  dimenzij    Fotomaterial:   

                         

 

 

   

 

                                                   

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

Št. predloga: PNV_04    Ime: Tisa na Dolenčevem zatrepu v Srednji Radovni    Zvrst: drevesna naravna vrednota    Opis:  Na  Dolenčevem  zatrepu  v  Srednji  Radovni  raste  tisa,  ki  je  v  teh  predelih  zelo  redka.  Predlagamo,  da  se  opravi  vrednotenje  in  preuči  možnost vključitve v register naravnih vrednot.     Vrednotenje: /    Fotomaterial:     

                           

 

 

 

 

                               

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

Št. predloga: PNV_05    Ime: Nahajališče fosilov pod Cesarjem  Zvrst: geološka naravna vrednota  Opis:  Nahajališče  fosilov  se  nahaja  v  Strelovški  formaciji pod Cesarjem nad Zgornjo Krmo. Strelovška  formacija leži v Julijcih nad srednjetriasnim anizijskim  dolomitom.  Sledimo  jo  lahko  od  Jesenic  (med  hriboma  Kavče  in  Vrše)  proti  zahodu  po  južnih  pobočjih Mežakle do planine Spodnji Kozjak. Izdanki  so tudi v dolini Krma, in sicer pod Klečico in Debelo  pečjo,  kjer  poteka  ozek  pas  v  smeri  NE‐SW.  Tam  plasti  ležijo  skoraj  navpično.  Spodaj  je  anizijski  dolomit,  ponekod  so  tufski  vložki  z  rastlinskimi  ostanki,  zelen  kast  dolomit  z  drobnimi  polžki...  Od  Klečice proti severu se Strelovška formacija spusti na  dno  doline  Krma  in  jo  lahko  ponovno  srečamo  na  višini  1430  m  v  Vrtači  (ob  poti  proti  Vernarju,  dno  doline  Krma).  Največji  izdanek  je  pod  Vernarjem  oziroma  Cesarjem  (2098).  Tam  so  plasti  močno  nagubane in prelomljene. Spodaj je anizijski dolomit,  ki  prehaja  v  marogaste  in  gomoljaste  laporaste  apnence s školjkami, v rdečkaste laporaste apnence,  navzgor  v  menjavanje  teh  apnencev  z  temnimi  laminiranimi  bituminoznimi  glinavci,  intraformacijskimi  brečami,  tankoplastnatimi  rjavkastimi laporastimi apnenci s številnimi drobnimi  polžki. Debelina formacije znaša vsaj 15 m. Formacija  poteka  od  Planine  Zgornja  Krma  naravnost  proti  Cesarju  in  je  malo  pod  vrhom  Cesarja  vkleščena  v  cono  preloma,  en  pas  pa  poteka  ob  domnevno  subvertikalnem  zmičnem  prelomu  od  Cesarja  proti  Kurici,  kjer  naletimo  na  manjše  izdanke  tik  predno  pridemo  do  skal  ob  poti  od  planine  Zgornja  Krma  proti Konjskemu prevalu...  Povsod  v  Julijcih  sledi  nad  Strelovško  formacijo  svetel  dolomit,  ki  je  podoben  anizijskemu  v  talnini  (okoli  10  do  20  m).  Nad  tem  dolomitom  pa  sledijo  kordevolski  apnenci  in  dolomiti  s  številnimi  ostanki  koral.  Vmes  manjkajo  plasti  Buchensteinske,  Ljubeljske  in  Korošiške  formacije.  Pod  Cesarjem  so  nad  Strelovško  formacijo  odloženi  dolomiti,  nad  njimi pa debele plasti ukovške breče. Videti je, da je  tu  nastal  lokalni  bazen.  V  ukovški  breči  so  kosi  premoga, kar priča na bližino kopnega. Verjetno je v  tem obdobju prišlo do lokalne okopnitve in nastanka  lokalnih bazenov. V KS Alpah in Južnih Karavankah so  se takrat odlagale plasti Buchensteinske in Ljubelske  formacije ter ukovške breče.  Zelo velikih izdankov na nahajališču ni, vendar se še  vedno  lahko  najde  izjemno  dobro  ohranjene  ribje  skelete.  Do  sedaj  sta  bila  poleg  polžev,  školjk  in  luknjičark  najdena  dva  rodova  rib,  Eosemionotus  (dve različni vrsti) in Marcopoloichthys (to je še le  

  drugo  nahajališče  z  ribami  tega  rodu  v  Sloveniji),  ki  so najpomembnejše najdbe iz tega nahajališča, saj so  to  najstarejši  ribji  ostanki  v  Julijskih  Alpah  in  najstarejši artikulirani ostanki vretenčarjev v Julijcih.  Nahajališče  je  pomembno  predvsem  zato,  ker  je  to  eden  izmed  redkih  izdankov  Strelovške  formacije  v  Julijskih  Alpah  in  edini  s  fosili  vretenčarjev.  Ohranjenost  fosilov  je  kot  drugod  v  Strelovški  formaciji res izjemna.     Vrednotenje:  redka,  izjemna  in  znanstveno‐ raziskovalno pomembna naravna vrednota    Fotomaterial:   

 

 

                       

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                                   

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

Št. predloga: PNV_06    Ime: Ledeniški relief v Bali    Zvrst: površinska geomorfološka naravna vrednota    Opis:  Bala  je  stranska  dolina  v  zatrepu  doline  Bavšica, ki se zajeda proti prelazu Čez Brežice. Redko  kje  v  Julijskih  Alpah  je  tako  nazorno  ohranjen  ledeniški  relief.  V  dolini  Bala  se  lepo  vidijo  4  čelne  morene, ki si sledijo po dolini navzgor in nakazujejo,  kako se je ledenik postopoma umikal. V bistvu gre za  štiri, cca 200 višinskih metrov visoke skoke, ki sekajo  sicer razmeroma položno dolino. Prve tri morene so  vsaj delno porasle z bukovim gozdom, zadnja pa le z  rušjem  in  nekaj  macesni.  Zelo  lepo  se  vidijo  razmetani  balvani  in  nesortiran  material  različnih  velikosti.  Za  morenami  je  še  opaziti  sledi  ojezeritev.  Najnižje ležeča morena je polna ogromnih ledeniških  balvanov, ki so sicer skriti v bukovem gozdu.     Vrednotenje:  izjemna,  tipična  in  znanstveno‐ raziskovalno pomembna naravna vrednota    Fotomaterial:   

 

     

 

 

 

 

 

 

 

 

 

     

                                                                                        


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

4. Spremembe obstoječih naravnih vrednot  Št. predloga: SNV_01  Ime:  NV  587,  Beli  potok  pri  Martuljku  ‐  potok  in  soteska   Predlog  spremembe:  poleg  hidrološke  in  geomorfološke  naravne  vrednote  naj  se  doda  še  geološka naravna vrednota. V zgornjem delu soteske  so  namreč  lepo  razvite  ladinijske  plasti  s  številnimi  fosilnimi ostanki. V skladnatih in ploščastih apnencih,  ki  se  menjavajo  z  laporji  so  ohranjene  luknjičarke  dveh  rodov  (Involutina  in  Trocholina),  veliko  je  značilnih školjk, posebno pektenid in trigonodusov s  porcelanastimi  lupinami.  Zanimivi  so  majhni  koralni  grebenčki, ki kot kruhovi hlebčki tiče v gomoljastem  apnencu. Literatura: (Ramovš A. (1988/1989). Razvoj  ladinijske stopnje v severnih Julijskih Alpah. Geologija  31,  32.  Geološki  zavod  Slovenije,  241‐266;  Ramovš,  A. (1993). Z geologom po slovenskem gorskem svetu.  Planinski zbornik. Planinska zveza Slovenije)    Št. predloga: SNV_02  Ime: NV 189, Mostnica  Predlog  spremembe:  Reka  Ribnice  je  del  naravne  vrednote  Mostnica.  V  preteklih  letih  je  bila  Ribnica  popolnoma  regulirana.  Predlagam,  da  se  naravna  vrednota  Mostnica  grafično  spremeni  tako,  da  se  izloči del, ki pokriva območje reke Ribnica, ki v delu,  ki je regulirano, ne kaže več lastnosti, zaradi katerih  je bila opredeljena kot hidrološka, geomorfološka in  ekosistemska naravna vrednota.    

    Št. predloga: SNV_03  Ime: NV 1816, Mlaka pod Vršaki ‐ nahajališče  fosilov  Predlog  spremembe:  naravna  vrednota  je  trenutno  opredeljena  kot  točkovna  naravna  vrednota.  V  naravi  gre  za  nahajališče  amonitov,  ki  so  ohranjeni  na  rahlo  nagnjeni  plasti  jurskega  apnenca  v  bližini  jezera Mlaka pod Vršaki. Gre za večje območje, ki ga 

je  grafično  smiselno  opredeliti  kot  območno  (poligonsko)  naravno  vrednoto.  Predlog  je  pripravljen tudi v vektorski .shp obliki.    

  Št. predloga: SNV_04  Ime: NV 2108, Kozja dnina ‐ nahajališče fosilov  Predlog  spremembe:  grafična  opredelitev  nahajališča  ni  opredeljena  optimalno.  Predlagamo  spremembo  grafične  opredelitve  na  podlagi  poznavanja terena in najnovejših letalskih posnetkov  (DOF5).  Predlog  je  pripravljen  tudi  v  vektorski  .shp  obliki.   

  Št. predloga: SNV_05  Ime: NV 4583, Vršič ‐ močvirje s ponikovalnico  Predlog  spremembe:  grafična  opredelitev  naravne  vrednote  trenutno  zajema  le  osrednji  del  močvirja.  Predlagamo,  da  se  v  naravno  vrednoto  zajame  celotno  močvirje  na  tem  območju.  Predlog  je  pripravljen tudi v vektorski .shp obliki.             

                                                                                        

 

 


Spremljanje stanja naravnih vrednot v letu 2012 

aktivno  dejavnost  človeka,  v  nasprotnem  primeru  izgubijo  del  lastnosti,  zaradi  katerih  so  postale  naravne  vrednote.  Predlagam,  da  se  predmetno  naravno  vrednoto  izloči  iz  registra  naravnih  vrednot  in  se  v  register  vpiše  kakšen  drug  redno  vzdrževan  grbinast  travnik  v  Radovni.  Splošno  varstvo  grbinastih  travnikov  in  grbinastega  površja  nasploh  se  v  Triglavskem  narodnem  parku  varuje  prek  varstvenega  režima  v  zakonu  in  podrobnejših  usmeritev v načrtu upravljanja. Predlog je pripravljen  tudi v vektorski .shp obliki.   

 

    Št. predloga: SNV_06  Ime: NV 4958, Ukanc ‐ mokrišče  Predlog  spremembe:  Večji  del  naravne  vrednote  je  bil  z  leti  spremenjen  v  kmetijsko  rabo  ‐  travnik,  le  najbolj vzhodni del še predstavlja pravo mokrišče. V  preteklosti  je  bilo  precej  škode  narejeno  tudi  z  odvzemom  proda  na  tem  območju.  Predlagamo,  da  se  grafično  območje  naravne  vrednote  zmanjša.   Predlog je pripravljen tudi v vektorski .shp obliki.   

  Št. predloga: SNV_07  Ime: NV 5338, Sr. Radovna ‐ grbinasti travniki 2  Predlog  spremembe:  Naravna  vrednota  je  po  pomoti  napačno  vrisana  v  register  ali  pa  je  od  leta  2004,  ko  je  bila  NV  vpisana  v  register,  prišlo  do  bistvene spremembe NV, in sicer do zaraščanja in na  delu  tudi  do  izravnavanja  grbinastih  travnikov.  Grbinasti  travnik  je  namreč  delno  ohranjen  na  parceli  616/5  k.o.  Višelnica  I  in  ne  na  616/2  k.o.  Višelnica  I,  na  kateri  je  trenutno  vrisana  NV.  Na  parceli  616/5  k.o.  Višelnica  I  se  grbinasti  travnik  pospešeno zarašča zaradi neobdelave oz. odsotnosti  košenja.  Grbine  so  sicer  dobro  vidne,  vendar  se  površje  zasmrečuje.  Grbinasti  travniki  so  kategorija  naravnih  vrednot,  ki  zahteva  aktivno  varstvo  oz. 

 

  Št. predloga: SNV_08  Ime: NV 4299, Srenjski pašnik ‐ nahajališče fosilov  Predlog spremembe: Nahajališče sem večkrat skušal  najti,  vendar  neuspešno.  Po  večkratnem  obisku  območja, kjer naj bi bilo nahajališče, sem kontaktiral  Bogdana Jurkovška z Geološkega zavoda Slovenije, ki  je prvotno opisal nahajališče za potrebe vrednotenja  in vpisa v register naravnih vrednot.  Poudaril je, da  je  pred  leti  tudi  sam  iskal  nahajališče  in  ga  ni  več  našel,  tako  da  smatra,  da  je  bilo  zaradi  vzdrževanja  ali  širjenja  gozdne  ceste  uničeno.  Sam  sem  našel  le  fosile,  ki  so  značilni  za  grebenski  apnenec  na  tem  območju,  lumakel  pa  ne.  Predlagam,  da  se  naravna  vrednota izloči iz registra naravnih vrednot.                 

                                                                                        

 


Spremljanje stanja NV