Page 1

Kronika Slavističnega društva Slovenije

sds.r8.org

Izdaja Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

List za člane društva Ur. Matjaž Zaplotnik (matjaz.zaplotnik@siol.net)

Posebna kongresna številka Ljubljana, 20. september 2011 Letnik 15, št. 89 ISSN 1854-1216 (tisk); ISSN 1854-1224 (e-verzija) Člani Slavističnega društva Slovenije prejemajo glasilo brezplačno. Izdelek se ne prodaja. Naklada te številke je 1000 izvodov.


Slovenski slavistični kongres Slavistika v regijah – Maribor (prostori Univerze v Mariboru, 29. 9.–1. 10. 2011) O zasnovi kongresa Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi v sosednja področja kulturologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po uspešno izvedenih kongresih v Zagrebu (2006), Trstu (2007), Celovcu (2008), Monoštru (2009) in Ljubljani (2010) bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Mariboru, natančneje med 29. 9. in 1. 10. 2011 v prostorih Univerze v Mariboru. Slovenski slavistični kongres v Mariboru bo osrednje slovenistično in slavistično strokovno znanstveno srečanje leta 2011. V preteklih letih smo s kongresi obiskali središča v zamejstvu in Ljubljano, novi ciklus kongresov pa želi omogočiti strokovni javnosti poglobljen vpogled v nova slovenistična/slavistična središča, ki so se razvila v Sloveniji poleg Ljubljane. Najstarejše je v Mariboru, ki bo naslednje leto najbolj od vseh zazrt tudi v prihodnost, saj bo že v polnosti živel v pripravah na prevzem vloge evropske prestolnice kulture 2012. Kongresnikom želimo na srečanju predstaviti raziskovalne dosežke slavistike in slovenistike na mariborski univerzi od njenih začetkov do danes, njihove podobnosti in razlike ter sožitja in razhajanja z dognanji strokovnjakov iz drugih slavističnih univerzitetnih središč in njihovo implementacijo v širšo strokovno prakso. Zato smo k sodelovanju povabili vse področne strokovnjake z mariborske univerze, na čelu z akademikinjo prof. dr. Zinko Zorko, za prikaz konkurenčnosti stališč pa še strokovnjake z vseh drugih univerzitetnih središč v Sloveniji in zamejstvu ter na Hrvaškem. Potek kongresa Kongres bo potekal v stavbi Univerze v Mariboru (Rektorat), Slomškov trg 15, 2000 Maribor. Prvi dan V četrtek, 29. 9. 2011, bo med 8. in 10. uro pred Veliko dvorano potekala registracija udeležencev. Otvoritev kongresa bo ob 9.30 v Veliki dvorani. Sledila bodo plenarna predavanja, v katerih bodo predavatelji predstavili jezikoslovje, književnost, didaktiko na Univerzi v Mariboru in kulturno življenje Maribora (Zinka Zorko, Silvija Borovnik, Metka Kordigel Aberšek, Tone Partljič). Delo kongresa bodo nadaljevali nastopi referentov v treh popoldanskih sekcijah. Ena bo namenjena pouku slovenščine v srednjih poklicnih in strokovnih šolah, druga predstavitvi 2


prve skupine dejavnosti kateder in predavateljev mariborske slavistike, tretja pa predstavitvam strokovnih novosti iz širše slovenske slavistike. Ob 19.00 bo sledila kulturna prireditev, v okviru katere si bomo v Lutkovnem gledališču Maribor ogledali predstavo Krst pri Savici. Sledilo bo strokovno vodstvo z ogledom veličastnega minoritskega samostana, v katerem deluje gledališče. Seveda ne bo manjkal sproščen pogovor ob prigrizku. Drugi dan V petek, 30. 9. 2011, bomo z referati v sekcijah pričeli ob 10.00, takoj po delovnem sestanku društva. Pozornost prve sekcije bo posvečena predstavitvi druge skupine kateder in dejavnosti mariborske slavistike. Druga sekcija bo namenjena lektorskim vprašanjem. V tretji, študentski sekciji se bodo predstavili najboljši diplomanti slovenskih slavistik/slovenistik v preteklem letu. Vzporedno bodo potekale predstavitve strokovnih knjižnih novitet. Ob 13.00 bodo udeleženci kongresa imeli na izbiro dva vodena ogleda: ogled Maribora ali ogled Univerzitetne knjižnice Maribor (z razstavo Bralne značke). Ob 16.00 bo okrogla miza na temo slovenščine v javnosti, posebej v izobraževalnem sistemu. Okrogla miza, ki jo bo moderiral prof. dr. Marko Stabej, bo izvedena pod okriljem sekcije Slovenščina v javnosti Slavističnega društva Slovenije Ob 20.00 bosta sledila skupna večerja z glasbo in prijetnim druženjem. Tretji dan V soboto, 1. 10. 2011, organiziramo ekskurzijo z naslovom Kulturnozgodovinski utrinki iz jugozahodnih Slovenskih goric. Udeležencem bo ob postankih na pomembnejših točkah (Zavrh, Trnovska vas, Destrnik, Dornava, Ptuj) dr. Bernard Rajh razkril podrobnosti in zanimivosti znanih in manj znanih kulturnozgodovinskih dogodkov ter osebnosti, ki so zaznamovale ta prostor. Pri tem bodo v ospredju slovenistični poudarki, zlasti oblikovanje in razvoj vzhodnoštajerskega knjižnega jezika. Program kongresa smo se trudili oblikovati tako, da bo zanimiv za več ciljnih skupin – učitelje, lektorje, slovenistične in slavistične raziskovalce in študente. Pomembno: Učitelji lahko ob predložitvi potrdila o udeležbi na kongresu, programa in kratke refleksije v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pridobite 1,5 točke. Letos bodo potrdila o udeležbi izdana prek Zavoda za šolstvo; prisotnost na kongresu boste morali potrditi za vsak dan posebej na posebne sezname ZRSŠ, ki vam bo potrdila o udeležbi naknadno poslal po pošti. Ožji organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011: Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor, Melita Zemljak Jontes, tajnica SD Maribor, Natalija Ulčnik,tajnica SD Maribor, Ines Voršič, blagajničarka SD Maribor, Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev SD Slovenije, Petra Jordan, tajnica Zveze društev SD Slovenije, Matjaž Zaplotnik, urednik kongresnih gradiv in tiska. 3


Kongresni program

Pridržujemo si pravico do spremembe programa. V četrtek in petek bodo ves čas kongresa na kon-

gresnih prizoriščih knjižne novosti razstavljale tudi različne slovenske založbe.

URA

Četrtek, 29. 9. 2011, dopoldanski del

8:00–10:45

REGISTRACIJA

9:30–10:30

OTVORITEV KONGRESA (Velika dvorana) Glasbena točka

10:30–10:45

Protokolarni del z nagovori: PREDSEDNICA SDS Boža Krakar Vogel, ŽUPAN MOM Franc Kangler, REKTOR UM Danijel Rebolj, DEKAN FF UM Marko Jesenšek, PREDSTOJNIK ODDELKA ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI FF UM Miran Štuhec, PREDSEDNICA SDMB Alenka Valh Lopert Glasbena točka Organizacijske informacije o kongresu ODMOR

10:45–13:00

PLENARNA PREDAVANJA (Velika dvorana) Predsedujoča: ALENKA VALH LOPERT

10:45–11:15

12:15–12:45 12:45–13:00

Zinka Zorko Slovensko jezikoslovje na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Silvija Borovnik Raziskovanje slovenske literarne zgodovine na Univerzi v Mariboru Metka Kordigel Aberšek Didaktika mladinske književnosti – slovenski projekt Tone Partljič Literarni Maribor (»leposlovni« prispevek) DISKUSIJA

13:00–15:00

ČAS ZA KOSILO

11:15–11:45 11:45–12:15

4


URA

Četrtek, 29. 9. 2011, popoldanski del

15:00–16:15 Predavalnica 4 Pouk slovenščine v strokovnih in poklicnih šolah

Predavalnica 5 Predavalnica M Strokovne novosti iz Predstavitev mariborslavistike ske slavistike

15:00–15:15

Niko Jež Czesław Miłosz– pričevalec stoletja in njegov odmev pri Slovencih Andrej Rozman Prvi slovenski slovakist Viktor Smolej (ob stoti obletnici rojstva) Vladimir Osolnik O slovenskem pesniku Stanku Vrazu Zvonko Kovač Stanko Vraz in Ivo Andrić kot medkulturna pisatelja

Marko Jesenšek Mariborska slovenistika o slovenščini v alpskem in podonavskem prostoru Irena Stramljič Breznik Inovativni besedotvorni vzorci – iz oglasne prakse k šolskemu jezikov. pouku Ines Voršič Korpusni pristop pri raziskovanju leksikalnih posebnosti oglasov Mihaela Koletnik, Anja Benko Slovensko primerjalno strokovno narečno slovaropisje (na primeru koroške in panonske narečne skupine)

ZORAN BOŽIČ

Predsedujoči: GJOKO NIKOLOVSKI

Predsedujoča: MIHAELA KOLETNIK

Zoran Božič Zahtevnost poklicne mature iz slovenščine v primerjavi s splošno in vpis na univerzo Maja Dolinar Pouk književnosti za mladostnike z učnimi težavami Marjana Hodak Besedilna pismenost dijakov srednjih strokovnik in poklicnih šol Andreja Čuk Zaključni izpit iz slovenščine v srednjih poklicnih šolah

Gjoko Nikolovski O jezikovni osnovi stare cerkvene slovanščine – med makedonsko in panonsko teorijo Kristina Silaj Čefur v Sloveniji, Janez v Bosni: analiza prevodov romana Čefurji raus! Gorana Vojnovića v hrvaščino, bosanščino in srbščino Janja Urbas Tekmovanje iz znanja ruščine v Sloveniji

Mira Krajnc Ivič Ožjeinteresni neposredni dvogovori z vidika prevzemanja replik in oblikovanja soslednih parov Polonca Šek Mertük Pravopisne napake v skladenjski rabi ločil Natalija Ulčnik Pregovori v procesu spreminjanja

15:15–15:30 15:30–15:45 15:45–16:00

16:00–16:15

Predsedujoča: SIMONA PULKO Jože Lipnik Estetsko in čustveno doživljanje umetnostnega besedila

Milena Mileva Blažić Slovenske pravljičarke – študija primera Elze Lešnik Tanja Jelenko Razvijanjerazličnih zmožnosti pri pouku književnosti in timsko delo Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes E-slovenščina – izziv za učitelja in dijaka

Predsedujoča: STRSOGLAVEC

ĐURĐA Predsedujoča: IRENA STRAMLJIČ BREZNIK

DISKUSIJA

16:15–16:30 ODMOR

16:30–17:45 Predsedujoči: 16:30–16:45 16:45–17:00 17:00–17:15 17:15–17:30 17:30–17:45

DISKUSIJA

19:00–22.00 KULTURNA PRIREDITEV, DRUŽENJE IN POGOSTITEV V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU MARIBOR Ogled gledališke predstave Krst pri Savici (LGM) 5


URA 9:00–9:50

9:50–10:00 10:00–11.00

10:00–10:15 10:15–10:30

10:30–10:45

10:45–11:00 11:00–11:30 11:30–12.45 11:30–11:45 11:45–12:00

12:00–12:15 12:15–12:30

12:30–12:45 6

Petek, 30. 9. 2011, dopoldanski del

Predavalnica 4 Delovno srečanje društva: Delo sekcij in druga problematika SDS ODMOR Predavalnica 4 Predavalnica M Predavalnica 5 Predavalnica 2 Lektorska sek- Predstavitev Š t u d e n t s k a Predstavitve knjig in projektov Predsedujoča: MILENA MIcija mariborske sla- sekcija LEVA BLAŽIĆ Pr e d s e d u j o č a : vistike Predsedujoča: Aleksandra Lutar Ivanc – ERIKA KRŽIŠNIK Predsedujoča: JOŽICA ČEH STEGER Darinka Verdo- Jožica Čeh Stenik Govorni kor- ger Tematizacija pus kot lektorjev živali v luči literarne ekologije priročnik Hotimir Tivadar Branislava Vičar Smiselno lektori- Polom človeštva: ranje govorjenih rekonstrukcija čloneumetnostnih vekovega odnosa do živali v Kundebesedil rovi Neznosni lahkosti bivanja Jože Volk Gleda- Blanka Bošnjak liški lektor v pro- Fantastični elecesu nastajanja menti v sodobni gledališke pred- slovenski kratki stave prozi

DISKUSIJA ODMOR

Pr e d s e d u j o č a : P r e d s e d u j o č a : ERIKA KRŽIŠNIK DRAGICA HARAMIJA Joža Repar La- Katja Bergles Pokovič Lektorska vezanost teme in zbornica in lek- notranjega sloga v sodobni sloventorska licenca Andreja Bizjak ski esejistiki na Vpliv profesiona- primeru književlizacije lektorske nih vprašanj stroke na sloven- Dragica HaraManca sko jezikovno kul- mija, Perko Bralna znaturo čka in njenih petVelemir Gjurin Emica Antončič deset let Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert Mariborski pogovorni jezik v gledališki uprizoritvi

DISKUSIJA

PETRA JORDAN Petra Jordan Fanovska literatura in njen slovenski kontekst Črt Močivnik Podobe tujega v literaturi Ferda Godine Verica Jurak Tematska analiza romana Doktor Živago Maja Smotlak Primerjava feministične kritike literarnega prikaza žensk z ženskimi liki v romanu Parnik trobi nji

Jerica Vogel, Silva Kastelic, Marjana Hodak in Jana Ozimek:Slovenščina 1–4: Z besedo do besede.Učbeniški komplet za slovenščino – jezik v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah. Valentina Kobal – Lidija Golc idr.:Odkrivajmo življenje besed: učbeniki za književnost v srednjem strokovnem izobraževanju Mateja Pezdirc Bartol in Katja Mihurko Poniž: Esej na maturi 2012 Kozma Ahačič – Breda Pogorelec: Zgodovina slovenskega knjižnega jezika: jezikoslovni spisi I Mojca Smolej – Breda Pogorelec: Stilistika slovenskega knjižnega jezika: jezikoslovni spisi II Jasna Čebron – Silvo Fatur: Okruški: eseji, študije, spomini Jasna Čebron in Senija Smailagič – Mirjana Kontestabile Rovis in Jasna Čebron (ur.): Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru 1875‒1909:slovenski oddelek

Pr e d s e d u j o č a : MARUŠKA AGREŽ Maruška Agrež Povezovalna funkcija besede le v Trubarjevem prevodu Lutrove Hišne postile Tjaša Markežič Bolani na pljučah ali oglaševanje nekoč Anja Urh Jezik mladostniških SMS-ov Mateja Curk Umeščenost prvin sociolektov v sod. urb. prozi A. E. Skubica in G. Vojnovića Domen Krvina Gl. vid in njegova uporaba na primeru ponavljalnosti (iterativnosti) v ruščini in poljščini v primerjavi s slovenščino

Aleksander Bjelčevič (ur.): Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) Alojzija Zupan Sosič (ur.): Sodobna slovenska književnost (1980–2010) Damjana Kern (ur.): Učbenik za pripravo na izpit iz znanja slovenščine na srednji in visoki ravni Mojca Nidorfer Šiškovič – Alojzija Zupan Sosič, Mojca Nidorfer Šiškovič in Damjan Huber (ur.): Antologija sodobne slovenske literature Vera Smole (ur.): Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 47. SSJLK Mateja Jemec Tomazin: Slovenska pravna terminologija Vesna Mikolič – Mateja Sedmak in Ernest Ženko (ur.): Razprave o medkulturnosti Primož Strani (ur.): Šola na obronkih slovenščine Primož Strani (ur.): Odrasli in slovenščina Goran Filipi: Istrorumunjske etimologije. Knjiga 4, entomonimi; kromonimi Rada Cossutta: Romanizmi v poljedelskem in vinogradniškem izrazju slovenske Istre


URA 13:00–14:00

Petek, 30. 9. 2011, popoldanski del Ogled Maribora

ISTOČASNI DEJAVNOSTI Ogled Univerzitetne knjižnice Maribor (razstava o Bralni znački, ogled Maistrove knjižnice)

14:00–16:00 ČAS ZA KOSILO 16:00–18:30 Predavalnica Podrecca Predavalnica 2 OKROGLA MIZA Predstavitve knjig in projektov Slovenščina v javnosti in izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji Predsedujoča: MILENA MILEVA BLAŽIĆ Vodja: Marko STABEJ Z uvodnimi prispevki bodo nastopili tudi: Mihaela Knez, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Simon Krek, Institut »Jožef Štefan«, Amebis, d. o. o., Vesna Mikolič, Fakulteta za humanistični študij, Univerza na Primorskem, Meta Lah, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Majda Kaučič Baša, Pedagoška fakulteta Koper, Univerza na Primorskem, Darinka Rosc Leskovec, Zavod RS za šolstvo, Predmetna skupina za slovenščino. Sogovornice in sogovorniki na okrogli mizi se bomo posvetili naslednjemu temeljnemu vprašanju: kakšnega govorca in govorko naj načrtujemo v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije? S šolskim načrtovanjem jezikovnega znanja ter stališč do jezikov načrtujemo tudi jezikovne prakse, s tem pa sooblikujemo splošno jezikovno situacijo. Naše vprašanje okrogle mize lahko torej postavimo tudi takole: kakšno jezikovno situacijo si v prihodnosti želimo in kaj lahko zanjo storimo? Glede na vlogo jezikovnega sporazumevanja v sodobnem življenju se s tem sprašujemo nekaj še bolj temeljnega: kako si zares želimo živeti?

Marko Jesenšek: Prekmuriana – fejezetek a szlovén nyelv történetéből Franci Just – Dragica Haramija: Holokavst skozi otroške oči Dragica Haramija: Mariborske vedute: razlagalne povedke o mestu in okolici Irena Stramljič Breznik: Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom Jožica Čeh Steger: Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914–1923 Vladka Tucovič – Marcello Potocco (ur.): Jenko, njegov čas in njune reprezentacije: zbornik prispevkov Študentskega Jenkovega simpozija v okviru 2. Jenkovih dnevov Urška Perenič: Empirično-sistemsko raziskovanje literature: konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri Irena Avsenik Nabergoj: Literarne vrste in zvrsti: Stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa Irena Avsenik Nabergoj – Ivan Cankar:Svetovi srca in duha: odlomki iz del Ivana Cankarja Martina Orožen: Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika: od sistema k besedilu Majda Merše – Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat in France Novak: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja Jerica Snoj: Metafora v leksikalnem sistemu Zoran Božič: Slovenska literatura v šoli in Prešeren Metka Hojnik Verdev – Saša Silovšek in Metka Hojnik Verdev: Projekt Medpredmetno povezovanje in projektni pouk v programuLogistični tehnik

20:00–23:00 SLAVNOSTNA VEČERJA s kulturnim programom, podelitev priznanj Slavističnega društva Slovenije Happy Hiša Maribor, Glavni trg 14, Maribor

Sobota, 1. 10. 2011

9:00–17:30 Ekskurzija – Kulturnozgodovinski utrinki iz jugozahodnih Slovenskih goric (Zavrh, Trnovska vas, Destrnik, Dornava, Ptuj) Vodja: BERNARD RAJH Cena na osebo: 30 EUR (vključuje vse stroške: avtobus, vodenje, kosilo z eno brezalkoholno pijačo, vinsko pokušino v Ptujski kleti). 7


Opis poti: Maribor, Zavrh, Trnovska vas, Destrnik, Trnovska vas: Siva čaplja (kosilo; ljudski godci), Dornava, Ptuj, Maribor Vsebinska zasnova: Zavrh (vodja programa: Aleš Arih) – R. Meister; spremljevalni program: Završki fantje, Trnovska vas (vodja programa: Karl Vurcer) – J. Muršec, J. Gomilšak, ilirci; I. Macun …, Destrnik (vodja programa: Bernard Rajh) – V-štajerski knjižni jezik; svetourbanska akademija; L. Volkmer, P. Dajnko, M. Murko …, Dornava, Ptuj (vodja programa: Marija Hernja Masten) – kulturna zgodovina mesta s slovenističnimi poudarki (minoritski samostan; ptujska gimnazija; O. Caf, Plohl); Ptujska klet (pokušina vina). PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Kotizacija Na letošnji kongres z lanskimi cenami! Kotizacija znaša 110 EUR za člane slavističnih društev in 160 EUR za nečlane. Ob prihodu na kongres boste predložili potrdilo o plačilu kotizacije, tisti s člansko kotizacijo pa še potrdilo o pravočasno plačani članarini za leto 2011. Neposredno na kongresu v gotovini poravnana kotizacija bo znašala 160 EUR za člane slavističnih društev in 210 EUR za nečlane. Predstavitelji knjig in projektov niso kongresni gostje in morajo, če želijo izvesti svojo predstavitev, plačati polovično kotizacijo: 55 EUR za člane slavističnih društev in 80 EUR za nečlane. Kotizacija vključuje: 1) kongresno gradivo (vrečka, kongresni zbornik, darilna knjiga, brošura s kongresnim programom, mapa, blok, pisalo, turistično gradivo); 2) kavo, pijačo in pecivo med odmori; 3) v četrtek zvečer ogled predstave v Lutkovnem gledališču, po predstavi ogled minoritskega samostana s pogostitvijo; 4) ogled mesta ALI ogled Univerzitetne knjižnice Maribor z razstavo o Bralni znački v petek popoldan; 5) slavnostno večerjo z glasbo v petek zvečer. Kotizacija ne vključuje: 1) kosil v četrtek in petek (dobili boste seznam restavracij in lokalov bližini kongresne lokacije, da boste lahko kosili v lastni režiji); 2) sobotne ekskurzije z zaključnim kosilom (zainteresirani boste zanjo na kongresu odšteli doplačilo 30 EUR). Kongresni gostje Referenti, vabljeni udeleženci okroglih miz, predsedniki pokrajinskih društev in častni člani Slavističnega društva Slovenije so kongresni gostje in ne plačajo kotizacije ter bivanja v hotelu. Kljub temu pa pričakujemo, da izpolnijo spodnjo prijavnico in nam s tem olajšajo organizacijo prireditve. Predstavitelji knjig in projektov niso kongresni gostje in morajo, če želijo izvesti svojo predstavitev, plačati polovično kotizacijo: 55 EUR za člane slavističnih društev in 80 EUR za nečlane. 8


Prijavnica za kongres v Mariboru Najpozneje do 24. septembra 2011 pošljite pisno ali elektronsko izpolnjeno prijavnico na naslov Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. Elektronska različica prijavnice se nahaja na spletni strani kongresa: http://sites.google.com/ site/slavisticnodrustvo. Na podlagi prijavnice boste prejeli račun s položnico – nalogom za plačilo. Kotizacijo morate poravnati v roku petih dni, na položnici pa morate označiti številko prejetega računa. Referenti, vabljeni udeleženci okroglih miz, predsedniki pokrajinskih društev in častni člani Slavističnega društva Slovenije so kongresni gostje in ne plačajo kotizacije ter bivanja v hotelu. Kljub temu pa pričakujemo, da izpolnijo spodnjo prijavnico in nam s tem olajšajo organizacijo prireditve. V ustrezni rubriki izberite možnost “sem gost, zato oproščen kotizacije”. Osebni podatki Ime in priimek: Stalni naslov (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj): Kontaktni naslov (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj): Telefon: Delovno mesto: E-pošta: Datum prijave: Lastnoročni podpis: Član SD? (obkrožite): NE; SD Slovenije; SD Ljubljana; SD Maribor; SD Prekmurja, Prlekije in Porabja; SD Dolenjske in Bele krajine; SD Celje; SD Posavje; SD Koroške; SD Kranj; SD Jesenice; SD Koper; SD Nova Gorica; SD Trst-Gorica-Videm. Status (obkrožite): referent; poslušalec; predstavitelj knjige ali projekta; vabljeni udeleženec okrogle mize; predsednik SD; častni član SDS; novinar; drugo. Zavezanec za DDV (obkrožite): da ne IŠ (Identifikacijska številka) za DDV: V roku poravnana kotizacija na račun SDS 0208 3001 8125 980 pri Novi Ljubljanski banki (IBAN: SI56 0208 3001 8125 980, SWIFT-BIC: LJBASI2X – za plačila iz tujine) znaša 110 EUR za člane slavističnih društev in 160 EUR za nečlane (ob prihodu na Kongres boste predložili potrdilo o plačilu, tisti s člansko kotizacijo pa še potrdilo o plačani članarini za leto 2011). Neposredno na kongresu v gotovini poravnana kotizacija pa bo znašala 160 EUR za člane slavističnih društev in 210 EUR za nečlane. Predstavitelji knjig in projektov niso kongresni gostje in morajo, če želijo izvesti svojo predstavitev, plačati polovično kotizacijo: 55 EUR za člane slavističnih društev in 80 EUR za nečlane. Kdo plača kotizacijo (obkrožite): sam inštitucija Način plačila (obkrožite): plačilni nalog gotovina na kongresu 9


Naslov in sedež inštitucije ter tel.: Davčna št. inštitucije: Katerega obkongresnega dogajanja se nameravate udeležiti? (obkrožite) lutkovna predstava v četrtek zvečer ogled samostana s pogostitvijo v četrtek zvečer (po predstavi) ogled Maribora v petek popoldne ALI ogled Univerzitetne knjižnice Maribor (istočasno z ogledom mesta) slavnostna večerja z glasbo v petek zvečer sobotna ekskurzija (dopl. 30 EUR) z zaključnim kosilom Če ste obkrožili petkovo slavnostno večerjo in/ali sobotno ekskurzijo, nam zaupajte še, kakšno vrsto hrane želite (obkrožite): mesni meni vegetarijanski meni Nasvidenje jeseni v Mariboru! V imenu organizacijskega odbora 22. Slovenskega slavističnega kongresa: Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor, in Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev SD Slovenije Nastanitev Prenočišče za kongresne goste uredi in plača organizator kongresa. Ostali udeleženci si pa sami rezervirajte nastanitev in krijte stroške nastanitve v času kongresa. Ob rezervaciji se sklicujte na kongres, saj vam v nekaterih hotelih priznajo popust. Naslove hotelov, motelov in gostišč z okvirnimi cenami udeleženci najdete na spletni strani: http://www.mariborpohorje.si/ (Prenočišča). Organizatorji vam priporočamo spodaj naštete hotele (v oklepaju zraven imena je podana oddaljenost od hotela do kongresnega prizorišča): Hoteli podjetja Terme Maribor 1. Hotel Orel*** (2 min. peš) Volkmerjev prehod 7 2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 25 06 700 Faks: +386 (0)2 25 18 497 orel@termemb.si Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 63,20 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 48,00 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom. 2. Hotel Uni** (2 min. peš) Volkmerjev prehod 7 2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 25 06 700 Faks: +386 (0)2 25 18 497 uni.hotel@termemb.si 10


Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 32,00 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 27,00 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom. 3. Hotel Piramida*** (10 min. peš) Ul. heroja Šlandra 10 2000 Maribor Tel: +386 (0)2 234 44 00 Faks: +386 (0)2 234 43 60 piramida@termemb.si Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 68,00 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 52,00 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom. 4. Hotel Piramida**** (10 min. peš) Ul. heroja Šlandra 10 2000 Maribor Tel: +386 (0)2 234 44 00 Faks: +386 (0)2 234 43 60 piramida@termemb.si Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 76,00 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 56,00 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom. 5. Hotel Habakuk**** (20 min. z avtobusom št. 6 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš) Pohorska ulica 59 2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 300 81 00 Faks: +386 (0)2 300 81 28 habakuk@termemb.si Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 107,20 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 68,00 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom. 6. Hotel Habakuk***** (20 min. z avtobusom št. 6 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš) Pohorska ulica 59 2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 300 81 00 Faks: +386 (0)2 300 81 28 habakuk@termemb.si Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 120,00 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 89,60 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom Za vse zgoraj naštete hotele velja, da udeležencem pripada 20 % popust na redne cene, da so cene na osebo na dan in vključujejo nočitev z zajtrkom, brezplačen internet v sobah, prost vstop v Casino Mond in brezplačno parkirišče. Doplačilo na osebo na dan: turistična taksa cca. 1,01 EUR. V hotelu Habakuk je v ceno vključen še prost vstop v Wellness-Spa center 11


hotela Habakuk, neomejena uporaba bazenov in whirpoolov s termalno vodo (vodne masaže, slapovi), turške kopeli in finskih savn. V hotelih Piramida, Orel, Uni pa imate prost vstop v MTC Fontana. Grand hotel Ocean**** (12 min. peš) Partizanska cesta 39 2000 Maribor Tel.:+386 /0/59 077 140 Faks:+386/0/59 077 145 info@hotelocean.si Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 118,00 EUR* *Cena je z upoštevanim 22 % popustom. Vključuje tudi neomejeno uporabo interneta in parkirišče ob hotelu. Turistična taksa ni všteta v ceno (1,01 EUR na osebo na noč). Garni hotel Tabor*** (5 min. z avtobusom št. 6 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš) Ul. heroja Zidanška 18 2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 421 64 10 Faks: +386 (0)2 421 64 40 hoteltabor@podhostnik.si Enoposteljna soba, nočitev, turistična taksa in zajtrk/osebo: 43,20 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev, turistična taksa in zajtrk/osebo: 31,50 EUR* *Cena je z upoštevanim 10 % popustom. Hotel Betnava**** (8 min. z avtobusom št. 2/1 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš) Jadranska cesta 30 2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 333 4 100, 333 4 200 Faks: +386 (0)2 333 4 131 hotel@betnava.si Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 60 EUR* * Cena je s popustom. V ceno ni vključena turistična taksa (1,01 EUR na osebo na noč). Prehrana - Restavracije v Mariboru Na letošnjem kongresu bosta organizirani pogostitev v četrtek zvečer ter petkova večerja. Kositi pa boste morali po svoje. Zato smo vam pripravili spisek in zemljevid z označenimi restavracijami in gostišči v bližini Univerze v Mariboru, kjer se bo odvijal kongres. Priporočamo naslednje restavracije (poiščete jih na zemljevidu kongresnih lokacij, gl. strani 16 in 17): Hiša dobrot, Tyrševa ulica 3 (Maribor); +386 (0)2 23 80 814; delovni čas: pon.–pet.: 10.– 21., sob.: 12.–22., ned.: 12.–20. Pub, restavracija, pizzeria Ancora, Jurčičeva 7 (Maribor); +386 (0)2 25 02 033; delovni čas: pon.–čet.: 9.–24., pet.: 9.–1., sob.: 10.–1., ned.: 10.30–22.30. Restavracija Novi svet pri Stolnici, Slomškov trg 5 (Maribor); + 386 (0)2 25 00 486; delovni čas: pon.–pet.: 10.–24., sob.: 11.–24., ned.: 11.–21. 12


Restavracija Toti rotovž, Glavni trg 14 (Maribor); + 386 (0)2 22 87 650; delovni čas: pon.– sob.: 9.–24. Rožmarin – restavracija, kavarna, vinoteka, Gosposka ulica 8 (Maribor); + 386 (0)2 23 43 180, + 386 (0)31 388 179; delovni čas: pon.–čet.: 11.–22., pet. in sob.: 11.–23., ned. in prazniki: zaprto. Štajerc, Vetrinjska ulica 30 (Maribor); + 386 (0)2 234 42 34, 031 371 170; delovni čas: pon.– čet.: 6.30–24., pet. in sob.: 7.30–1., ned. in prazniki: 10.–22. HAPPY HIŠA Maribor, Glavni trg 14, 2000 Maribor, pon.–čet.: 10.00–23.00; pet.–sob.: 10.00–2.00. Čevapčarnica BAŠČARŠIJA, Poštna 8, 2000 Maribor, pon.–sob.: 9.00–23.00. Gostinski obrat GALA ŽAR, Loška 10, 2000 Maribor, pon.–sob.: 11.00–23.00; ned.: 12.00– 18.00. GRILL RANCA, Dravska 10, 2000 Maribor, pon.–sob.: 8.00–23.00; ned.: 12.00–22.00. LA STORIA TRATTORIA, Slovenska 2, 2000 Maribor, pon.–pet.: 10.00–21.00; sob.: 12.00– 18.00. PATRICKS J&B PUB, Poštna 10, 2000 Maribor, pon.–čet.: 8.00–24.00; pet.–sob.: 8.00–2.00; ned.: 16.00–23.00. TAKO'S, Mesarski prehod 3, 2000 Maribor, pon.–čet.: 11.00–22.00; pet.–sob.: 11.00–3.00; ned.: 11.00–16.00. CASSA DEL PICCASO, Strossmayerjeva 5, 2000 Maribor, pon.–pet.: 7.00–23.00; sob.–ned.: 8.00–23.00. PRI FLORJANU, Grajski trg 6, 2000 Maribor, pon.–čet.: 11.00–22.00; pet.: 11.00–23.00; sob.: 12.00–23.00. Parkiranje v času kongresa Udeleženci, ki bivajo v hotelih, naj pustijo avto kar tam, če je hotel nekoliko bolj oddaljen, pridejo z mestnim avtobusom (1 vožnja = 1,10 EUR; plačilo pri vozniku). Vsem drugim priporočamo parkiranje v garažnih hišah. Spodaj nanizane garažne hiše si sledijo glede na oddaljenost od Univerze v Mariboru, kjer se bo odvijal kongres (poiščete jih lahko tudi na zemljevidu kongresnih lokacij na straneh 16 in 17): Garažna hiša PRISTAN– Koroška cesta 35,2000 Maribor,tel.:02/228-42/17,ura parkiranja:0,70 EUR. Garažna hiša MB TRŽNICA – Vodnikov trg 5, 2000 Maribor, ura parkiranja: 1,00 EUR. Garažna hiša CITY – Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, tel.: 02/231-12-32 ali 02/23112-34, ura parkiranja: 1,60 EUR (za vsako naslednjo parkirno uro se cena zniža). Garažna hiša BOLNICA – Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, tel.: 02/320-57-42, ura parkiranja: 1,30 EUR; 24 ur = 13,00 EUR. Garažna hiša KOLOSEJ – Loška ulica 13, 2000 Maribor , tel.: 02/230-14-70; e-naslov: romana.podbevsek@kolosej.si, ura parkiranja: 1,40 EUR (1. in 2. ura), 1,00 EUR (3. in 4. ura), 0,80 EUR (5. in 6. ura), 0,40 EUR (vsaka nadaljnja ura). Pri iskanju mariborskih garažnih hiš vam bodo gotovo v pomoč fotografije njihovih vhodov, natisnjene na naslednji strani. Več informacij o parkiranju v Mestni občini Maribor najdete na http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=4240 in http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=5368. 13


Garažna hiša PRISTAN, vhod

Garažna hiša MB TRŽNICA, vhod

Garažna hiša KOLOSEJ, vhod (v ozadju slike je viden Dravski most)

14


Garažna hiša CITY

Avtorica vseh fotografij: Ines Voršič

Kontakti Računovodstvo Kenda (za podatke o plačilu kotizacij): Računovodstvo Kenda d. o. o. Radovljica, Ljubljanska cesta 3, 4240 Radovljica, Slovenija; e-pošta helena.kenda@siol.net, tel. 04 / 5320 180, 04 / 5320 182 in mobilnik 041 874 562. Vprašanja in pripombe v zvezi s prijavami in organizacijo? Pišite nam na društveni enaslov sloslavko@gmail.com. Kontaktni osebi za vprašanja v zvezi s kongresnim programom in zbornikom: – Petra Jordan, jordan.petra@gmail.com, mobilnik 031 868 288, – Boža Krakar Vogel, boza.krakar@guest.arnes.si. Kontaktni osebi Slavističnega društva Maribor (za vsa vprašanja o spremljevalnem programu kongresa in o nastanitvah v hotelih): – Alenka Valh Lopert, alenka.valh@gmail.com, mobilnik 040 278 459, – Melita Zemljak Jontes, melita_zemljak@hotmail.com.

Zemljevid kongresnih lokacij

Večji del kongresa bo potekal v stavbi Rektorata Univerze v Mariboru na Slomškovem trgu v Mariboru. Okoliška parkirišča, garažne hiše, restavracije, najbližje hotele in ostale pomembne lokacije si lahko ogledate na zemljevidu na naslednji strani. Točka 1 je prostor Univerze v Mariboru. Točka 3 je restavracija Happy hiša, v kateri bo petkov večerni slavnostni zaključek kongresa. Točka 17 označuje Lutkovno gledališče Maribor; gledališče, ki deluje v prenovljenih, a še vedno mističnih prostorih bivšega minoritskega samostana, bo lokacija četrtkove večerne predstave in pogostitve. Točke 20–24 pa označujejo kongresnemu dogajanju najbližje garažne hiše.

15


16


17


Kongresu na pot

Predsedničin nagovor udeležencem kongresa Slavistično društvo Slovenije je dočakalo dostojno starost 76 let in je navzlic rahli načetosti še vedno vitalno. Spominjam se časov, ko smo tej takrat zares množični prireditvi rekli še zborovanje in ne kongres. Kot me je opozoril častni član Boris Paternu, je bilo prvo po vojni leta 1954 tudi v Mariboru, potem pa so si sledila z nekaterimi premori vsako leto v drugem kraju. Najznamenitejši sta bili tisti na Bledu in v Portorožu, ko je prišlo o slovenščini v javnosti razpravljat okrog 700 slavistov. Naš kongres ima po nekajletnih uspešnih predstavitvah strokovnih vprašanj iz perspektiv bližnjih slovenistično-slavističnih središč na drugi strani meja naše države zdaj novo ambicijo. Želi si, da bi se v naslednjih letih strokovni in širši javnosti sistematično predstavila nova slovenistično slavistična središča, ki so po matični ljubljanski slavistiki nastala na tleh države Slovenije. Najstarejše med njimi je Maribor, zato mu je čast in odgovornost, predstaviti svoje delovanje v kabinetu in na terenu, pripadla prvemu. Pogled v program nam pove, da so se mariborski kolegi na to temeljito pripravili. O svojem delu nam bodo spregovorili v plenarnih predavanjih, v dveh prav njim namenjenih sekcijah, pa tudi v tistih, ki so namenjena drugim aktualnim temam – lektorstvu, specialni didaktiki, širšim slavističnim temam, predstavljali se bodo med avtorji novih knjig, diskutirali na okrogli mizi o slovenščini v javnosti, Posredno bodo navzoči kot mentorji pri predstavitvah raziskovalnih snovanj najboljših slavističnih diplomantov, zbranih z vseh slovenskih univerz. Omogočili nam bodo videti del aktualnega kulturnega utripa svojega mesta, nas popeljali v njegovo jedro in okolico, nam pripravili družabno srečanje. O vsebini kongresa se je mogoče podrobno poučiti v zborniku kongresnih prispevkov, eni od tiskanih izdaj Slavističnega društva Slovenije, ki je sicer tudi izdajatelj zbirke znanstvenih monografij Slavistična knjižnica, dveh uglednih strokovno znanstvenih revij Slavistične revije ter Jezika in slovstva in društvene Kronike. Vse te bogate in kakovostne dejavnosti, natančno popisane v zahtevnih prijavnih obrazcih, pa letos niso prepričale državnih birokratov za pičlo subvencijo, bodisi zbornika bodisi same kongresne prireditve. Oboje se tako letos prvič v zgodovini dogaja brez državne podpore. Oboje se je zgodilo prav zaradi prej omenjene vitalnosti društva In kajpak ob prostovoljnih prispevkih naših podpornikov, ki se jim vsem najlepše zahvaljujemo. Prav tako kakor se moram zahvaliti prizadevnim mariborskim in ljubljanskim članom organizacijskega odbora za požrtvovalno delo na etični pogon. Upamo, da vas bodo kongresne teme dovolj pritegnile, da boste ne le poslušalci in bralci, ampak tudi sogovorniki na naših dogodkih. Referentom pa želim številno občinstvo in živahen odziv. Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije 18


Uvodnik kongresnega zbornika Slavistika v regijah – Maribor

Pred nami je dvaindvajseti zbornik Slavističnega društva Slovenije, redni spremljevalec vsakoletnega slavističnega kongresa. Kot po navadi tudi letos prinaša prispevke, ki so predstavljeni na tem najpomembnejšem strokovnem in stanovskem srečanju raziskovalcev, učiteljev, publicistov, lektorjev, študentov in drugih članov našega društva. Izbira kraja in tematike kongresa že dolgo ni več naključna, ampak sledi premišljeni logiki izbiranja vsebinsko problemskih sklopov. Pred dvema letoma se je tako končal tematski ciklus, ki je v nekaj letih predstavil strokovna vprašanja, kot so videti iz bližnjih slovenistično-slavističnih središč na drugi strani meja naše države, v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru. Konec tega ciklusa in že napoved novega je nato predstavljal kongres 2010 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od koder so izšli strokovni in kadrovski potenciali za nastanek novih univerzitetnih slovenistično-slavističnih središč po Sloveniji, ki se pospešeno osamosvajajo, si konkurirajo in se (včasih tudi, čeprav premalo) povezujejo. Za njimi je daljše ali krajše razvojno obdobje, rezultati pa zanimivi in vredni pozornosti v zaokroženih predstavitvah vsakega od njih. Prvo je kot najstarejši odvod matične ljubljanske slavistike nastalo slovenistično-slavistično središče na Univerzi v Mariboru. Zato mu je pripadla čast in odgovornost, da udeležencem kongresa in bralcem zbornika prvo predstavi smeri, oblike in rezultate pedagoškega, raziskovalnega, publicističnega in drugega strokovnega delovanja, s tem pa svoj prispevek k upravičevanju poimenovanja Maribora za univerzitetno mesto. To je, kot bomo prebrali v zapisu Toneta Partljiča, sicer le eden od epitetov, ki jih je Maribor pridobil v tradiciji in sodobnosti – od štajerske metropole, mesta ob Dravi, mesta pod zelenim Pohorjem, do evropske prestolnice kulture. Da vsaj kar zadeva slovenistično-slavistična vprašanja, Maribor pridevek univerzitetno mesto vsekakor zasluži, se lahko prepričamo v pričujočem zborniku. V njem se sedanji člani Oddelka za slavistiko na mariborski Filozofski fakulteti in kolegi s Pedagoške fakultete predstavljajo v treh začetnih razdelkih, posvečenih jezikoslovju, literarni vedi in specialni didaktiki ter z njo povezani mladinski književnosti. Delo in projekte sedanjih jezikoslovcev in literarnih zgodovinarjev pregledno zarisujejo uvodni prispevki Zinke Zorko, Marka Jesenška in Silvije Borovnik, posamezniki, ki jih omenjajo uvodničarji, pa v nadaljevanju predstavljajo dosežke iz svojih raziskovalnih delavnic. V njih bo marsikaj zanimivega tudi za delo v praksi, npr. prispevki o oglasih, dvogovorih, zvrstnosti govorjenih besedil, o odnosu do živali v literaturi (in življenju), o fantastiki v kratki prozi, o značilnostih esejistike idr. Zelo dejavne so Mariboru tudi raziskovalke na področju mladinske književnosti in njene didaktike, ki ju v praksi že 50 19


let uspešno združuje gibanje Bralna značka, o čemer se lahko prepričamo v prispevkih tretjega »mariborskega« razdelka tega zbornika. Tako je mariborska slavistika od začetkov na takratni Pedagoški akademiji v 60. letih 20. stoletja do dandanes napredovala v razvijajočih se institucionalnih okvirih prek kasnejše Pedagoške fakultete do sedanjega delovanja na dveh iz nje zraslih inštitucijah, na Filozofski in na Pedagoški fakulteti. In se, kot še beremo v zapisu Marka Jesenška, tematsko usmerila predvsem v raziskovanje stikov podonavskega in alpskega prostora ter v objavljanje v znanstveni reviji Slavica slovenica in v zbirki znanstvenih monografij Zora. Mariborska slavistika je sicer osrednja tema pričujočega kongresa in zbornika, ne pa tudi edina. Zveza društev Slavistično društvo Slovenije je namreč zveza članov z razvejanimi profesionalnimi interesi, ki jih vseh ne morejo »pokriti« zgolj akademiki. K sodelovanju na kongresu in k pisanju za zbornik smo zato povabili še druge skupine strokovnjakov. Tako npr. lektorje pisne in govorjene slovenščine, ki imajo tudi obilo strokovno stanovskih vprašanj, kar bomo mogli prebrati v posebnem razdelku zbornika. Podobno je z učitelji slovenščine na srednjih strokovnih in poklicnih šolah, katerih didaktičnim problemom na splošno ne posvečamo dovolj pozornosti, zato so dobili priložnost, svoja stališča in spoznanja razgrniti v namenskem razdelku zbornika in v eni od sekcij kongresa. In če želimo ohranjati vsebinsko in člansko vitalnost našega društva, moramo skrbeti še za pomlajanje nastopajočih in pišočih slavistov in slovenistov. S tem namenom smo pritegnili k sodelovanju pravkar diplomirane najboljše študente z vseh slovenskih slovenistik oz. slavistik. Njihovi prispevki so tako literarnozgodovinski kot jezikoslovni, dotikajo se tako sinhronih kot diahronih strokovnih problemov. Raziskovalce, ki so slej ko prej na začetku poti, kakor tudi uveljavljene slaviste pa bomo srečali kot avtorje v še enem posebnem razdelku s prispevki iz slovanske slavistike. Posvečajo se trem letošnjim obletnicam, stoletnici rojstva Czesława Miłosza in Viktorja Smoleja ter dvestoletnici rojstva Stanka Vraza, pa še nekaterim primerjalnim jezikoslovnim in literarnoprevajalskim vprašanjem. Kot po navadi zbornik prinaša tudi kratke predstavitve knjig in projektov iz minulega leta ter utemeljitve za podelitev društvenih priznanj dvema posebno zaslužnima mariborskima slavistoma. Ni lepo, je pa res, in kritična žilica mi ne da miru, da ne bi zato tudi zapisala: letošnji zbornik je prvič v zgodovini svojega izhajanja izšel brez državne podpore. Na debelo ekpertizo, kakršno kot prošnjo za sredstva zahtevajo birokrati na JAK, smo dobili trivrstični lakonični odgovor, da zbornikov pač ne financirajo več. Nič ne de, če gre za področje, ki naj bi, če prav razumemo nacionalni interes, imelo po naši zdravi pameti v naši državi prednost, in za publikacijo, ki združuje eminentne in visoko kompetentne avtorje ter prinaša dovolj široki strokovni javnosti ažurne in pomembne informacije. Za prispevek smo zato toliko bolj hvaležni Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in seveda članom društva ter bralcem za njihovo podporo. Ta ščepec grenke soli mi kot urednici ni zagrenil bralskega veselja ob kakovostih prispevkih. Tega želim tudi vsem, ki se boste branja lotili v prihodnosti. Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije 20


Izjava za medije

Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, temeljni in najširši znanstveni in strokovni sestanek strokovnjakov s področja slavistike in slovenistike v Sloveniji, ki zajema naš celoten kulturni prostor. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi na sosednja področja kulturologije in specialne didaktike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike/slavistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Slovenistiko v Sloveniji je potrebno razumeti kot temeljno disciplino v slovenskem nacionalnem interesu, raziskovalna središča v Sloveniji pa kot svetovna središča za raziskovanje in poučevanje slovenističnih in primerjalno slavističnih vsebin. Upoštevajoč to samopodobo bo novi ciklus slavističnih kongresov predstavil nova središča slovenistike/slavistike v Sloveniji, ki so nastala na univerzah zunaj Ljubljane. Temeljni cilji kongresa imajo vsako leto specifike glede na osrednjo temo. V letu 2011 bo to predstavitev mariborske univerzitetne slovenistike/slavistike in njenih odsevov v slovenski in mednarodni prostor, podrobnejši cilji pa naslednji: 1. predstavitev najnovejših znanstveno raziskovalnih dosežkov iz delavnic vrhunskih strokovnjakov Univerze v Mariboru s področja jezikoslovja, literarne vede in specialne didaktike; 2. predstavitev znanstvenih in strokovnih publikacij v zadnjem letu; 3. predstavitev specialno didaktičnih raziskav s tematiko učnih težav v razvijanju sporazumevalne kompetence pri dijakih v programih strokovnega in poklicnega izobraževanja; 4. razpravljanje o odprtih vprašanjih lektorstva; 5. predstavitev aktualnih raziskav s področja širše slavistike ter slovensko-slovanskih kulturnih stikov; 6. razpravljanje o aktualnih vprašanjih slovenščine v javnosti, posebno na področju izobraževanja; 7. predstavitev najboljših diplomskih nalog študentov slovenistike/slavistike v vseh slovenskih univerzitetnih središčih v zadnjih dveh letih; 8. predstavitev naravne in kulturne dediščine in sedanjega kulturnega utripa Maribora in okolice. Pri tč. 1 so predvidena plenarna predavanja, pri drugih večinoma sekcijski prispevki z diskusijo med udeleženci, vprašanja slovenščine v javnosti in deloma tudi lektorske teme pa bodo obravnavane v obliki okrogle mize. Kot novost bomo v posebni sekciji organizirali predstavitve najboljših diplomskih del študentov vseh slovenskih slovenistik/slavistik v zadnjih dveh letih. Na ta način želimo nagraditi najbolj prizadevne študente, njihovemu delu omogočiti širšo prepoznavnost, udeležencem pa informacijo o rasti strokovnega podmladka. 21


Na slavističnih kongresih vedno sodelujejo najeminentnejši strokovnjaki, je prostor razkrivanja raziskovalnih novosti in visoko strokovne ter demokratične diskusije s strokovnim zaledjem, kakršnega ne ponuja sicer noben drug slavistični shod. Kongresnikom želimo na srečanju predstaviti raziskovalne dosežke slavistike in slovenistike na mariborski univerzi od njenih začetkov do danes, njihove podobnosti in razlike ter sožitja in razhajanja z dognanji strokovnjakov iz drugih slavističnih univerzitetnih središč in njihovo implementacijo v širšo strokovno prakso. Zaradi kakovostnih vsebin, predstavljenih dognanj in znanstvene podkovanosti referentov in drugih sodelujočih je pričakovati, da bo tudi mariborski kongres Slavističnega društva Slovenije potrdil sloves najpomembnejšega letnega zborovanja slovenskih slavistov in slovenistov. Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Ljubljana, 6. september 2011

Utemeljitvi priznanj Slavističnega društva Slovenije za leto 2011 Zveza društev Slavistično društvo Slovenije podeljuje red. prof. dr. Marku JESENŠKU posebno priznanje za prispevek k delu Slavističnega društva Slovenije in za znanstvenoraziskovalno odličnost Marko Jesenšek, aktualni dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je svoje strokovne organizacijske sposobnosti mojstril tudi kot požrtvovalen in učinkovit sodelavec Slavističnega društva Slovenije. Bil je predsednik Slavističnega društva Maribor (1995–1999), predsednik Zveze društev Slavistično društvo Slovenije (2000–2004) in dolgoletni član sveta Slavistične revije. S svojim delovanjem se je zapisal med strokovno pronicljive in človeško dobrohotne društvene voditelje, ki so prispevali k dobrim odnosom med članstvom in h krepitvi njegove stanovske zavesti. Kljub številnim družbenoorganizacijskim zadolžitvam in vestnemu pedagoškemu delu pa je v jedru njegovega zanimanja mednarodno odmevno raziskovalno delo, ki širi dober glas o mariborski slavistiki po domovini in tujini. V svoji bibliografiji izkazuje 21 izvirnih znanstvenih člankov, je urednik znanstvenih monografij (v zbirki Zora je od 1998 do leta 2009 izšlo 61 naslovov) in organizator dveh znanstvenih simpozijev. Monografija The Slovene Language in the Alpine and Pannonian Language Area: the History of the Slovene Language (Krakov: Universitas, 2005) je odmeven prispevek v zakladnico svetovnega znanja in razumevanja jezikovnih razmer na Slovenskem, zlasti zgodovinskega razvoja slovenskega jezika. Gre za primerjalno-kontrastivno, zgodovinsko-sociolingvistično in dialektalno usmerjeno monografijo o razvoju slovenskega knjižnega jezika. Osredinja se na pomembne dogodke v 18. in nemirnem 19. stoletju. Avtor opozarja na obstoj dveh knjižnih 22


norm (osrednje- in vzhodnoslovenske) vse do sredine 19. stoletja, zarisuje njune okvire, določa razmerje do pokrajinskih jezikovnih različic in predstavlja oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika. Avtor odpira vprašanji ločenega razvoja slovenskega jezika v alpskem in panonskem jezikovnem prostoru in poenotenja slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja. V sociolingvistični analizi jezikovnih razmer na Slovenskem v 18. in 19. stoletju na novo vrednoti prekmurske in štajerske poskuse normiranja jezika na vzhodu kot razvojni jezikovni lok. Monografija je napisana v angleščini po mednarodnih bibliografskih standardih s povzetkom v slovenščini in poljščini in je izšla pri ugledni mednarodni založbi jagelonske univerze. Marko Jesenšek v monografiji Spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor (Maribor: Slavistično društvo (Zora 33), 2005) analizira nastanek, razvoj in prostorske okvire dveh knjižnih norm na Slovenskem. Poudarek je na raziskavah panonskega jezikovnega prostora, na teoriji o nastanku prekmurskega knjižnega jezika, na primerjavi osrednje- in vzhodnoslovenske skladnje ter na analizi razlikovalnega besedja. Monografijo odlikujejo razmišljanja o vprašanjih jezikovnega načrtovanja in politike ter sporazumevalne funkcije jezika. Vsebinsko in tematsko je Jesenškovo raziskovanje zgodovine slovenskega knjižnega jezika zaokrožena celota (obe monografiji in nad 40 razprav), prilagojena vsem znanstvenim zahtevam sodobnega jezikoslovnega raziskovanja. akad. prof. dr. Zinka Zorko Zveza društev Slavistično društvo Slovenije podeljuje profesorici Danici KRIŽANIČ MüLLER posebno priznanje za pedagoško odličnost in pesniško ustvarjalnost Danica Križanič Müller je bila rojena v Mariboru, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, v Ljubljani je doštudirala slovenistiko in anglistiko. Od 1. 9. 1988 do 1. 9. 2011 je poučevala slovenščino na II. gimnaziji Maribor. S svojo strokovnostjo in odnosom do dijakov je pustila nepozaben pečat v življenju II. gimnazije. Svojo veliko ljubezen do književnosti je na nevsiljiv način prenašala na dijake. Številni med njimi so po njeni zaslugi prebrali marsikatero knjigo, ki je sicer ne bi. S svojo mirnostjo in razumevanjem mladih je bila vzor učitelja, ki mlade usmerja in jim pomaga pri reševanju problemov. Neprecenljivo in težko ponovljivo je njeno delo na področju vodenja literarnih delavnic in mentorstva dijakom na področju literarnega ustvarjanja. V vsakem šolskem letu od njenega nastopa dela na II. gimnaziji je izšel literarni zbornik, skupaj preko dvajset, kar je redek primer v slovenskih šolah. Njene vzpodbude in strokovna pomoč ter objave v šolskem zborniku so pomagale številnim danes uveljavljenim mladim literarnim ustvarjalcem na začetku njihove poti. Danica Križanič Müller je s svojim predanim delom vzor mladim učiteljem, saj združuje tisto, kar je potrebno za dobrega učitelja: izjemno strokovnost, požrtvovalnost in iskanje dobrega v mladih ljudeh. Zadnja leta deluje kot članica žirije pesniškega viteškega turnirja v Mariboru. Je dolgoletna članica Društva slovenskih pisateljev. Poezijo objavlja v revijah Dialogi, Nova revija in Literatura, objavila je tri pesniške zbirke: Topli skriti veter (samozaložba, 1991), Doseganje glasu 23


(Založba Obzorja, 2001) in Odprta praznina (Založba Pivec, 2009). V letu 2009 je bila zbirka Odprta praznina nominirana za Jenkovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za najboljšo pesniško zbirko v tekočem letu. Zbirko Odprta praznina je dr. Manca Košir v majski številki revije Bukla 2009 razglasila za knjigo meseca. Danica Križanič Müller je nedvomno ena boljših sodobnih slovenskih pesnic, o čemer ne nazadnje priča tudi uvrstitev v Antologijo slovenskih pesnic III (Tuma, 2007), ki jo je uredila dr. Irena Novak Popov. Obstajajo pesniki, ki izdajajo zbirke pogosto, kontinuirano in obstajajo pesniki, ki izdajajo zbirke vsakih nekaj let, jih dodelajo in do konca izbrusijo. Danica Križanič Müller spada med slednje; je ena najvidnejših mariborskih in tudi slovenskih pesnic, ki pa izdaja svoje zbirke poredkoma in zelo preudarno ter jih dodela do najmanjše podrobnosti, takšna je tudi njena zadnja zbirka Odprta praznina. Prvo zbirko je izdala leta 1991 v samozaložbi, druga je izšla leta 2001 pri Založbi Obzorja pod uredništvom Andreja Brvarja, ki je imel, kot je znano, zelo stroge kriterije za izdajo pesniških zbirk. Od takrat naprej je Danica Križanič Müller pripravljala naslednjo zbirko Odprta praznina – eno najboljših zbirk, ki so v zadnjem desetletju nastale v Mariboru, in tudi eno vidnejših v Sloveniji.

Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor, in Založba Pivec

24


Podporniki Slovenskega slavistiÄ?nega kongresa Maribor 2011

Gospa Alenka Glazer, profesorica Sadjarstvo in vinogradniťtvo Železnik 25


Ida Baš

Izid kongresnega zbornika Slavistika v regijah – Maribor je finančno podprl Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

26


Organizatorji Slovenskega slavistiÄ?nega kongresa Maribor 2011

27


28


Prijavnica za članstvo v Slavističnem društvu Slovenije. Podpisana prijavnica pomeni, da član sprejema Pravila Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, objavljena na spletnih straneh društva http://641.gvs.arnes.si/pravilasds.html. S članstvom v Slavističnem društvu Slovenije pridobite zlasti pravico do informiranosti ter možnost popularizacije dosežkov stroke, povezovanja znanosti s prakso in stika z ostalim članstvom. Med članske ugodnosti pa sodita poleg društvenega glasila Kronika, znižanih naročnin na Jezik in slovstvo (16,50 EUR nam. 20,50 EUR) in na Slavistično revijo (15,50 EUR nam. 22 EUR ) še popust pri naročnini na revijo Slovenščina v šoli (19,61 EUR nam. 23,80 EUR) ter občutni popust pri kotizacijah za udeležbo na slavističnem kongresu in ostalih društvenih prireditvah. Ime in priimek: Natančen zasebni naslov: Elektronski naslov: Izobrazba in delovno mesto: Ustanova/zaposlen na: Datum:

Podpis:

Člani Slavističnega društva Slovenije z istimi ugodnostmi postanejo tudi vsi tisti, ki se včlanijo v svoje pokrajinsko slavistično društvo in članarino poravnajo na njegov račun. Članarino torej lahko poravnate ali svojemu pokrajinskemu društvu ali neposredno Slavističnemu društvu Slovenije. Članarino za leto 2011 (25 EUR) lahko na račun Zveze društev Slavistično društvo Slovenije št. 02083-0018125980 (za nakazila izven Slovenije: IBAN: SI56 0208 3001 8125 980, koda SWIFT-BIC: LJBASI2X, Reuter: LB LJ) nakažete s plačilnim nalogom ali prek spletne banke. Zaradi hitrejše identifikacije naj bo na nakazilu vaše polno ime in kraj bivanja. Dodatna pojasnila daje računovodkinja Helena Kenda, Ljubljanska cesta 3, 4240 Radovljica (helena.kenda@siol.net, tel. 04 532 0180, 04 532 0182 in mobilnik 040 692 829). Novinci pošljite prijavnico na naslov Slavistično društvo Slovenije, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, lahko pa po elektronski poti preko obrazca na sloslavko.wufoo.com/forms/prijavnica1/. Vabimo vse, ki bi želeli sproti zastonj prejemati obvestila o različnih prireditvah, predavanjih in tiskovnih konferencah oziroma diskutirati na literarne, jezikovne, humanistične, izobraževalne teme, da se prek spletne strani mailman.ijs.si/listinfo/ slovlit vključite v elektronsko diskusijsko skupino SlovLit oz. sporočite svoje enaslove na miranhladnik1@gmail.com. Arhiv slovlitovskih objav od leta 2000 dalje je na naslovu mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/. 29


Kronika Slavisticnega drustva Slovenije 89  

Slovenski slavisticni kongres Maribor 2011, posebna kongresna kronika s kongresnim programam, Marko Jesensek, Danica Krizanic Muller, zemlje...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you