Page 1

Kronika Slavističnega društva Slovenije

sds.r8.org

Izdaja Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

List za člane društva Ur. Matjaž Zaplotnik

(matjaz.zaplotnik@siol.net)

Ljubljana, 15. julij 2011 Letnik 15, št. 88 ISSN 1854-1216 (tisk); ISSN 1854-1224 (e-verzija) Člani Slavističnega društva Slovenije prejemajo glasilo brezplačno. Izdelek se ne prodaja. Naklada te številke je 800 izvodov.


Obvestila predsednice društva Seja upravnega odbora, oktober 2010 Po prvi seji UO SdS, 22. 10. 2010, naj na kratko poročam, kaj je novega v delovanju Slavističnega društva Slovenije (SdS). V petek, 22. 10. 2010 se je UO SdS sestal prvič v času mojega predsedniškega mandata in mandata nove tajnice Petre Jordan. Sklenili smo, da bo naslednji ciklus slavističnih kongresov obšel centre novih slovenistik po Sloveniji in jih spodbudil, da predstavijo svoje delovanje. Tako bo l. 2011 kongres v najstarejši ‘’novi’’ slavistiki/slovenistiki v Mariboru, v soorganizaciji SD Maribor, ki mu predseduje dr. Alenka Valh Lopert. Kongres se bo financiral iz kotizacij, ker drugih virov ni. Člani UO so se strinjali, naj bo program manj natrpan, in več predavanj posvečenih tudi interesom učiteljev. Ko bo vsebinska zasnova bolj konkretna, sporočimo. Naša želja tudi je, da bi spet vzpostavili povezavo z ZŠ, tako da bi se kongres spet štel kot izobraževanje učiteljev z ustreznim točkovanjem (obljubiti ne moremo!), pa da bi organizirali strokovni posvet o Cankarjevem priznanju, preden se spremeni morebitna sedanja organizacijska struktura tega tekmovanja. Predsedniki nekaterih sedaj mirujočih sekcij so obljubili aktivirati svojo dejavnost (leksikološka, Znanost mladini). Druge pozivamo k premisleku, ali bodo pripravile kak predlog programa do januarja 2010, se ukinile, bi kazalo prezaposlenemu vodji najti namestnika? Eden največjih problemov so kajpak finance. Še tiste skromne, od katerih društvo živi, prihajajo neredno ali pa sploh ne. Mislim konkretno na zaostanke plačil članarin in naročnin revij. Zato prosim zamudnike, da svoje obveznosti poravnajo, saj je od prispevkov članstva odvisna tudi kakovost delovanja društva.‘’Otipljive’’ koristi članstva so popusti pri naročninah revij, pri kotizacijah idr., tiste manj merljive pa koncentracija informacij o strokovnih novostih v revijah in na kongresih, občutek stanovske povezanosti, stiki s kolegi in še kaj. Kot rečeno, trudili se bomo spet bolj pritegniti večinsko članstvo, učitelje, in prosimo za razumevanje, če se stvari ne bodo odvijale s takim tempom, kot bi si želeli. Boža Krakar Vogel, predsednica Dejavnosti SDS, december 2011 Spoštovani člani SdS! Zahvaljujem se vam, da zadnji mesec kar pridno poravnavate zaostale obveznosti članarine in naročnin na reviji. Hkrati vas želim še enkrat spomniti, da je ta mesec še čas, da del dohodnine, do 0,5%, namenite Slavist. društvu, z davčno št. 81642946. Vaše članarine in donacije so za delovanje slavističnega društva edini prihodki, s katerimi sploh lahko računamo, kadar pripravljamo naše dejavnosti, ki niso vezane na utečene donacije za posebne namene (reviji, knjige ipd.) Spodaj prilepljam del odgovora davčne uprave, kako se to stori. Namenitev dela dohodnine za donacije za leto 2010. V kolikor želite dostopati do storitve kliknite na povezavo http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodki.euprava?CS=1&zdid=579&sid= 1367. Na tej strani kliknete pri dnu Povezave na vloge ..., pa je spet bolj pri dnu obrazec v pdf ali v e- varianti. Če izberete pdf, kar je najbolj enostavno, če nimate sigenca, iztisnete, vpišete podatke in pošljete svoji davčni upravi.


V januarju bo spet seja upravnega odbora. Takrat bomo prešteli svoje vrste, potem pa načrtovali svoje delo za naslednje leto glede na realnost, ki jo bomo ugotovili. - V upanju, da bo ta čim bolj rožnata in čim manj krizna, tako da bomo energije lahko usmerili še kam drugam kakor v finance, vsem želim lepe praznike in naj se vam v novem letu izpolni vsaj del načrtov tako, kot si želite. Lep pozdrav, Boža Krakar Vogel, predsednica Spomenik S. Škrabcu (in slovenščini?), januar 2011 V soboto, 8. 1., sem se kot predsednica Slavističnega društva udeležila odkritja spomenika slovenskemu jezikoslovcu p. Stanislavu Škrabcu v Novi Gorici (delo kiparja Mirka Bratuša). Prireditev je bila ena izmed številnih v okviru praznovanja 200-letnice bivanja frančiškanov na Kostanjevici v Novi Gorici, znotraj katerega je bila ta sobota ‘’Dan p. Stanislava Škrabca’’ in v celoti posvečena temu raziskovalcu pravorečnih idr. reči slovenskega jezika. Spomenik je odkril eden najboljših poznavalcev jezikoslovnega dela in mišljenja S. Škrabca, akad. dr. Jože Toporišič, ki je v svojem govoru tudi izčrpno orisal Škrabčevo življenje in delo. Prof. Toporišiču so sledili še drugi govorniki, sam S. Škrabec pa je spregovoril z glasom igralca J. Starine:‘’Lepo in koristno je, ako znamo in poznamo več jezikov, zlasti tistih bogatih in imenitnih; ali napaka in greh mora biti, ako ne poznamo svojega slovenskega najbolje. ... Če pa mi tega jezika ne znamo in se ga tudi učiti ne maramo, ... potem se nikar ne čudimo, če ginemo, če jih zmirom več od nas odpada k temu ali onemu tujemu, pa lepemu, zdravemu, mogočnemu in tudi bogatemu jeziku, ki je ljubljen in v časti in se ga vse uči doma in drugod!’’ P. Stanislav Škrabec, delujoč večinoma v času K und K, pač ni mogel slutiti smeri razvoja jezikovnega učenja za 21. stoletje. Namreč to, da bo pri nas zrasla mladež, ki bo svoj jezik najbolje znala, (ljubila) in se ga tem raje učila, čim bolj in čim prej ga bo lahko preizkušala vštric s tujim, denimo z zdravo, mogočno, bogato in ljubljeno angleščino, čim prej bo obenem s poslušanjem slovenskih zgodbic, petjem pesmic in zapisovanjem slovenskih besed in stavkov pohvaljena, da zna to zelo dobro tudi po angleško. – Prav zares, v času K und K se to še ni dogajalo v prvem razredu ljudske šole, čeprav je bil eden takih lepih in bogatih jezikov celo državni, kako bi torej lahko to napovedal pok. Stanislav Škrabec. A če so številne prisotne kaj zaskrbele besede nekaterih tako razmišljajočih govornikov, mdr. p. Nika Žvoklja, ki se je v svojem nagovoru dotaknil še arbitrarnosti rabe slovenščine v nacionalni strategiji visokega šolstva, nas je prezeble in mrkoglede v tokrat megleni, sicer pa pregovorno sončni Novi Gorici, po spominski maši ogrela prijazna pogostitev v jedilnici kostanjeviškega samostana. Boža Krakar Vogel, predsednica O seji upravnega odbora, januar 2011 Druga seja UO SdS, 14. 1. 2011, je trajala zelo dolgo. Mdr. smo razpravljali o programu kongresa od 29. sept. do 1. okt. v Mariboru. Ta naj bi se bolj kakor zadnja leta spet približal zanimanju večinskega članstva, učiteljev. Zato bo dobršen del programa, poleg predstavitve slavistike na UM, ki je zaradi konceptualne naravnanosti kongresa krovna tema, namenjen tudi slovenščini v šoli, konkretno: posebna sekcija bo namenjena poučevanju slovenščine v poklicnih šolah in organizirali bomo okroglo mizo Slovenščina v javnosti in izobraževalni sis-


tem v Republiki Sloveniji. V posebni sekciji se bodo predstavili diplomanti slovenskih slovenističnih/slavističnih oddelkov univerz (po 2 z vsakega oddelka), še poseben sklop razprav pa bo posvečen pomembnim dogodkom v slovanskem svetu. Vabimo člane, da že zdaj načrtujete prihod na kongres. Še pred kongresom bo 15. aprila (petek popoldne) na ljubljanskem magistratu strokovno posvetovanje o Cankarjevem priznanju. Vsebinski in organizacijski vodje bodo razčlenili oblike in cilje te prireditve nekoč in danes, o svojih izkušnjah bodo v referatih in v razpravi spregovorili tudi mentorji. Na posvetu želimo dobiti odgovore na vprašanje, kakšne vsebinske in organizacijske oblike se kažejo kot najbolj primerne. Veliko smo govorili o financah, ki jih je iz leta v leto manj, predvsem ni več nekoč velikodušnih družbenih donacij, in je v l. 2010 v društveni bilanci nastala izguba. Eden od sklepov je, poleg prijavljanj na vse mogoče razpise, zato bil, da se polna članarina zviša na 25 evrov letno. Člani jo bodisi centrali bodisi pokrajinskim društvom plačajo do konca maja. Ugotovljeno je še bilo, da člani »notri prinesejo« članarine s popusti na revije in tiske, pri kotizaciji kongresa idr. Stvar vodstva in vodij posameznih sekcij pa je, da dejavnosti v večji meri kot doslej približa strokovnim interesom večinskega članstva, ki so predvsem učitelji. Za to pa se, kot smo poskusili nakazati zgoraj, tudi trudimo. Najbrž si je težko predstavljati, da ves ta organizacijsko vsebinski trud terja ogromno dela, ki ga opravlja centralna ekipa – predsednica, tajnica in tehnični urednik spletne strani, Kronike, Slavistične knjižnice, Matjaž Zaplotnik, pri organizaciji MB kongresa pa ekipa, še manjša od omenjene, pod vodstvom A. Valh Lopert, in da zato ni povsem samoumevno, da bi morali to odslej početi čisto zastonj. Govorili smo še o izhajanju, vsebinski zasnovi obeh društvenih revij (Slavistična revija, Jezik in slovstvo), apelirali na redno izhajanje, ažurirane evidence naročnikov in redno plačevanje naročnin. Razpravljali smo o oglašanju društva v javnosti. To bo potekalo tako, da bo pobuda posameznega člana deležna presoje delovne skupine iz vrst članov UO, ki bodo ocenili, ali je besedilo v interesu društva in ga v skladu z večinskim mnenjem poslali v javnost (ali pa ne). Za pobudo o presoji ustavnosti sedanjega zakona o himni (Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi), o kateri je bilo govora na občnem zboru društva v Ljubljani, člani UO niso pokazali interesa, zato te pobude ne bomo dali. Veselilo nas je, da sta se nam pridružili tudi predstavnici iz tržaškega društva, ki se dolgo ni udeleževalo sej. Pa da sta se sklenili delovno srečati novomeško in novogoriško društvo. Boža Krakar Vogel Napoved slavističnega kongresa in še kaj, marec 2011 Spoštovani člani slavističnega društva, nabralo se je spet nekaj novic: 1. Kot je znano, bo letos slavistični kongres od 29. sept. do 1. okt. v Mariboru. Krovna tema bo predstavitev mariborske slavistike skozi čas, ob tem pa bodo zastopane tudi druge teme, tako da bo vsebina kongresa okvirno taka: predstavitev mariborske slavistike (plenarna in sekcijska predavanja, program oblikuje SD Maribor) slovenščina v poklicnih šolah – sekcija (vsebinsko organizacijski vodja dr. Simona Pulko) iz slovanskega sveta – sekcija (vsebinsko organizacijski vodja dr. Đurđa Strsoglavec)


na mladih stroka stoji – predstavitev diplomantov slavistike/slovenistike slovenskih univerz (vsebinsko organizacijski vodja Maruška Agrež) vloga lektorjev in lektorstva – kombinacija sekcijskih referatov in okrogle mize (vsebinsko organizacijski vodja dr. Erika Kržišnik) okrogla miza Slovenščina v javnosti in izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji (vsebinsko-organizacijski vodja dr. Marko Stabej). Pri zarisu naštetih tem je pripravljalni odbor (sestavlja ga vodstvo mariborskega in osrednjega slavističnega društva) skušal upoštevati raznorodnost dejavnosti društva in interesov članstva, izraženih v zadnjem času. Izbiro nastopajočih v posameznih sekcijah smo zaupali vsebinsko organizacijskim vodjem. Kongres bo imel tudi kulturno družabni program in ekskurzijo po vzhodni Štajerski. V kolikor se vam zdi program zanimiv, vas vabimo, da že zdaj razmišljate o udeležbi in si rezervirate čas. 2. V SdS želimo oživiti delo sekcij, zato bomo v spomladanskem času sklicali sestanek sedanjih sekcijskih vodij in jih pozvali k razmisleku o nadaljnjem delovanju. 3. Posvet o Cankarjevem priznanju, ki je bil napovedan za 15. 4. 2011, zaradi časovne stiske sodelujočih prestavljamo na pokongresni jesenski čas. 4. Sproti poteka vrsta administrativnih dejavnosti, katerih bistvo je izpolnjevanje enormno dolgih in zahtevnih prijav in vlog za negotove denarce in druge morebitne bonitete društva. 5. Sestali sta se uredništvi Slavistične revije in Jezika in slovstva. Uredništvo SR se je že rekonstruiralo, do jeseni bo tudi rekonstrukcija uredništva JiS, ki mu je potekel mandat. V želji, da se tale praznota predpomladi kmalu napolni s pomladnimi žarki in vonjavami, vas lepo pozdravljam. Boža Krakar Vogel, predsednica Pomladne novice, april 2011 Priprave na slavistični kongres v Mariboru potekajo po načrtu. Do 20. 5. pričakujemo prispevke referentov in govornikov na okroglih mizah – tehnična navodila je razposlal M. Zaplotnik. V kratkem bodo tudi na spletni strani društva. Udeležba na slavističnem kongresu lahko prinese učiteljem 1,5 tč., ki jo lahko uveljavljajo pri prošnji za napredovanje, če predložijo: potrdilo o udeležbi, program kongresa in kratko refleksijo o vsebini oz. povzetek svojega prispevka, če so ga imeli. To bo veljalo že za letošnji kongres. Naslednje leto bomo, kot smo izvedeli na MŠŠ in na sestanku na ZRSŠ, lahko kongres prijavili tudi v katalog izobraževanj ZRSŠ in morda dobili za to tudi kaj denarja, če bo naša prijava upoštevana. Na omenjenem sestanku pri direktorju ZRSŠ (17. 3. 2011 smo se zbrali poleg direktorja še Vlado Milekšič, Milena Kerndl, Mojca Poznanovič in jaz) smo govorili tudi o tekmovanju za CP. Izvedeli smo, da je prireditelj oz. organizator določenega državnega tekmovanja po novih predpisih lahko le eden, torej kombinacija SdS in ZRSŠ, kot smo jo poznali poprej, ni mogoča. Ker so na ZRSŠ vložili po sporu s SdS veliko naporov v organizacijo tekmovanja, ga zdaj niso pripravljeni kar izpustiti, SdS pa po drugi strani samo tudi nima logističnih možnosti za izpeljavo tako zahtevne prireditve. Dogovorili smo se torej, da bosta v prihodnje dva člana SdS sodelovala v državni komisiji za pripravo tekmovanja, v organizaciji SdS bo nameravani


strokovni posvet o prireditvi, v dogovoru bodo potekale tudi morebitne spremembe, če se bodo izkazale za strokovno utemeljene. V marcu je UO SdS na dopisni seji potrdil novo uredništvo Slavistične revije. To zdaj deluje v sestavi: Miran Hladnik (glavni urednik), Vladimir Osolnik, Miha Javornik, Tomo Virk, Irena Orel, Ada Vidovič Muha, Aleksandra Derganc, Andreja Žele, in tehnična urednika Blaž Podlesnik in Urška Perenič. Uredništvo vabi nove naročnike, vodstvo SdS pripominja, da so naročnine za člane društva nižje. To je prva od »otipljivih« koristi članov SdS. Podobna je še pri naročnini za Jezik in slovstvo, katerega uredništvo je tudi v procesu menjavanja. Popust pa imate plačniki članarine tudi pri kotizaciji za kongres. Zato dovolite, da vas spomnim, da je do konca maja čas za plačilo naročnine, za kar boste dobili položnice od računovodske centrale. Člani pokrajinskih društev lahko poravnate članarino tudi pri svojih vodstvih. Zaradi zasedenosti članstva in vodstva je posvet o Cankarjevem priznanju, ki smo ga nameravali organizirati 15. aprila, prestavljen na jesenski pokongresni čas. Bo pa 15. 4. sestanek vodij sekcij SdS. Nekatere, npr. Sekcija učiteljev ruščine, zgledno delujejo, druge so nekako »zaspale«. Te želimo spodbuditi k novemu zagonu. Toliko za zdaj. Želim vam lepo pomlad in brezskrbne bližajoče se praznike oz. počitnice. Boža Krakar Vogel, predsednica Poletne novice, 29. junij 2011 V polnem teku so priprave na jesenski slavistični kongres, katerega osrednja tema bo predstavitev mariborske slavistike, ob čemer bo potekala še vrsta drugih tem in dogodkov. Kongresna spletna stran z opisom kongresnega programa in ostalimi informacijami je dosegljiva tule na spletni strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011. Točnejši program s časovno razporeditvijo in imeni predavateljev boste dobili v septembru, tokratno obvestilo naj Vam pomaga oblikovati okvirne predstave o temah in vas spodbuditi k odločitvi za udeležbo. Program kongresa smo se trudili oblikovati tako, da bo zanimiv za več ciljnih skupin – učitelje, lektorje, slovenistične in slavistične raziskovalce in študente. Učitelji lahko ob predložitvi potrdila o udeležbi na kongresu, programa in kratke refleksije v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive dobijo 1,5 točke. Zato vas vabimo k čimprejšnji prijavi, pred kongresom pa želimo še lepe počitnice. Boža Krakar Vogel, predsednica

22. Slovenski slavistični kongres Slavistika v regijah – Maribor (Univerza v Mariboru, 29. 9.–1. 10. 2011) O zasnovi kongresa Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi v sosednja področja kulturologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče pred-


stavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po uspešno izvedenih kongresih v Zagrebu (2006), Trstu (2007), Celovcu (2008), Monoštru (2009) in Ljubljani (2010) bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Mariboru, natančneje med 29. 9. in 1. 10. 2011 v prostorih Univerze v Mariboru. Potek kongresa Kongres bo potekal v stavbi Univerze v Mariboru (Rektorat), Slomškov trg 15, 2000 Maribor. Prvi dan V četrtek, 29. 9. 2011, bo med 8. in 10. uro pred Veliko dvorano potekala registracija udeležencev. Otvoritev kongresa bo ob 9.30 v Veliki dvorani. Sledila bodo plenarna predavanja, v katerih bodo predavatelji predstavili jezikoslovje, književnost, didaktiko na Univerzi v Mariboru in kulturno življenje Maribora (Zinka Zorko, Silvija Borovnik, Metka Kordigel Aberšek, Tone Partljič). Delo kongresa bodo nadaljevali nastopi referentov v treh popoldanskih sekcijah. Ena bo namenjena pouku slovenščine v srednjih poklicnih in strokovnih šolah, druga predstavitvi prve skupine dejavnosti kateder in predavateljev mariborske slavistike, tretja pa predstavitvam strokovnih novosti iz širše slovenske slavistike. Ob 19.00 bo sledila kulturna prireditev, v okviru katere si bomo v Lutkovnem gledališču Maribor ogledali predstavo Krst pri Savici. Sledilo bo strokovno vodstvo z ogledom veličastnega minoritskega samostana, v katerem deluje gledališče. Seveda ne bo manjkal sproščen pogovor ob prigrizku. Drugi dan V petek, 30. 9. 2011, bomo z referati v sekcijah pričeli ob 10.00, takoj po delovnem sestanku društva. Pozornost prve sekcije bo posvečena predstavitvi druge skupine kateder in dejavnosti mariborske slavistike. Druga sekcija bo namenjena lektorskim vprašanjem. V tretji, študentski sekciji se bodo predstavili najboljši diplomanti slovenskih slavistik/slovenistik v preteklem letu. Vzporedno bodo potekale predstavitve strokovnih knjižnih novitet. Ob 13.00 bodo udeleženci kongresa imeli na izbiro dva vodena ogleda: ogled Maribora ali ogled Univerzitetne knjižnice Maribor (z razstavo Bralne značke). Ob 16.00 bo okrogla miza na temo slovenščine v javnosti, posebej v izobraževalnem sistemu. Okrogla miza, ki jo bo moderiral prof. dr. Marko Stabej, bo izvedena pod okriljem sekcije Slovenščina v javnosti Slavističnega društva Slovenije Ob 20.00 bosta sledila skupna večerja z glasbo in prijetnim druženjem. Tretji dan V soboto, 1. 10. 2011, organiziramo ekskurzijo z naslovom Kulturnozgodovinski utrinki iz jugozahodnih Slovenskih goric. Udeležencem bo ob postankih na pomembnejših točkah (Zavrh, Trnovska vas, Destrnik, Dornava, Ptuj) dr. Bernard Rajh razkril podrobnosti in zanimivosti znanih in manj znanih kulturnozgodovinskih dogodkov ter osebnosti, ki so zaznamovale ta prostor. Pri tem bodo v ospredju slovenistični poudarki, zlasti oblikovanje in razvoj vzhodnoštajerskega knjižnega jezika.


Program kongresa smo se trudili oblikovati tako, da bo zanimiv za več ciljnih skupin – učitelje, lektorje, slovenistične in slavistične raziskovalce in študente. Pomembno: Učitelji lahko ob predložitvi potrdila o udeležbi na kongresu, programa in kratke refleksije v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pridobite 1,5 točke. Letos bodo potrdila o udeležbi izdana prek Zavoda za šolstvo; prisotnost na kongresu boste morali potrditi za vsak dan posebej na posebne sezname ZRSŠ, ki vam potrdila o udeležbi poslal po pošti. Predstavitve knjig in projektov Ob tej priložnosti vabimo tudi vse tiste, ki želite na kongresu predstaviti knjižne novosti in projekte, da pošljete besedilo vaše predstavitve (do 2000 znakov) skupaj s prijavnim obrazcem na sloslavko@gmail.com. Prijavni obrazec za predstavitelje publikacij/raziskav je: SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES, Maribor 2011 Predstaviteljica/Predstavitelj: Zaposlena/Zaposlen v/na: E-naslov in telefon: Naslov publikacije, projekta oziroma raziskave za predstavitev: Besedilo predstavitve za kongresni zbornik (max. 2000 znakov z vključenimi presledki, predstavitev naj ne vsebuje opomb pod črto): Rok oddaje prijav za predstavitve knjig in projektov je 18. julij 2011. Izpolnjeni obrazec prijave z besedilom predstavitve publikacije/projekta pošljite v doc formatu (MS Word) na e-naslov sloslavko@gmail.com. Obenem se ne pozabite prijaviti na kongres s prijavnim obrazcem kot ostali udeleženci, s čimer boste potrdili, da nameravate predstavitev zares izvesti. Izvedba predstavitve na kongresu ne prinaša samo promocije pred izbrano ciljno publiko; predstaviteljem knjig in projektom pripada tudi za polovico nižja kotizacija. Osnutek kongresnega programa

Četrtek, 29. 9. 2011, dopoldanski del 8:00–10:45 REGISTRACIJA 9:30–10.30 OTVORITEV KONGRESA (Velika dvorana) Protokolarni del z nagovori: PREDSEDNICA SDS Boža Krakar Vogel, ŽUPAN MOM Franc Kangler, REKTOR UM Danijel Rebolj, DEKAN FF UM Marko Jesenšek, PREDSTOJNIK ODDELKA ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI FF UM, PREDSEDNICA SDMB Alenka Valh Lopert


10:45–12:45 PLENARNA PREDAVANJA (Velika dvorana) Zinka Zorko Slovensko jezikoslovje na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Metka Kordigel Aberšek Didaktika mladinske književnosti – slovenski projekt Silvija Borovnik Raziskovanje slovenske literarne zgodovine na Univerzi v Mariboru Tone Partljič 12:45–15:00 ČAS ZA KOSILO

Četrtek, 29. 9. 2011, popoldanski del 15:00–18:00 VZPOREDNO TRI SEKCIJE Predavalnica 4 Pouk slovenščine v strokovnih in poklicnih šolah Jože Lipnik Estetsko in čustveno doživljanje umetnostnega besedila Milena Mileva Blažič Pravljičarka Elza Lešnik in zbirka pravljic z mariborske okolice (1925, 1931, 1938) Tanja Jelenko Razvijanje različnih zmožnosti pri pouku književnosti in timsko delo Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes E-slovenščina – izziv za učitelja in dijaka Zoran Božič Zahtevnost poklicne mature iz slovenščine v primerjavi s splošno in vpis na univerzo Maja Dolinar Pouk književnosti za mladostnike z učnimi težavami Marjana Hodak Besedilna pismenost dijakov srednjih strokovnih in poklicnih šol Andreja Čuk Predavalnica 5 Strokovne novosti iz slavistike Niko Jež Pričevalec stoletja in njegov odmev pri Slovencih – Slovenska razmišljanja o Czesławu Miłoszu Andrej Rozman Prvi slovenski slovakist Viktor Smolej (ob stoti obletnici rojstva) Gjoko Nikolovski O jezikovni osnovi stare cerkvene slovanščine – med makedonsko in panonsko teorijo Zvonko Kovač Stanko Vraz in Ivo Andrić kot kanonska avtorja medkulturne književnosti Vladimir Osolnik O slovenskem pesniku Stanku Vrazu Matej Šekli Slovansko besedotvorje v sinhroni in diahroni luči na primeru izpeljank Kristina Silaj Čefur v Sloveniji, Janez v Bosni: analiza prevodov romanaČefurji raus! Gorana Vojnovića v hrvaščino, bosanščino in srbščino Predavalnica M Predstavitev mariborske slavistike Marko Jesenšek Irena Stramljič Breznik Besedotvorni vzorci – iz oglasne prakse k šolskemu jezikovnemu pouku Ines Voršič Korpusni pristop pri raziskovanju leksikalnih posebnosti oglasov Mihaela Koletnik, Anja Benko Slovensko primerjalno strokovno narečno slovaropisje (na primeru koroške in panonske narečne skupine)


Mira Krajnc Ivič Ožjeinteresni neposredni dvogovori z vidika prevzemanja replik in oblikovanja soslednih parov Polonca Šek Mertük Pravopisne napake v učnih pripravah študentov razrednega pouka Natalija Ulčnik Pregovori v procesu spreminjanja 19:00–22.00 KULTURNA PRIREDITEV, DRUŽENJE IN POGOSTITEV V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU MARIBOR Ogled gledališke predstave Krst pri Savici (LGM)

Petek, 30. 9. 2011, dopoldanski del 9:00–9:50 Predavalnica 4 Delo sekcij in druga problematika SDS (Delovno srečanje društva) 10:00–12.45 VZPOREDNO TRI SEKCIJE Predavalnica 4 Lektorska sekcija Darinka Verdonik Govorni korpus kot lektorjev priročnik Hotimir Tivadar Smiselno lektoriranje govorjenih neumetnostnih besedil Jože Volk Gledališki lektor v procesu nastajanja gledališke predstave Joža Repar Lakovič Lektorska zbornica in lektorska licenca Andreja Bizjak Vpliv profesionalizacije lektorske stroke na slovensko jezikovno kulturo Velemir Gjurin Emica Antončič Predavalnica 5 Študentska sekcija Petra Jordan Fanovska literatura in njen slovenski kontekst Maruška Agrež Povezovalna funkcija besede le v Trubarjevem prevodu Lutrove Hišne postile Črt Močivnik Podobe tujega v literaturi Ferda Godine Tjaša Markežič Bolani na pljučah! ali oglaševanje nekoč Verica Jurak Tematska analiza romana Doktor Živago Anja Urh Jezik mladostniških sms-ov Mateja Curk Umeščenost prvin sociolektov v sodobni urbani prozi Andreja Ermenca Skubica in Gorana Vojnovića Maja Smotlak Primerjava feministične kritike literarnega prikaza žensk z ženskimi liki v romanu Parnik trobi nji Domen Krvina Glagolski vid in njegova uporaba na primeru ponavljalnosti (iterativnosti) v ruščini in poljščini v primerjavi s slovenščino Predavalnica M Predstavitev mariborske slavistike Jožica Čeh Steger O tematizaciji živali v luči literarne ekologije Branislava Vičar Polom človeštva: rekonstrukcija človekovega odnosa do živali v KunderoviNeznosni lahkosti bivanja Blanka Bošnjak Fantastični elementi v sodobni slovenski kratki prozi


Katja Bergles Povezanost teme in notranjega sloga v sodobni slovenski esejistiki na primeru književnih vprašanj Dragica Haramija, Manca Perko Bralna značka in njenih petdeset let Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert Mariborski pogovorni jezik v gledališki uprizoritvi 10:00-12.45 Predavalnica Podrecca Vzporedno z zgoraj navedenimi sekcijami bodo potekale tudi predstavitve knjig in projektov ter predstavitve založb.

Petek, 30. 9. 2011, popoldanski del 13:00–14:00 Ogled Maribora ALI Ogled Univerzitetne knjižnice Maribor (razstava o Bralni znački, ogled Maistrove knjižnice) 14:00–16:00 ČAS ZA KOSILO 16:00–18:30 Predavalnica Podrecca OKROGLA MIZA Slovenščina v javnosti in izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji Vodja: MARKO STABEJ Z uvodnimi prispevki bodo nastopili tudi: Mihaela Knez, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Simon Krek, Institut »Jožef Štefan«, Amebis, d. o. o., Vesna Mikolič, Fakulteta za humanistični študij, Univerza na Primorskem, Meta Lah, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Darinka Rosc Leskovec, Zavod RS za šolstvo, Predmetna skupina za slovenščino. Sogovornice in sogovorniki na okrogli mizi se bomo posvetili naslednjemu temeljnemu vprašanju: kakšnega govorca in govorko naj načrtujemo v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije? S šolskim načrtovanjem jezikovnega znanja ter stališč do jezikov načrtujemo tudi jezikovne prakse, s tem pa sooblikujemo splošno jezikovno situacijo. Naše vprašanje okrogle mize lahko torej postavimo tudi takole: kakšno jezikovno situacijo si v prihodnosti želimo in kaj lahko zanjo storimo? Glede na vlogo jezikovnega sporazumevanja v sodobnem življenju se s tem sprašujemo nekaj še bolj temeljnega: kako si zares želimo živeti? 20:00–23:00 SLAVNOSTNA VEČERJA s kulturnim programom, podelitev nagrade Slavističnega društva Slovenije, Happy Hiša Maribor, Glavni trg 14, Maribor Sobota, 1. 10. 2011 9:00–17:00 EKSKURZIJA Kulturnozgodovinski utrinki iz jugozahodnih Slovenskih goric (Zavrh, Trnovska vas, Destrnik, Dornava, Ptuj) Vodja: BERNARD RAJH PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PROGRAM JE BIL NAZADNJE POSODOBLJEN 5. JULIJA 2011.


Kotizacija Na letošnji kongres z lanskimi cenami! Kotizacija znaša 110 EUR za člane slavističnih društev in 160 EUR za nečlane. Ob prihodu na kongres boste predložili potrdilo o plačilu kotizacije, tisti s člansko kotizacijo pa še potrdilo o pravočasno plačani članarini za leto 2011. Neposredno na kongresu v gotovini poravnana kotizacija bo znašala 160 EUR za člane slavističnih društev in 210 EUR za nečlane. Predstavitelji knjig in projektov niso kongresni gostje in morajo, če želijo izvesti svojo predstavitev, plačati polovično kotizacijo: 55 EUR za člane slavističnih društev in 80 EUR za nečlane. Kotizacija vključuje: 1) kongresno gradivo (vrečka, kongresni zbornik, darilna knjiga, brošura s kongresnim programom, mapa, blok, pisalo, turistično gradivo); 2) kavo, pijačo in pecivo med odmori; 3) v četrtek zvečer ogled predstave v Lutkovnem gledališču, po predstavi ogled minoritskega samostana s pogostitvijo; 4) ogled mesta ALI ogled Univerzitetne knjižnice Maribor z razstavo o Bralni znački v petek popoldan; 5) slavnostno večerjo z glasbo v petek zvečer. Kotizacija ne vključuje: 1) kosil v četrtek in petek (dobili boste seznam restavracij in lokalov bližini kongresne lokacije, da boste lahko kosili v lastni režiji); 2) sobotne ekskurzije z zaključnim kosilom (zainteresirani boste zanjo na kongresu odšteli doplačilo 30 EUR). Kongresni gostje Referenti, vabljeni udeleženci okroglih miz, predsedniki pokrajinskih društev in častni člani Slavističnega društva Slovenije so kongresni gostje in ne plačajo kotizacije ter bivanja v hotelu. Kljub temu pa pričakujemo, da izpolnijo spodnjo prijavnico in nam s tem olajšajo organizacijo prireditve. Predstavitelji knjig in projektov niso kongresni gostje in morajo, če želijo izvesti svojo predstavitev, plačati polovično kotizacijo: 55 EUR za člane slavističnih društev in 80 EUR za nečlane. Ekskurzija – Kulturnozgodovinski utrinki iz jugozahodnih Slovenskih goric 1. oktober 2011, 9.00–17.30 Cena na osebo: 30,00 EUR (vključuje vse stroške: avtobus, vodenje, kosilo z eno brezalkoholno pijačo, vinsko pokušino v Ptujski kleti). Opis poti: Maribor, Zavrh, Trnovska vas, Destrnik, Trnovska vas: Siva čaplja (kosilo; ljudski godci), Dornava, Ptuj, Maribor Vsebinska zasnova: Zavrh (vodja programa: Aleš Arih) – R. Meister; spremljevalni program: Završki fantje, Trnovska vas (vodja programa: Karl Vurcer) – J. Muršec, J. Gomilšak, ilirci; I. Macun …, Destrnik (vodja programa: Bernard Rajh) – V-štajerski knjižni jezik; svetourbanska akademija; L. Volkmer, P. Dajnko, M. Murko …,


Dornava (če bo čas), Ptuj (vodja programa: Marija Hernja Masten) – kulturna zgodovina mesta s slovenističnimi poudarki (minoritski samostan; ptujska gimnazija; O. Caf, Plohl); Ptujska klet (pokušina vina). Prijavnica za kongres v Mariboru Najpozneje do 15. septembra 2011 pošljite pisno ali elektronsko izpolnjeno prijavnico na naslov Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. Elektronska različica prijavnice se nahaja na spletni strani kongresa: http://sites.google.com/ site/slavisticnodrustvo. Na podlagi prijavnice boste prejeli račun s položnico – nalogom za plačilo. Kotizacijo morate poravnati v roku petih dni, na položnici pa morate označiti številko prejetega računa. Referenti, vabljeni udeleženci okroglih miz, predsedniki pokrajinskih društev in častni člani Slavističnega društva Slovenije so kongresni gostje in ne plačajo kotizacije ter bivanja v hotelu. Kljub temu pa pričakujemo, da izpolnijo spodnjo prijavnico in nam s tem olajšajo organizacijo prireditve. V ustrezni rubriki izberite možnost “sem gost, zato oproščen kotizacije”. Osebni podatki Ime in priimek: Stalni naslov (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj): Kontaktni naslov (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj): Telefon: Delovno mesto: E-pošta: Datum prijave: Lastnoročni podpis: Član SD? (obkrožite): NE; SD Slovenije; SD Ljubljana; SD Maribor; SD Prekmurja, Prlekije in Porabja; SD Dolenjske in Bele krajine; SD Celje; SD Posavje; SD Koroške; SD Kranj; SD Jesenice; SD Koper; SD Nova Gorica; SD Trst-Gorica-Videm. Status (obkrožite): referent; poslušalec; predstavitelj knjige ali projekta; vabljeni udeleženec okrogle mize; predsednik SD; častni član SDS; novinar; drugo. Zavezanec za DDV (obkrožite): da ne IŠ (Identifikacijska številka) za DDV: V roku poravnana kotizacija na račun SDS 0208 3001 8125 980 pri Novi Ljubljanski banki (IBAN: SI56 0208 3001 8125 980, SWIFT-BIC: LJBASI2X – za plačila iz tujine) znaša 110 EUR za člane slavističnih društev in 160 EUR za nečlane (ob prihodu na Kongres boste predložili potrdilo o plačilu, tisti s člansko kotizacijo pa še potrdilo o plačani članarini za leto 2011). Neposredno na kongresu v gotovini poravnana kotizacija pa bo znašala 160 EUR za člane slavističnih društev in 210 EUR za nečlane. Predstavitelji knjig in projektov niso kongresni


gostje in morajo, če želijo izvesti svojo predstavitev, plačati polovično kotizacijo: 55 EUR za člane slavističnih društev in 80 EUR za nečlane. Kdo plača kotizacijo (obkrožite): sam inštitucija Način plačila (obkrožite): plačilni nalog gotovina na kongresu Naslov in sedež inštitucije ter tel.: Davčna št. inštitucije: Katerega obkongresnega dogajanja se nameravate udeležiti? (obkrožite) lutkovna predstava v četrtek zvečer ogled samostana s pogostitvijo v četrtek zvečer (po predstavi) ogled Maribora v petek popoldne ALI ogled Univerzitetne knjižnice Maribor (istočasno z ogledom mesta) slavnostna večerja z glasbo v petek zvečer sobotna ekskurzija (dopl. 30 EUR) z zaključnim kosilom Če ste obkrožili petkovo slavnostno večerjo in/ali sobotno ekskurzijo, nam zaupajte še, kakšno vrsto hrane želite (obkrožite): mesni meni vegeterjanski meni Nasvidenje jeseni v Mariboru! V imenu organizacijskega odbora 22. Slovenskega slavističnega kongresa: Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor, in Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev SD Slovenije Namestitev Prenočišče za kongresne goste uredi in plača organizator kongresa. Ostali udeleženci si pa sami rezervirajte nastanitev in krijte stroške nastanitve v času kongresa. Ob rezervaciji se sklicujte na kongres, saj vam v nekaterih hotelih priznajo popust. Naslove hotelov, motelov in gostišč z okvirnimi cenami udeleženci najdete na spletni strani: http://www.maribor-pohorje.si/ (Prenočišča). Organizatorji vam priporočamo spodaj naštete hotele (v oklepaju zraven imena je podana oddaljenost od hotela do kongresnega prizorišča): Hoteli podjetja Terme Maribor 1. Hotel Orel*** (2 min. peš) Volkmerjev prehod 7 2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 25 06 700 Faks: +386 (0)2 25 18 497 orel@termemb.si Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 63,20 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 48,00 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom. 2. Hotel Uni** (2 min. peš) Volkmerjev prehod 7


2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 25 06 700 Faks: +386 (0)2 25 18 497 uni.hotel@termemb.si Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 32,00 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 27,00 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom. 3. Hotel Piramida*** (10 min. peš) Ul. heroja Šlandra 10 2000 Maribor Tel: +386 (0)2 234 44 00 Faks: +386 (0)2 234 43 60 piramida@termemb.si Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 68,00 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 52,00 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom. 4. Hotel Piramida**** (10 min. peš) Ul. heroja Šlandra 10 2000 Maribor Tel: +386 (0)2 234 44 00 Faks: +386 (0)2 234 43 60 piramida@termemb.si Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 76,00 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 56,00 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom. 5. Hotel Habakuk**** (20 min. z avtobusom št. 6 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš) Pohorska ulica 59 2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 300 81 00 Faks: +386 (0)2 300 81 28 habakuk@termemb.si Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 107,20 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 68,00 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom. 6. Hotel Habakuk***** (20 min. z avtobusom št. 6 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš) Pohorska ulica 59 2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 300 81 00 Faks: +386 (0)2 300 81 28 habakuk@termemb.si Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 120,00 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 89,60 EUR* *Z upoštevanim 20 % popustom


Za vse zgoraj naštete hotele velja, da udeležencem pripada 20 % popust na redne cene, da so cene na osebo na dan in vključujejo nočitev z zajtrkom, brezplačen internet v sobah, prost vstop v Casino Mond in brezplačno parkirišče. Doplačilo na osebo na dan: turistična taksa cca. 1,01 EUR. V hotelu Habakuk je v ceno vključen še prost vstop v Wellness-Spa center hotela Habakuk, neomejena uporaba bazenov in whirpoolov s termalno vodo (vodne masaže, slapovi), turške kopeli in finskih savn. V hotelih Piramida, Orel, Uni pa imate prost vstop v MTC Fontana. Grand hotel Ocean**** (12 min. peš) Partizanska cesta 39 2000 Maribor Tel.:+386 /0/59 077 140 Faks:+386/0/59 077 145 info@hotelocean.si Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 118,00 EUR* *Cena je z upoštevanim 22 % popustom. Vključuje tudi neomejeno uporabo interneta in parkirišče ob hotelu. Turistična taksa ni všteta v ceno (1,01 EUR na osebo na noč). Garni hotel Tabor*** (5 min. z avtobusom št. 6 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš) Ul. heroja Zidanška 18 2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 421 64 10 Faks: +386 (0)2 421 64 40 hoteltabor@podhostnik.si Enoposteljna soba, nočitev, turistična taksa in zajtrk/osebo: 43,20 EUR Dvoposteljna soba, nočitev, turistična taksa in zajtrk/osebo: 31,50 EUR *Cena je z upoštevanim 10 % popustom. Hotel Betnava**** (8 min. z avtobusom št. 2/1 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš) Jadranska cesta 30 2000 Maribor Tel.: +386 (0)2 333 4 100, 333 4 200 Faks: +386 (0)2 333 4 131 hotel@betnava.si Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 60 EUR* * Cena je s popustom. V ceno ni vključena turistična taksa (1,01 EUR na osebo na noč). Prehrana - Restavracije v Mariboru Na letošnjem kongresu bosta organizirani pogostitev v četrtek zvečer ter petkova večerja. Kositi pa boste morali po svoje. Udeležencem bomo v kongresne torbe priložili turi-stični material, med katerim je tudi zemljevid z označenimi restavracijami in gostišči v bližini Univerze v Mariboru, kjer se bo odvijal kongres. priporočamo naslednje restavracije: Hiša dobrot, Tyrševa ulica 3 (Maribor); +386 (0)2 23 80 814; delovni čas: pon.–pet.: 10.– 21., sob.: 12.–22., ned.: 12.–20.


Pub, restavracija, pizzeria Ancora, Jurčičeva 7 (Maribor); +386 (0)2 25 02 033; delovni čas: pon.–čet.: 9.–24., pet.: 9.–1., sob.: 10.–1., ned.: 10.30–22.30. Restavracija Novi svet pri stolnici, Slomškov trg 5 (Maribor); + 386 (0)2 25 00 486; delovni čas: pon.–pet.: 10.–24., sob.: 11.–24., ned.: 11.–21. Restavracija Toti rotovž, Glavni trg 14 (Maribor); + 386 (0)2 22 87 650; delovni čas: pon.– sob.: 9.–24. Rožmarin – restavracija, kavarna, vinoteka, Gosposka ulica 8 (Maribor); + 386 (0)2 23 43 180, + 386 (0)31 388 179; delovni čas: pon.–čet.: 11.–22., pet. in sob.: 11.–23., ned. in prazniki: zaprto. Štajerc, Vetrinjska ulica 30 (Maribor); + 386 (0)2 234 42 34, 031 371 170; delovni čas: pon.– čet.: 6.30–24., pet. in sob.: 7.30–1., ned. in prazniki: 10.–22. Parkiranje v času kongresa Udeleženci, ki bivajo v hotelih, naj pustijo avto kar tam, če je hotel nekoliko bolj oddaljen, pridejo z mestnim avtobusom (1 vožnja = 1,10 EUR; plačilo pri vozniku). Vsem drugim priporočamo parkiranje v garažnih hišah. Spodaj nanizane garažne hiše si sledijo glede na oddaljenost od Univerze v Mariboru, kjer se bo odvijal kongres: Garažna hiša PRISTAN – Koroška cesta 35, 2000 Maribor, tel.: 02/228-42/17, ura parkiranja: 0,70 EUR. Garažna hiša MB TRŽNICA – Vodnikov trg 5, 2000 Maribor, ura parkiranja: 1,00 EUR. Garažna hiša CITY – Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, tel.: 02/231-12-32 ali 02/23112-34, ura parkiranja: 1,60 EUR (za vsako naslednjo parkirno uro se cena zniža). Garažna hiša BOLNICA – Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, tel.: 02/320-57-42, ura parkiranja: 1,30 EUR; 24 ur = 13,00 EUR. Garažna hiša KOLOSEJ – Loška ulica 13, 2000 Maribor , tel.: 02/230-14-70; e-naslov: romana.podbevsek@kolosej.si, ura parkiranja: 1,40 EUR (1. in 2. ura), 1,00 EUR (3. in 4. ura), 0,80 EUR (5. in 6. ura), 0,40 EUR (vsaka nadaljnja ura). Več informacij o parkiranju v Mestni občini Maribor najdete na http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=4240 in http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=5368. Organizatorji 22. Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011:

Zveza društev Slavistično društvo Slovenije

Slavistično društvo Maribor

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani


Ožji organizacijski odbor 22. Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011: Alenka Valh Lopert Melita Zemljak Jontes Natalija Ulčnik Boža Krakar Vogel Petra Jordan Matjaž Zaplotnik Kontakti Računovodstvo Kenda (za podatke o plačilu kotizacij): Računovodstvo Kenda d. o. o. Radovljica, Ljubljanska cesta 3, 4240 Radovljica, Slovenija; e-pošta helena.kenda@siol.net, tel. 04 / 5320 180, 04 / 5320 182 in mobilnik 041 874 562. Vprašanja in pripombe v zvezi s prijavami in organizacijo? Pišite nam na društveni enaslov sloslavko@gmail.com. Kontaktni osebi za vprašanja v zvezi s kongresnim programom in zbornikom: – Petra Jordan, jordan.petra@gmail.com, mobilnik 031 868 288, – Boža Krakar Vogel, boza.krakar@guest.arnes.si. Kontaktni osebi Slavističnega društva Maribor (za vsa vprašanja o spremljevalnem programu kongresa in o nastanitvah v hotelih): – Alenka Valh Lopert, alenka.valh@gmail.com, mobilnik 040 278 459, – Melita Zemljak Jontes, melita_zemljak@hotmail.com.

Napovednik okrogle mize Slovenščina v javnosti in izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji 2011

22. slovenski slavistični kongres: Slavistika v regijah – Maribor, Maribor, 30. 9. 2011. Sogovornice in sogovorniki na okrogli mizi se bomo posvetili naslednjemu temeljnemu vprašanju: kakšnega govorca in govorko naj načrtujemo v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije? S šolskim načrtovanjem jezikovnega znanja ter stališč do jezikov načrtujemo tudi jezikovne prakse, s tem pa sooblikujemo splošno jezikovno situacijo. Naše vprašanje okrogle mize lahko torej postavimo tudi takole: kakšno jezikovno situacijo si v prihodnosti želimo in kaj lahko zanjo storimo? Glede na vlogo jezikovnega sporazumevanja v sodobnem življenju se s tem sprašujemo nekaj še bolj temeljnega: kako si zares želimo živeti? Uvodne misli na okrogli mizi bomo prispevali: Mihaela Knez, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Simon Krek, Institut »Jožef Štefan«, Amebis, d. o. o., dr. Vesna Mikolič, Fakulteta za humanistični študij, Univerza na Primorskem, dr. Meta Lah, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Darinka Rosc Leskovec, Zavod RS za šolstvo, Predmetna skupina za slovenščino, dr. Marko Stabej, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Glede projekcije o podobi potrebnega jezikovnega znanja v prihodnosti in oblikovanju stališč do jezikovnih praks se poraja veliko vprašanj. Nekaj vprašanj je večno odprtih – in


dokončno se ne rešijo zato, ker se ne morejo, saj se razmere v družbeni in jezikovni situaciji nenehno spreminjajo, z njimi pa tudi jeziki, njihovo medsebojno razmerje, diskurzi, stališča v zvezi s tem in podobno. Druga vprašanja so razmeroma nova in izhajajo iz prelomnejših sprememb tako politične kot informacijskotehnološke narave (ki povzročajo bistveno večjo mobilnost večjega deleža prebivalstva, dostopnejše informacije in sporazumevalne poti na daljavo, drugačno družbeno mreženje in podobno). Spraševanje in iskanje odgovorov na ta vprašanja se zdi nujno opravilo. Brez premisleka na področju jezikovnega izobraževanja, pa tudi jezikovne razsežnosti šolskega sistema nasploh (s tem mislimo na vse vidike pojavljanja jezika v šoli, od vprašanj izbire učnega jezika do jezika kot učnega predmeta, od jezikovne zmožnosti učiteljev in učiteljic do preverjanja jezikovne zmožnosti učencev in učenk) bi lahko v šolskem in tudi družbenem prostoru prevladalo darvinistično ozračje neusmiljenega boja implicitnih ideologij in konkurenčnih interesnih skupin. Tak boj pa s povratno zanko krepi medosebne in družbene konflikte. Tudi skušnjava, da bi z jezikovnim načrtovanjem v šolskem sistemu samo prikrivali resnične družbene in jezikovne težave in jih pometli pod preprogo, se zdi zelo močna. Zato je kritična razprava o šolskem jezikovnem načrtovanju nujna. V zadnjem času je bilo v Sloveniji vprašanjem jezikovnega izobraževanja nasploh ali njegovih posameznih vidikov posvečene kar precej pozornosti (npr. Ivšek 2008, 2010, Pižorn 2009, Skela 2008, Prerez politike ... 2003-2005, Nećak-Lük 2003, Pirih Svetina ur. 2004), nekatere nove sistemske rešitve so predlagane v okviru priprave Bele knjige (http://www. belaknjiga2011.si/), svežo spodbudo za debato tudi o jezikovnih vsebinah so sprožili prvi rezultati o bralni pismenosti iz raziskave PISA 2009 – toda ob vsem omenjenem in neomenjenem (česar je res veliko) se nam celovit, povezovalen in konstruktiven pogled na vse razsežnosti jezikovnega izobraževanja nenehno izmika. Zelo verjetno se bo izmaknil tudi naši okrogli mizi – toda prizadevali si bomo v nasprotni smeri. Marko Stabej, organizator in moderator okrogle mize

Zapisnik okrogle mize Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi 2010

21. slovenski slavistični kongres: Vloge središča – konvergenca regij in kultur, Ljubljana, 1. 10. 2010. Sodelujoči: Boža Krakar Vogel, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Igor Saksida, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Brane Šimenc, Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana, Kozma Ahačič, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Marko Stabej, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mojca Poznanovič, Zavod za šolstvo, Danica Rangus, OŠ Center Novo mesto. Boža Krakar Vogel: Uvod Okrogla miza o vprašanjih pouka slovenščine je letos vključena v kongresni program spet po štirih letih, najbrž tudi zato, ker se je reformni piš nekako polegel. Ostajajo afere


okrog učbenikov in delovnih zvezkov v osnovnih in srednjih šolah, a bolj intenzivno smo reform deležni na univerzitetni ravni. Bolonjsko reformo smo komaj implementirali, pa bi jo najbolj zagreti radi že kar takoj reformirali. Vendar za zdaj le zbiramo pomanjkljivosti bolonjskega programa. Prepoznavamo naslednje lastnosti bolonjskih študentov, ki so zdaj iz srednjih šol prišli k nam: slabe učne in delovne navade, pomešano razmerje med pravicami in dolžnostmi, kampanjsko učenje, šibko temeljno znanje idr. Na vseh stopnjah pa ne glede na reforme gotovo obstaja zanimanje za številna strokovna pedagoška vprašanja, zagate in dosežke. Namen okrogle mize je razmislek o tem, kako je s teorijo in prakso pouka slovenščine v aktualni sedanjosti in kako si to zamišljamo v prihodnje. Med šolsko politiko, prakso in stroko so vpeti svetovalci zavoda za šolstvo. Mojca Poznanovič: Predstavitev predmetne skupine za slovenščino na ZŠ in njena delovna področja V predmetni skupini za slovenščino na Zavodu RS za šolstvo je osem pedagoških svetovalcev, ki delujejo v okviru območnih enot, ne pokrivajo pa vsi celotnega področja pouka slovenščine od predšolske vzgoje do zaključka srednješolskega izobraževanja, ker je delo projektno zasnovano. Znotraj predmetne skupine je nekaj ožjih organizacijskih delovnih skupin: predmetna razvojna skupina za gimnazije, predmetna razvojna skupina za osnovne šole, e-razvojna skupina itd. Naloge so razvojne (razvoj didaktike predmeta) in aplikativne (izobraževanje, uvajanje učnih načrtov). S tujimi jeziki se predmetna skupina povezuje v področni skupini za jezike, z drugimi predmetnimi področji pa v okviru centra za razvoj kurikula. Predmetna skupina je zadolžena za pripravo strokovnih podlag za potrditev na strokovnih svetih RS, tj. za pripravo učnih načrtov, oblikovanje mnenj o učbeniških gradivih, vzgojno-izobraževalnih programih, predmetnih izpitnih katalogih ipd. Prenovo učnih načrtov za vsa predmetna področja usmerjajo strokovne komisije na državni ravni. Posebni učni načrti nastajajo za evropsko šolo ter za slovenščino kot drugi jezik na narodno mešanih območjih. Med razvojnimi nalogami je tudi priprava didaktičnih gradiv, didaktične rešitve v erazvojni skupini za slovenščino (izobraževanje na daljavo), sodelovanje pri zunanjem preverjanju znanja, izdajanje strokovne revije Slovenščina v šoli … Najpomembnejše aplikativne naloge pa so spremljanje pouka, svetovalne storitve, timske in individualne, uvajanje pouka in izobraževanje učiteljev. Sodelovanje z učitelji je koristno in nujno, prav tako z univerzitetnimi strokovnjaki. Boža Krakar Vogel: Izobraževanje učiteljev slovenščine Teoretični zaris različnih segmentov celostnega izobraževanja učiteljev, specifike specialne didaktike in problematična mesta. Kompetence oz. razsežnosti učiteljeve usposobljenosti za poučevanje: temeljno strokovno, splošno pedagoško in specialno didaktično znanje. Učitelj naj bi bil razmišljujoči praktik. Študentje so s strokovnim usposabljanjem zadovoljni, zadnja leta pa tudi s pedagoškim usposabljanjem bistveno bolj kot pred 5 leti, ocenjujejo, da z njim pridobijo dovolj uporabnega znanja. V praksi zelo žive so znotraj usposabljanja študentske skupinske mini raziskave (poznavanje Trubarja, Prešerna, Cankarja in sodobne književnosti na različnih stopnjah šol).


Zelo pomemben za vajo v poučevanju in kolegialno medsebojno opazovanje je mini nastop na seminarju. Najbolj koristni so seveda hospitiranje in nastopi na partnerskih šolah; s prakse se vrnejo tudi z drugačno perspektivo na svoj siceršnji študij. Te tako imenovane prakse je po mnenju študentov še vedno premalo, poleg tega do začetka poučevanja mine kar nekaj let in znanje gre v pozabo. Šibka mesta opažamo na vseh ravninah. Pri didaktični prognozi se pokaže primanjkljaj v argumentaciji, v kvalificiranem branju, razpravljanju o branju, torej v rabi vsega tega znanja, ki so ga pri študiju pridobili. Predstavljamo si, da bi morali študentje ta preskok iz teorije v prakso narediti kar sami, vendar je to zahteven proces, ki zahteva precej sodelovanja učitelja. Možnosti se kažejo v manjših skupinskih seminarjih s problemskim poukom. Kaže se slabo utrjeno znanje nekaterih temeljnih strokovnih vsebin. Največji problem na drugi strani je zapostavljanje mentorjev, ki delajo prostovoljno – priznavanje mentorstva bi bilo lahko vsaj v obliki zmanjšanja preostalih obveznosti. Danica Rangus: Nacionalni preizkusi znanja v devetletki Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je zunanje pisno preverjanje znanja ob koncu 2. in 3. triletja v OŠ, opravlja se iz matematike, slovenščine in tretjega predmeta, obvezno je za učence 9. razreda. Pomisleki in predlogi o NPZ so naslednji: postali so nemerodajni instrument merjenja znanja učencev, so neprimerni, saj niso neposredno primerljivi in zahtevajo preveč stroškov. Neprimerljivost je posledica prostovoljne udeležbe v preverjanju učencev ob koncu 2. triletja (6. razred), kar je nesmiselno, zato predlagamo, da naj se ukine ali pa naj bo za vse obvezno. Državni izpitni center pripravlja generalno analizo dosežkov, vendar učitelji o tem ne izvedo prav veliko. Naloge 6. razreda učitelji popravljajo v prostem času, za devetošolce je preverjanje obvezno, vendar iz prakse vemo, da se na SŠ lahko vpišejo tudi brez rezultatov NPZ. Aprila učenci že izvedo, ali so sprejeti, NPZ, ki se opravlja maja, za marsikoga tako ni potreben. Raziskave kažejo, da se jih tako na preverjanje samostojno pripravlja le petina, oddajajo prazne pole. Zavod za šolstvo je opravil raziskavo o povezanosti rezultatov s socialnim statusom učencev. Učitelje zanima, kateri dejavniki torej vplivajo na uspešnost učencev, gre tudi za razlike med regijami. Nasprotujejo organizaciji popravljanja in vrednotenja NPZ v dosedanji obliki, ko učitelji naloge dobijo šele na dan popravljanja, kajti priprave so dolgotrajne. Učitelji se sprašujejo, kaj je z avtonomijo učitelja, ki se mu predpisuje, kako naj dela v razredu in s kakšnimi orodji. Ni razumno, da ministrstvo potegne črto, s katero se omeji uporaba delovnih zvezkov. Prej bi pričakovali analizo o kvaliteti in smiselnosti uporabe delovnih zvezkov pri nekaterih predmetih. Iluzorno je mnenje, da bi elektronska gradiva za pouk nadomestila klasična. Kozma Ahačič: Nekaj problemov jezikovnega pouka slovenščine Anketa med vsemi učitelji šestih izbranih šol (in ene srednje strokovne šole) je pokazala na več problemov jezikovnega pouka slovenščine, med katerimi bi izpostavil tri: 1. kar 81 % učiteljev meni, da v proces oblikovanja učnih načrtov niso dovolj vključeni (kar bolj kot na njihovo željo po aktivni vključitvi kaže na pomanjkanje tovrstnih raziskav in prenosu opažanj učiteljev v prakso učnih načrtov); 2. učitelji menijo, da med posameznimi vsebinskimi sklopi


učni načrt in matura posvečata bistveno preveč pozornosti besediloslovju in puščata premalo časa za pravopisne vaje; 3. gimnazijski učitelji književnosti in jezika ne poučujejo enakovredno, kakor zahteva učni načrt (ampak v razmerju 60 : 40 v prid književnosti), pred čemer si tudi ne smemo zatiskati oči. Tudi pregled stanja stroke je pokazal na katastrofalno majhno število jezikovnodidaktičnih raziskav. Od sicer pozitivne ideje, da naj bo jezikovni pouk slovenščine usmerjen k besedilu, je ostalo (znanstveno neutemeljeno) učenje besediloslovnih klasifikacij. Tudi znotrajpredmetno povezovanje je zelo slabo definirano. Zato predlagam naslednje: 1. Za boljši razvoj jezikovnega pouka slovenščine potrebujemo boljši osnovni didaktičnoznanstveni aparat: več raziskav, tako z vidika slovenskega znanja kot z vidika mednarodnih primerjav in v okviru raziskav boljše in bolj naklonjeno spremljanje mnenj zainteresiranih učiteljev slovenščine. Ne smemo ignorirati tudi spoznanj nedidaktičnih jezikoslovnih strok. 2. Cilje jezikovnega pouka je potrebno v temelju redefinirati. V ospredje naj stopi dvoje: a) zmožnost pravilnega tvorjenja in razumevanja besedil: ne na podlagi nepreglednih klasifikacij, ampak na podlagi dejanskega dela z (normativno ustreznim) besedilom in na podlagi ustvarjanja besedil. Za to učitelji ne potrebujejo klasificiranja (ki se ga učenci zdaj učijo predvsem za pozabo), ampak predvsem čas za delo z učenci ter ustrezna gradiva. Besediloslovje je lahko dobro orodje za delo z besedili, ne more pa biti izhodišče večine vsebinskih sklopov jezikovnega pouka; b) dobro poznavanje najosnovnejših zakonitosti jezikovnega sistema ter poznavanje pravopisa in pravorečja. Slovnico na osnovnošolski in srednješolski ravni je mogoče še precej poenostaviti; omogočiti mora po eni strani zmožnost opazovanja strukture posameznega besedila, po drugi strani pa mora postati dobro orodje za učenje tujih jezikov. Slovnica se ne sme izgubljati v besediloslovju, ampak mora imeti svoj namen tudi zunaj besedila. In morda najpomembnejše: pojmi, ki jih rabimo v slovenski slovnici na osnovni ravni, morajo biti usklajeni s pojmi, ki jih rabimo pri pouku tujih jezikov. 3. Veliko energije bo potrebno vložiti v znotrajpredmetno in medpredmetno povezovanje, najprej na ravni učnih načrtov, nato pa tudi na ravni učbenikov. Ker pravih povezav ni, imajo učenci vse prevečkrat občutek, da se »več slovnice naučijo pri tujem jeziku kot pri slovenščini«. 4. V pripravo UN je treba (predvsem prek raziskav njihovega mnenja) vključiti učitelje, ki jim mora stroka vsaj malo bolj služiti. Marko Stabej: Pouk slovenščine in bela knjiga Zgodba bele knjige je zgodba o negotovosti glede tega, kaj ministrstvo hoče s šolstvom. Renovacij si ne želi. Bela knjiga naj bi se ukvarjala izključno s sistemskimi stvarmi, ne pa s kurikularnimi. Tega se ne da zmeraj ločevati. Jezik se vidi kot potencialni in realni problem, področje konflikta znotraj šolstva (v razmerju do tujih jezikov), zato je skupina za jezik povezovalna skupina v sicer vertikalnem sistemu bele knjige (po šolskih stopnjah). Oblikovali so se trije predlogi: sinteze vertikalne podobe glede pouka tujih jezikov (kdaj, katerega, v kakšnih pogojih), učinkovitejši pristop pri slovenščini kot tujem jeziku v šolah, vprašanji zgodnjega vhodnega opismenjevanja in drugih materinščin. V ničemer se ne obravnava sistemskih vidikov slovenščine kot prvega jezika, ker ni bilo pobude; ali to pomeni, da je pri tem problematičen samo kurikularni vidik, ali je tu še kaj drugega?


Na področju raziskovanja jezika in jezikovne situacije v šolstvu, pri merjenju jezikovne zmožnosti, stališč itd., vlada praznina. Te prakse tudi nikoli ni bilo. To je naloga ne samo didaktične, ampak celotne jezikoslovne stroke. Raziskovanje mora biti objektivno, nikakor ne samo v luči potrjevanja že obstoječih idej za UN in učbeniške rešitve. Pripravljanje učinkovitejše infrastrukture za projekt sporazumevanje v slovenskem jeziku. Za pouk slovenskega jezika je pogubna ideologija prav – narobe, tudi mutirana na raven komunikacijskih vzorcev besedilnih vrst, in povzroča beg pameti iz slovenščine. Problematični sta na eni strani nesamostojnost učiteljev in vdanost v usodo – marsikdaj vdanost v maturo – in na drugi strani samozaverovanost in zaprtost akademskih krogov. Prihajajo pa nove generacije in obstaja pripravljenost za spremembe. Igor Saksida: Vprašanja o posodobitvah pouka slovenščine Pri načrtovanju sprememb oz. posodobitev je treba predvsem Izstopiti iz umetnih opozicij (samo to je prav : zgolj tisto je narobe) in splošnih (ne)resnic (npr. o nepriljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta). Raziskava (Brglez, A. (2008). (Nosilka raziskave.) Teza o (ne)priljubljenosti slovenščine kot obveznega šolskega predmeta v Sloveniji. (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo. http://www.mk.gov.si/fileadmin/ mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/slovenski_jezik/Prislov_ICK_porocilo.pdf) kaže, skoraj vse ocene učencev in dijakov o obsegu domačega branja, »razen tiste pri matematiki, spadajo na področje stališča, da domače delo jemlje le malo časa, kar verjetno pomeni, da bi učenci in dijaki lahko doma za šolo delali več«. – Nesmiselne Izključevalne opozicije so naslednje: razvijali naj bi le kompetence, znanje pa je najnižja (in zato nepotrebna) taksonomska raven pri pouku; spodbujali naj bi ustvarjalno, avtentično, doživljajsko branje, analitično branje pri pouku je pa škodljivo, ker zavira subjektivno doživljanje besedila in omejuje bralčevo svobodo. (Pri načrtovanju metod književnega pouka se je treba zavedati, da šolsko branje ni in ne more biti enako branju ob prostem času!) Bržkone se bo treba tudi vprašati, ali je v šoli sploh možna prosta izbira besedil in ali priporočilni oz. obvezni seznami šolskega beriva res pomenijo ukalupljanje šolskega sistema, ali je tekmovalnost res tako zelo negativen pojav (če gre za tekmovalnost na podlagi dela in dosežkov) in kakšni sta v resnici »storilnostna« in »prijazna« šola … Je prijazna šola taka šola, ki otroka usmerja predvsem v igro, in sicer brez jasno zastavljenih ciljev in standardov znanja, ki jih je treba doseči? Kontinuiteta sodobnega pouka književnosti v predlogih za njegovo posodobitev: Velja ohranjati kontinuiteto splošnih ciljev pouka jezika in književnosti. Razmisliti pa je treba o naslednjih dopolnitvah/razjasnitvah: privzgajanje estetskosti izražanja, samozaupanja, povečevanje deleža vaje kot ponavljajoče se dejavnosti (govorni nastopi, lepopis). Branje naj bo pri pouku književnosti temeljna dejavnost, na katero se vežejo druge dejavnosti, saj je nujna večja preglednost UN. Ohranja naj se kontinuiteta razvijanja bralnih (in jezikovnih) zmožnosti, vendar je treba ponovno premisliti, kako se oboje povezuje z znanjem o književnosti kot sistemu (in s »slovnico«). Ohranjati je treba kontinuiteto relevantnosti besedila; tako se zdi smiselno pretehtati predvsem klasična besedila, ki kakor ne morejo veljati za nerelevantna. Dvigniti je treba zahtevnost pouka in vseh oblik preverjanja znanja ter pri maturi zato pretehtati možnost dveh ravni.


Torej: ohranimo pojme, kot so ustvarjalnost, svoboda, avtonomija učenca, hkrati pa jim dodajmo tudi pojme normativni okvir, tradicija in učiteljeva avtoriteta. Brane Šimenc: Šola naj spet postane šola Skupina učiteljev svetnikov za dajanje in oblikovanje pobud je pripravila 1. okroglo mizo o kakovostnem pouku: samo nemoten in strnjen pouk omogoča pridobitev zaokroženega znanja. in preverjanje usvojene snovi na vseh taksonomskih ravneh. Pogoste prekinitve pouka in moteče obšolske dejavnosti, denimo treningi, projekti, ekskurzije in izleti, testiranja, predavanja, pravica do prostih dni, nastopi šolskih ekip in navijanja na njih, gostovanje, razne izmenjave dijakov … onemogočajo kvaliteten pouk. Te dejavnosti naj se opravijo po šolskem koledarju izven strnjenega poka. Pravica do kakovostnega pouka naj se vnese kot temeljna pravica v krovni zakon o šolstvu. Šola ne prenese nenehnega kroga reform na reforme, zato naj se potekajoča upočasni in ponovno premisli. Nekateri bi radi v imenu prijazne šole iz poučevanja in učenja radi naredili prijetno druženje, vendar je resnična šola bolj podobna drami. Velik problem je financiranje: zaradi glavarine imamo prenapolnjene razrede, zato kvaliteta pouka ter standard znanja padata. Potreben je nadzor nad delom učiteljev in dijakov – strokovno nebogljen učitelj ali dijak, ki noče delati, naj zapustita šolo. Drugo kroglo mizo je skupina svetnikov pripravila o pravilnikih o šolskem redu in ocenjevanju: vzgojni ukrepi zaradi odsotnosti dijakov pri pouku niso obrodili sadov, prisotnost pri pouku naj si naloži kot svojo delovno dolžnost dijak sam. Novi pravilnik o šolskem redu naj jasno opredeli pravice in dolžnosti dijakov, učiteljev in staršev. Prepovedati je treba uporabo mobilnih telefonov med poukom. Pravilnik o ocenjevanju naj za maturitetne predmete v višjih letnikih uvede tudi eksterno ocenjevanje v deležu 40 odstotkov pri končni oceni, kar bi zagotovilo predelavo vse snovi in zmanjšalo učiteljevo osebno formulo pri oceni predmeta. NMS naj se ukine, v popravnem roku naj bo dovoljen en sam izpit, saj so se zaradi preobilice možnosti popravljanja dijaki začeli vesti brezbrižno. Pri ocenjevanju naj se upošteva celotno dijakovo delo in znanje. Pouk v 4. letniku naj traja do konca aprila, matura naj se začne 15. maja. Porajajo se dvomi o tem, koliko ministrstvo zares želi slišati in upoštevati te pobude, koliko pa je skupina le fasada za nedemokratičen dialog ministrstva s praktiki. Diskusija Metka Koritnik Dev: šolski center CE Veliko se govori o didaktiki, metodiki, odmevna je bila okrogla miza Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo. Katalog znanja za slovenski jezik je bil skritiziran, zato pobuda za skupino strokovnjakov, da bi se javno govorilo o tem, kdo je potrdil katalog za poklicno-tehnično izobraževanje za slovenščino, rečeno je bilo, da ni več v domeni zavoda, ampak center za poklicno izobraževanje. Nivojski pouk je katastrofa za poklicne šole. M. Poznanovič: Katalog znanj je v pristojnosti Zavoda za šolstvo, potrdil pa ga je strokovni svet za splošno izobraževanje. Ni pa res, da pri njegovem nastanku učitelji niso bili prisotni, sodelovali so tudi univerzitetni strokovnjaki. Letos je bila izpeljana evalvacija tega učnega načrta: ni bilo veliko pripomb.


Tudi ni res, da učitelji niso bili seznanjeni z osnutki posodobljenih UN, pripravljena so bila štiri strokovna srečanja, vendar vsi učitelji ne prihajajo, zato marsikaj spregledajo. Glede ločevanja jezika in književnosti: ostra ločnica ne drži, na izobraževanjih poučijo učitelje, kako naj to povezujejo. K. Ahačič: Ravno v takem tipu odgovorov tiči največji problem, zakaj se nič ne premakne. Učitelji so namreč dobili občutek, da kritika ni zaželena. Vedno ko se kaj v UN kritizira, se zavod umakne iz odgovornosti, vedno se evalvira, nihče ne prevzame osebne odgovornosti. Kdor kritizira, nima naslovnika ter ne dobi občutka, da je njegov trud s kritiko dobrodošel. Nič čudnega, da se na zborovanjih nikomur več ne da bosti z zavodom, če je odgovor, da boste »evalvirali«, v resnici pa se nič ne premakne. M. Poznanovič: Strinjam se s pripombo, da se v velikih skupinah odgovornost porazgubi. Ta skupina je res zelo velika, toda odgovornost za UN sprejemamo vsi člani. Učitelji se med potekom sprejemanja niso dovolj odzivali, ne drži pa, da na zavodu nismo pripravljeni poslušati. B. Krakar Vogel: Ni res, da nihče ne prevzame odgovornosti, sama sem jo 10 let nosila za esej na maturi. Dejansko pa so se nekatere avtoritete umaknile. Z. Božič: Na pobudo o učenju jezika iz književnosti ni bilo storjeno nič. Matura naj bi bila selekcija, pa nikakor ni selektivni izpit, ker jo naredijo vsi. Obstaja cela vrsta mehanizmov, ki znižujejo kriterije. Matura naj bo zaključni izpit, in to interni. Univerze pa naj ponovno uvedejo sprejemne izpite, s tem se reši problem, da gre v šolah samo za točke. Podpiram slovenščino na dveh ravneh. M. Stabej: Ohladil bi to debato na račun sistemskega razpravljanja o deležu ur, ne da bi ob tem upoštevali tudi kurikularni vidik. Če je polovico takega jezikoslovja nesmiselnega, še ni rečeno, da to velja za vsakršno obliko jezikovnega pouka. V. Žerjal, SŠ za oblikovanje: Sem ena od 13, ki so bili vključeni v spremljavo uvajanja prenove gimnazij leta 98, že takrat smo opozarjali na potrebo po manjšem številu dijakov. Besediloslovje učimo informativno, toliko, kot potrebujejo za maturo. Ponavljati moramo snov iz OŠ, saj je dijaki ne znajo. A. Jakša, OŠ Semič: učitelji iz SŠ pričakujejo, da jih bomo v OŠ učili pisati esej. Vsi: To pa ni res. A. Jakša: Ali razmišljate o seminarju za mentorje za Cankarjevo tekmovanje. Glede učenja na daljavo: ali je možno opravljati izpit preko interneta? Glede devetletke: učenci 6. razreda ne znajo brati in pisati. B. Krakar Vogel: Cankarjevo tekmovanje se letos ne bo spreminjalo. I. Saksida: Ni dobro, da Cankarjevo tekmovanje poteka brez SdS, zato prosim Božo za sodelovanje v prihodnje. Seminarje je težko organizirati, vprašanje pa je, ali je za take oblike spopolnjevanja tudi interes med kolegi učitelji. Za »malega Cankarja« (2. do 7. razred OŠ) naj bi se pripravil seminar o ocenjevanju; če pa menite, da so seminarji za mentorje potrebni, sem pripravljen pomagati. M. Poznanovič: Verodostojna ocena je, kadar pouk poteka v spletni učilnici. Taki primeri so bili pri poučevanju na daljavo v evropski šoli. Ocenjevanje po elektronski pošti pa seveda ni sprejemljivo. S. Kastelic, SŠ zdravstvena: Pogrešamo teoretični aparat, slovnico, slovarje.


M. Stabej: Marsikaj že nastaja in kmalu bodo rezultat, o tem poročamo. Imamo občutek, da smo na obrobju, ne pridemo do državnega denarja. Znanost in uporaba, to je še vedno opozicija, smo v tranzicijskem času. B. Krakar Vogel: Veliko didaktičnih pobud je iz angleščine kot tujega jezika. Največjo smolo imajo tisti, ki se ukvarjajo s poučevanjem slovenščine kot maternega jezika, tu ne boste nikoli ustregli niti večini, kaj šele vsem. M. Stabej: Vodilnih ljudi za didaktiko jezika ni. D. Čretnik, Gimnazija Ptuj: Generacije so vedno manjše, število vpisa pa vedno večje, 1/3 dijakov pa ne sodi na gimnazijo! Ukvarjati se moraš potem prav s temi. To bi rešili sprejemni izpiti: zdaj pa pritiskajo ravnatelji na učitelje. M. Blažić: Kako je možno, da so sestavljalci prenovljenih UN isti, pa kritizirajo svoje delo. Praksa iz Skandinavije pravi: ne avtoritativen učitelj, ampak avtonomen. Številni avtorji UN so popolnoma neprimerni. M. Poznanovič: Isti so zato, ker je šlo tokrat samo za posodobitev. Pri prenovi bi seveda morali biti tudi novi. B. Krakar Vogel: Nisem se ukvarjala z UN za OŠ, ker je bilo preveč v prekratkem času, pa sem napisana. Ukvarjala sem se z gimnazijo, kjer je J. Kos kot član strokovnega sveta pogojil potrditev UN: če ne bo teh pa teh avtorjev, bom nasprotoval potrditvi. NN: Učitelji tudi iz protesta niso hodili na posvetovanja, zaradi hitrih sprememb itd. I. Saksida: Kar se avtonomije tiče, je treba biti previden, saj je to dvorezen meč. Temeljno strukturo pouka (vsebine, cilji, zahtevnost) vsekakor moramo narediti: toda o njej se moramo dogovoriti. Skupaj. B. Krakar Vogel: Preveč je razpršena. NN: Ali je treba učence opismenjevati skozi celo 1. triletje? I. Saksida: Menim, da to ni pravi pristop. Treba je predvsem vpeljati predopismenjevanje v vrtec in opismeniti otroke v prvih dveh letih šolanja – že s tem bomo naredili veliko. V razpravi je sodelovala še vrsta kolegic in kolegov, ki vsi niso mogli biti zajeti v tem povzetku in se jim opravičujemo. Okrogla miza je trajala več kakor dve uri in pol. Zapisala Petra Jordan s sodelovanjem uvodničarjev.

Arhiv zapisnikov in poročil 2009–2011

Julij 2009 Zapisnik redne polletne seje upravnega odbora Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Upravni odbor ZD SDS se je sestal v sredo, 1. julija 2009, ob 17.30 uri v banketni dvorani v Mestni hiši, Mestni trg 1, Ljubljana. Seje so se udeležili: Danica Rangus, Andreja Pavle, Alenka Valh Lopert, Andrejka Šušmelj, Miran Košuta, Urška Jarnovič, Miran Hladnik, Andreja Žele, France Novak, Alenka Šivic Dular, Zinka Zorko, Franci Just, Milena Mileva Blažić, Matjaž Zaplotnik, Irena Novak Popov, Petra Jordan in Maruška Agrež. Svoj izostanek so opravičili:


Klavdija Kranjc Jenstrle, Boštjan Debelak, Marija Pirjevec, Jerca Vogel, Miran Korošec, Boža Krakar Vogel, Zoltan Jan, Mojca Nidorfer Šiškovič, Simon Feštanj in Janja Urbas. Dnevni red seje: Potrditev zapisnika prejšnje seje; Predsedniško poročilo o delovanju društva; Priprave na Slovenski slavistični kongres 2009 v Monoštru; Predlogi za podelitev priznanja za življenjsko delo na kongresu v Monoštru; Poročila o delovanju pokrajinskih društev, sekcij, nadzornega odbora ter uredništev JiS in SR; Tekmovanje za Cankarjevo priznanje. K 1. točki: potrditev zapisnika prejšnje seje France Novak je opozoril na 3. točko zapisnika prejšnje seje. K svojem komentarju glede porabskih učbenikov dodaja, da je mislil na produkcijo priročnikov v slovenščini za vse populacije, ne le za otroke. Popravljeni zapisnik je upravni odbor soglasno sprejel. K 2. točki: predsedniško poročilo o delovanju društva Predsednica Irena Novak Popov je poročala o komunikaciji društva z vsemi tremi ministrstvi, ki društvo financirajo. Oglasil se je tudi Urad za statistiko RS še v zvezi s podatki o delovanju za leto 2007. Društvo je predložilo v podpis pogodbo s FF, da se bodo odslej v Knjigarni FF prodajale tudi publikacije, ki jih izdaja društvo. Pogodbo predsednica ocenjuje kot ugodno. Pogajanja s fakulteto je v imenu društva prevzel tajnik Matjaž Zaplotnik. Prijava programa za kongres v Monoštru je bila na ARRS sprejeta. Čestitke obema recenzentkama. Društvo je prijavilo še letošnji zbornik Slovenski mikrokozmosi - medetnični in medkulturni odnosi na razpis za znanstvene monografije. Hkrati prijavlja še monografijo v zbirki Slavistična knjižnica. Dosedanjo oblikovalko Malko Čeh bo zaradi napak v zadnjih nekaj publikacijah zamenjal profesionalni oblikovalec za zelo ugodno ceno. Protestno izjavo v imenu Slavističnega društva Slovenije o znanstveni rabi slovenščine, ki jo je napisala predsednica, je spodbudila Alojzija Zupan Sosič. Predsednica je prebrala pozitivni odziv Rudija Rizmana, kandidata FF za rektorja Univerze v Ljubljani, ki je prišel neposredno na njen elektronski naslov. V Dnevniku je bila pred nedavnim objavljena reportaža o tem. Medtem se učitelji slovenščine pritožujejo nad organizacijo Cankarjevega tekmovanja pod okriljem Zavoda za šolstvo RS. Predsednica Irena Novak Popov je že podala predlog za sestanek z mentorji, na katerem bi zaključili finančne in druge težave v zvezi s tekmovanjem. Miran Hladnik je predlagal, da se upošteva kar že izdelani vzorec, Miran Košuta pa je predlagal, da se po tem vzorcu revizije sredstva razdeli med pokrajinska društva, potem ko se odšteje knjigovodske stroške. Predsednica je ministrstvu napisala dopis s pritožbo, da je po izračunih prispevalo manj kot 50 centov na tekmovalca. Naročnikom obeh revij, ki ne plačujejo članarine, so bili poslani opomini, računovodkinja pa je pridobivanje finančnih sredstev označila kot uspešno. Del sredstev smo za pol leta vezali na banki in nabralo se je nekaj obresti, trenutno stanje je 43.585 EUR + 10.000 EUR depozita. Urška Jarnovič je vprašala, kako bo organizirana prodaja v knjigarni FF. Matjaž Zaplotnik je pojasnil, da bosta uredništvi obeh revij o organizaciji prodaje obveščeni naknadno.


Pogodba s strani dekana FF namreč še ni podpisana. Dogovori med društvom in fakulteto so sicer potekali že kar nekaj let. K 3. točki: priprave na Slovenski slavistični kongres 2009 v Monoštru Ustanovljen je organizacijski odbor s člani iz Murske Sobote in Porabja, narejen že natančen načrt poteka in določen je prostor za kongres. Ostaja še dilema o destinaciji ekskurzije: Blatograd ali Porabje. Franci Just je povedal, da bo hotel, ki se gradi v Monoštru, dokončan, da pa so predvidene cene zelo visoke. Podal je predloge petih rezervnih lokacij po Monoštru, kjer lahko zagotovijo zadostno število prenočišč za udeležence kongresa. Podrobneje je predstavil obe možnosti za ekskurzijo. Irena Novak Popov je vprašala, ali lahko izpeljemo obe ekskurziji in tako obiskovalcem ponudimo možnost izbire. Franci Just je povedal, da je za vsak pot rezerviran en avtobus in da pa bi udeleženci morali svoj izbiro sporočiti že ob prijavi. Pripravlja se vsebina darilnih vrečk. V spremljevalnem programu sta predvideni dve gledališki igri v porabščini in literarni večer z avtorji iz Porabja. Na eni okrogli mizi na kongresu je predvidena predstavitev vseh zamejskih medijev, ne le porabskih, literarnih avtorjev pa ne bo, je povedala Irena Novak Popov. V petek zvečer se bodo na družabnem večer predstavile porabske kulturne skupine, folklorne, pevske idr. Družabni večer in ekskurzija ne bosta vključena v kotizacijo. Predstavljen je bil logotip kongresa z Mukičevim motivom Črnošolca na kolesu. Matjaž Zaplotnik je vprašal, kaj je predvideno za vsebino darilnih vrečk. Just je povedal, da je obljubljena zgoščenka, izvod časopisa Porabje, vodič po Porabju in Vincetičeve kratke zgodbe. Matično društvo prispeva izvode kongresnega zbornika, kongresne Kronike in še kakšno malenkost. Milena Mileva Blažić je predlagala, da društvo zaprosi založbo Rokus za donacije knjig Cankar.doc, ki bi jih lahko podarili kongresnikom. Podala je tudi predlog, da bi se porabskim učiteljem poklonilo izvode Cicibana in Cicidoja. Alenka Šivic Dular je spomnila na Urad za Slovence po svetu, ki je izdal lepo knjižico z vsemi najvažnejšimi podatki o Sloveniji. K 4. točki: predlogi za podelitev priznanja za življenjsko delo na kongresu v Monoštru Predsednica je povedala, da je na društvo prišla pobuda Marka Jesenška, da bi pomožnemu škofu Jožetu Smeju podelili častno članstvo, pa to ne gre, saj se častno članstvo podeljuje vsaki dve leti, zato predlaga podelitev priznanja za življenjsko delo. Prebrala je odlomek iz Jesenškove utemeljitve. Odbor je soglasno podprl predlog. Podan je bil predlog, da se kakšnega krajevnega umetnika prosi za umetnino, ki bi jo podelili prejemniku priznanja, kot je bilo to v Trstu. Milena Mileva Blažić je predlagala, da se razmisli še o kakšno alternativni ženski prejemnici priznanja. Odločitev o morebitnih drugih prejemnikih priznanja za življenjsko delo je bila prepuščena Slavističnemu društvu Prekmurja, Prlekije in Porabja. K 5. točki: poročila o delovanju pokrajinskih društev, sekcij in uredništev JiS in SR Irena Novak Popov je poročala, da je izmed društvenih sekcij zelo aktivna rusistična sekcija; pozimi je organizirala dodatno izobraževanje učiteljev in tekmovanje o znanju ruskega jezika in kulture ter sprejem za dvajset najboljših tekmovalcev.


SD Nova Gorica letos ni organiziralo primorskih slavističnih dnevov, saj jih je organiziralo koprsko društvo. Predsednica Andrejka Šušmelj je poročala, da je članarin vedno manj. Upravni odpor pokrajinskega društva zastavlja vprašanje, kako je s članarinami, ki jih člani pokrajinskih društev plačujejo direktno matičnemu društvu, pokrajinsko pa od tega nima nič. Miran Košuta in Matjaž Zaplotnik sta pojasnila, da je odločitev v rokah članov samih. Pri tem pa se pojavi tudi problem evidence članov, saj matično društvo ne more biti imeti naslovov članov pokrajinskih društev (in jim pošiljati društvenega gradiva), če mu pokrajinska društva ne pošljejo svojih članskih seznamov. Andrejka Šušmelj je dodala, da javnost pričakuje od njihovega društva reakcije za zaščito slovenščine tudi, ko ne gre za kršitve zakona o javni rabi slovenščine (dvojezični napisi v obmejnih trgovskih centrih). Z vseh strani prihajajo kritike Cankarjevega tekmovanja, zlasti zato, ker organizator tekmovanja ni pripravil slovesnosti niti za dobitnike zlatih priznanj. Starši še zmeraj ne vedo, da je zadeva v rokah Zavoda za šolstvo in ne več Slavističnega društva Slovenije. Miran Hladnik je povedal, da pritožbe, ki pridejo na Zavod za šolstvo, tam obtičijo. Andrejka Šušmelj je povedala, da je Igorju Saksidi poslala dopis s pritožbami in da je zagotovil, da bodo pripombe upoštevane že v naslednjem šolskem letu. Alenka Šivic Dular je predlagala, da bi se od pokrajinskih društev pridobilo evidence tekmovalcev in pripombe, predstavniki pokrajinskih društev pa so opozorili, da sedaj društva teh evidenc nimajo več. Franci Just je opozoril, da se društvo s tem postavlja v vlogo odvetnika učiteljev in tekmovalcev. Irena Novak Popov je predlagala nov projekt, ne tekmovanje pač pa festival vsakršne ustvarjalnosti, povezane z literaturo. Milena Mileva Blažić je spomnila na razpis MOL v okviru projekta Ljubljana – prestolnica knjige 2010. Slavistično društvo Slovenije se bo prijavilo na razpise iz tega projekta. Danica Rangus je v Slavističnem društvu Dolenjske in Bele krajine dobila drugi predsedniški mandat, v aprilu je društvo organiziralo humanitarno prireditev za dijaški dom, ki je pogorel. Srečujejo se s finančno krizo, planirajo pa ekskurzijo v Porabje. Alenka Valh Lopert je nadomestila Blanko Bošnjak v SD Maribor, prav tako imajo finančne in evidenčne težave, priredili so kongres in razstavo o Trubarju, kandidirali so na več razpisov, v zbirki Zora je izšla knjiga Marije Stanonik, potem pa je zbirka prišla pod okrilje mariborske FF. Razmišljali so o ustanovitvi lektorske sekcije znotraj pokrajinskega društva, o tem, da bi ponudili OŠ in SŠ različne ekskurzije, čeprav odziva s strani teh do sedaj ni bilo, niti o Cankarjevem tekmovanju ne. Andreja Pavle, predsednica SD Ljubljana, je povedala, da so ljubljanskemu društvu potrdili status društva v javnem interesu, imeli pa so tudi nekaj kulturnih dogodkov. Načrtujejo prijavo na razpis MOL, z Manco Perko pa se dogovarjajo o tem, da bi bralna značka postala bolj formalna tudi v srednjih šolah. Alenka Šivic Dular je poročala o dogajanju v Slovenskem slavističnem komiteju. Pripravljajo se na svetovni slavistični kongres na Slovaškem, pozvani so bili, da bi posredovali predloge za krovno tematiko. Slovenski slavistični komite se zavzema za dve temi: sociolekti in dialekti v procesu globalizacije ter nacionalni jezik v visokošolskem izobraževanju. Alenka Šivic Dular je predlagala, da bi se Slovenski slavistični komite dopolnil še s člani s koprske in goriške univerze. France Novak je predlagal, da bi bili vključen poleg inštitutov tudi vsaj en akademik. Alenka Šivic Dular se je s predlogom strinjala, saj so po drugih državah nosilci navadno akademiki.


Andreja Žele je povedala, da bo zapisnik s slavističnega komiteja izšel v drugi številki Slavistične revije 2009. Finančne zadeve so v uredništvu SR razčistili že leta 2008: iz 1000 naročnin so prišli na 700, večjih odmikov sedaj ni. Poudarila je, da je bilo srečanje z računovodstvom v Radovljici spomladi 2009 zelo produktivno. Študentska sekcija je organizirala ekskurzijo na Kostelsko, obisk študentov iz Tübingena, brucovanje in filmske večere ter naročila izdelavo slovenističnih majčk Vidim dvoj(i)no. Nadzorni odbor, ki ga je na seji zastopala akad. dr. Zinka Zorko, nima posebnega poročila. K 6. točki: Tekmovanje za Cankarjevo priznanje Danica Rangus je povedala, da je prepričala nekaj kolegic, da tekmovanja na stopnji od 2. in do 7. razreda, niso izvedli, saj je razpis prišel šele januarja. Opozorila je, da je bilo pri tem veliko zastonjskega dela. Miran Košuta je povedal, da se je bilo Slavistično društvo prisiljeno odpovedati organizaciji tekmovanja, in opozoril, da društvo ni sindikat. Strinjal se je z mnenjem Francija Justa, da lahko nastopimo samo kot strokovno združenje, ki je zaskrbljeno nad tem, kakšnim pritiskom so podvrženi slavisti po šolah in nad nivojem Cankarjevega tekmovanja. Edini organ, ki bi prisluhnil kritikam, je po njegovem mnenju sekcija za didaktiko, ki bi lahko o tem kaj napisala. Andreja Pavle je poudarila, da bi se tudi v okviru festivala kazalo zavzemati za to, da bi te nagrade učencem prinesle tudi nekaj točk. Na vprašanje Matjaža Zaplotnika, zakaj Cankarjev festival, kot ga je zasnoval Klemen Lah, ni zaživel kot vsakoletna prireditev, je Miran Košuta pojasnil, da je bil festival nekaj povsem drugega kot Cankarjevo tekmovanje, Klemen Lah pa iz osebnih razlogov projekta ni mogel nadaljevati. Društvo je takrat predlagalo več različic prenovljenega tekmovanja, ena takih je bilo tekmovanje za zlato pero, kjer bi se točke ohranilo, tekmovanje pa bi bilo veliko manj togo in birokratsko. Zavod za šolstvo in politika sploh takrat za to nista imela posluha, vendar Miran Košuta predlaga, da bi te ideje lahko osvežili, vendar je še enkrat poudaril, da Slavistično društvo Slovenije s tekmovanjem nima več opravka, je pa pripravljeno v novih razmerah sodelovati pri prenovi Cankarjevega tekmovanja. Kritike je pa treba preusmeriti na pravega naslovnika, Zavod za šolstvo RS. Milena Mileva Blažić je predlagala, da se pripravi popolnoma nova reč z novim imenom, recimo povezano s Prešernom, Prosto po Prešernu, ki bi vključevalo tudi ustvarjalni del. Je pa seveda vprašanje, koliko so že tako preobremenjeni učitelji pripravljeni sprejeti še en projekt in kako bo le-ta ovrednoten. Danica Rangus je dejala, da se zavzema za ohranitev Cankarjevega tekmovanja, sporen se ji pa zdi novi del od 2. do 7. razreda, ker predstavlja veliko novega dela za učitelje. Irena Novak Popov je izpostavila vprašanje, če je učitelj prisiljen v izvajanje Cankarjevega tekmovanja. D. Rangus je rekla, da kar naloži vodstvo, to mora učitelj izvesti. France Novak je izpostavil vprašanje kvalitete. Milena Mileva Blažić je izpostavila, da učenci niso mogli sodelovati, če niso imeli mentorja. Danica Rangus je lani to pravilo kršila in omogočila tekmovanje tudi brez mentorja. Miran Košuta je izpostavil simbolno vrednost, navezanost na tekmovanje za zamejske Slovence. Alenka Šivic Dular je vprašala, ali obstaja kakšna analiza oz. uradno poročilo Cankarjevega tekmovanja. Danica Rangus je povedala, da mora šola plačati tudi kotizacija, ni pa jasno, kam ta denar gre, saj tekmovalci niso dobili niti sendviča. Zapisnik sta sestavili Petra Jordan in Maruška Agrež.


Januar 2010 Zapisnik redne polletne seje upravnega odbora Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Upravni odbor ZD SDS se je sestal v petek, 15. januarja 2010, ob 17.00 uri v banketni dvorani v Mestni hiši, Mestni trg 1, Ljubljana. Seje so se udeležili: Danica Rangus, Boštjan Debelak, Andreja Pavle, Jana Poljšak, Sonja Žežlina, Tatjana Hafner, Franci Just, Senija Smajlagič, Andreja Žele, Mladen Uhlik, Mojca Nidorfer Šiškovič, Petra Jordan, Maruška Agrež, Zoltan Jan, Alenka Šivic Dular, Boža Krakar Vogel, Matjaž Zaplotnik in Irena Novak Popov. Opravičili so se: Klavdija Kranjc Jensterle, Bojana Verdinek, Alenka Valh Lopert, Marija Pirjevec, Urška Jarnovič, Miran Hladnik, France Novak, Janja Urbas, Simon Feštanj, Marko Stabej, Zinka Zorko, Miran Košuta, Milena Mileva Blažić. Dnevni red seje: 1. Potrditev zapisnika prejšnje seje; 2. Predsedniško poročilo o delovanju društva; 3. Priprave na Slovenski slavistični kongres 2010 v Ljubljani; 4. Priprave na občni zbor društva, ki bo potekal jeseni 2010 na Slovenskem slavističnem kongresu v Ljubljani; 5. Poročila o delovanju pokrajinskih društev, sekcij ter uredništev JiS in SR; K 1. točki: Potrditev zapisnika prejšnje seje. Predsednica Irena Novak Popov je pozvala k sprejemanju sklepov oziroma zavez v debati. Zapisnik je bil potrjen. K 2. točki: Predsedniško poročilo o delovanju društva (pregled leta 2009). Predsednica je podala pregled prijav na različne razpise in pregled dejavnosti sekcij. Projekt Zlato pero ni bil sprejet na razpisu MOL. Sekcija za didaktiko bi morala biti bolj aktivna, vendar je njena predsednica na porodniškem dopustu. Slavistična knjižnica izdaja knjigo Mateje Pezdirc Bartol o teoriji bralne recepcije, vendar avtorica ni utegnila dokončati rokopisa, čeprav so tega zaradi razpisa morali oddati. Obljubljeno je, da ga bo oddala do 20. januarja novemu tehničnemu uredniku zbirke, Matjažu Zaplotniku, in bo knjiga izšla še z letnico 2009 oz. januar 2010. JiS in SR redno izhajata, SR je lani izšla v večjem obsegu, z dvema dvojnima številkama. Sekcijo učiteljev ruščine je na seji zastopal Mladen Uhlik. Sekcija organizira bralno značko, izobraževanja učiteljev ruščine in tekmovanje v ruskem jeziku, sicer se pa srečuje s težavami z društvom Slovenija – Rusija zaradi sponzorstva. MŠŠ se je postavilo na našo stran, sicer bi se tekmovanje iz ruščine moralo potegovati za državna sredstva. Predsednica je poročala o razpravi v odboru DZ, ki je pristojen za sprejetje novele zakona o javni rabi slovenščine. Bila je prijetno presenečena nad razpravo, saj so bili poslanci zelo zaskrbljeni nad tem, da bi se nam skozi stranska vrata tega zakona priplazila na prizorišče angleščina. Največje spoznanje je bilo to, da je Slovenija res del EU in da EU bedi nad tem, kaj počnemo sami s sabo. V zvezi z oglaševanjem je največja kategorija potrošnik, ki je šele potem človek,


ki ima jezik. Noben zakon ne sme nikjer biti izključujoč, zato je bilo zahtevano, da ne sme biti označen in oglaševan samo v slovenščini. Artikli, govorci, jeziki so enakopravni. Formulacija se glasi, da so označevani in oglaševani v slovenščini oz. v katerem drugem potrošniku zlahka razumljivem jeziku. Stabejev komentar: morali bi zahtevati »IN« namesto »OZ.«, pravniki pa zagotovili, da »OZIROMA« v pravniškem jeziku ne pomeni izključujočega ali. Predlog zakona je bil na odboru sprejet, 15 za, 0 proti. Zoltan Jan je dodal še nekaj pojasnil v zvezi s spornim IN in OZIROMA. Problem je v tem, dodaja, da zakon ne živi – ni nadzora in ukrepov inšpektorjev. Pozval je k aktivnosti ZDSDS pri odkrivanju nepravilnosti in pozivanju inšpekcije k ukrepov. Predsednica je na to dodala, da so pri inšpektorjih po novem specializirana področja. Dodaja, da se boji, da društvo nima moči, da bi šlo v tako akcijo, ter da moramo posamezniki sprejeti tako odločitev in jo širiti v svojem delokrogu med študenti, dijaki. Dodaja, da se nam tujci posmehujejo oziroma se nam čudijo, ko vidijo, da nikjer ni slovenskih imen, mi pa češ – tujci ne bodo razumeli. Sklep: člani društva se zavezujejo k tej akciji. V ta namen se lahko izkoristi spletne strani matičnega društva pokrajinskih društev ter poštni seznam Slovlit. Alenka Šivic Dular je predlagala predavanja na to temo na naslednjem kongresu. Predsednica je dodala, da bi bilo v to treba vključiti tudi raziskave o tem, kaj se v šolstvu dogaja. Točkovanje angleških objav je kopanje lastne gnojne jame. Boštjan Debelak iz SD Koper je poročal o angleški navodilih programske opreme prenosnikov, ki so jih na njihovi šoli zavrnili, operater je pa pojasnil, da v razpisu ministrstva ni navedeno, da mora biti v slovenščini. Jan je predlog o tej temi na kongresu dopolnil še s predlogom o okrogli mizi. Franci Just: Na spletno stran bi bilo treba dati osnovno informacijo o tem zakonu in poziv k opozarjanju na kršitve ter navodila. Zoltan Jan: Slovenija mora plačati prevajalca – tolmača itd.; pri tem se marsikdaj začne varčevati. Kongres v Monoštru 2009: O Monoštru so krožile same pohvale razen pritožb zaradi ene odpadle ekskurzije. Obiskanost je bila dobra: 73 poslušalcev, 34 referatov, predstavljenih je bilo 31 publikacij in projektov, izjemna medijska pokritost. Nad slednjim je bila predsednica zelo presenečena, saj so mediji zelo radi pograbili njeno slučajno idejo – okroglo mizo o manjšinskih medijih – in o tem poročali več kot o ostalem kongresnem dogajanju. Skratka, kongres je bil medijsko zelo odmeven, čeprav je bil pričakovan v taki zelo komorni zasedbi. Od države smo dobili 4931 EUR za kongres, 1571 EUR za zbornik, od kotizacij 7150 EUR ... Finančno se je kongres nekako izšel. Franci Just je kot predsednik lokalnega pripravljalnega odbora poročal, da so lokalni prireditelji predvsem koordinirali dogajanje in pripravili spremljevalni program, pri tem se posebej zahvaljuje Zvezi Slovencev na Madžarskem in slovenskemu konzulatu, ki je pripeljal nekaj sponzorjev. Podal je poročilo priprav, sestankov pripravljalnega odbora in sestankov s predsednico ter tajnikom društva. Pri finančnem delu jim je zelo pomagala fundacija Urada za zamejce in Slovence po svetu. Dodal je, da so bili vendarle zaskrbljeni nad majhno udeležbo, zato so skupaj s predsednico poslali poseben apel po šolah in s tem pridobili lepo število naknadnih prijav. Predsednica se je še enkrat zahvalila lokalnemu društvu in zamejcem, ki so bili zelo požrtvovalni do nas. Matjaž Zaplotnik je dodal, da smo tako uspeli zaključiti krog kongresov okrog Slovenije (Zagreb, Trst, Celovec, Monošter). Just je zaključil, da smo tako tudi porabskim Slovencem dali pozitiven občutek, da so prepoznavni v Sloveniji in da je slovenščina v tistem prostoru prisotna kot aktivni jezik. Prišlo je tudi kar lepo število


državnikov, odziv je bil tako na dostojni ravni z dostojnim odnosom, je zaključila predsednica. K 3. točki: Priprave na Slovenski slavistični kongres 2010 v Ljubljani Slavistično društvo Ljubljana je pripravljavec naslednjega kongresa. Ta sovpada z letom knjige. Zaplotnik je že poslal prijavo na MOL s programom – torej koncept imamo: Ljubljana kot kulturno središče, urbanost – kulturni, jezikovni, sociološki itd. fenomen, in to, da nam enkrat periferija pove, kako vidi središče – Ljubljano. Prišla sta še dva tematska predloga: literarna zgodovina in slovenske avtorice Katje Mihurko Poniž, in sekcija/okrogla miza, posvečena izobraževanju – prenove šolstva, bolonja itd. (Boža Krakar Vogel). Matjaž Zaplotnik je predlagal sekcijo, posvečeno prav SDS, saj društvo letos obeležuje 75-letnico. Razmišljamo tudi o okrogli mizi na temo slovenščine v javnosti. Program že nastaja. Andreja Pavle: oblikoval se je organizacijski odbor za pripravo kongresa. Kaj v Ljubljani ponuditi ljudem, saj jo najbrž nekako vsi dobro poznajo? Obisk DZ, sprejela naj bi nas Majda Potrata, gledališka predstava v Mladinskem gledališču, slavnostna večerja v Slonu (brezplačen prostor) s krajšim kulturnem programom; Severa in Gal Gjurin in/ali Melanholiki, ekskurzija proti Ribnici: Škrabčeva domačija, Nova Štifta, Miklova hiša. Težave s kongresno lokacijo: predsednica je izsilila načelni dogovor od dekana FF, da bi kongres v terminu 30. 9.–1. 10. lahko izpeljali tam. Dala mu je možnost, da je FF sponzor, torej da bi se pogajali le za mnimalno odškodnino. Boža Krakar Vogel je vprašala, ali bo velika predavalnica dovolj za plenarno predavanje, Alenka Šivic Dular predlaga za ta dogodek dogovor s kakšnim gledališčem ali Kinom Vič. Problem je v tem, da je Ljubljana glede števila udeležencev nepredvidljiva. Mojca Nidorfer Šiškovič je predlagala Pravno fakulteto, predsednica Linhartovo dvorano. Jan je predlagal še okroglo mizo v DZ, če bo že ogled. Zaplotnik ga je prosil, če bi bil vodič, Jan odgovarja, da imajo svoje vodiče, predsednica pa predlaga, da se skupaj s Potrato predstavita. Ali pa sejo občnega zbora v DZ, tako bo večja udeležba. K 4. točki: Priprave na občni zbor društva, ki bo potekal jeseni 2010 na Slovenskem slavističnem kongresu v Ljubljani. Vodstvu se bo iztekel mandat, predsednica prosi, da se do junijske seje razmisli, koga želimo za naslednika. Jan nagovarja k dvojnemu mandatu, ki je bil do Hladnika v navadi. Na junijski seji se obravnava tudi predloge za častne člane društva, torej predsednica poziva k predlogom, imamo pa dva predloga od prej: Ada Vidovič Muha (predlagala Erika Kržišnik) in Zoltan Jan (predlagala Andrejka Šušmelj), predsednica poziva k temu, da damo častno članstvo dovolj zgodaj, ker pri sedemdesetih potem ne pridejo več na kongres, po drugi strani pa Jan opozarja na gesto A me še niste pozabili. Stari predlogi so še Marija Stanonik, Marija Mercina, Gregor Kocijan, s tem, da je slednji naziv zavrnil, ko ga je pred štirimi leti Hladnik želel predlagati. K 5. točki: Poročila o delovanju pokrajinskih društev, sekcij ter uredništev JiS in SR Mladen Uhlik je za sekcijo učiteljev ruščine (namesto Janje Urbas) predstavil delovanje sekcije. Organizacija državnega tekmovanja v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije: poročilo o tekmovanju 2009, delitev na dve ravni je povečala udeležbo (trikrat večja kot pred dvema letoma). Stalno izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev ruščine v


dveh sklopih, novembra 2008 in januarja 2009, 24 OŠ in SŠ učiteljev. Cilj sekcije je vzpostaviti strokovno povezovanje med učitelji in visokošolskimi strokovnjaki. Januarja 2010 pripravljajo nov sklop delavnic in predavanj. Organizirali so gledališko predstavo in sodelovali pri informativnem dnevu. Predsednica jih je pohvalila, da so trenutno najbolj živahna sekcija. Sodelujejo tudi z društvom Slovenija – Rusija, kjer držijo roko nad sponzorji. Franci Just, SD Prekmurja, Porabja in Prlekije: vsa energija sodelavcev društva je šla seveda v kongres, pred tem pa so svoje področje uspeli res razširiti še na Porabje, kar je kongres seveda pospešil in kar se zdaj kaže tudi v imenu društva. Načrtujejo povezovanje, kulturne prireditve in izobraževanje. Morda bodo vzpostavili virtualno SD PPP, nekaj novih moči se kaže v mladih članih. Vrnila se je Vera Granfol. Boštjan Debelak, SD Koper: število članov še vedno upada, okoli 20. Dvajseti Primorski slovenistični dnevi, ki jih je organiziralo SD Koper, so bili medijsko odmevni, poslušalcev pa praktično ni bilo, vzrok je najbrž še vedno spor med društvom in zavodom za šolstvo. Jan je opozoril, da je treba ugotoviti, ali gre res za navodila (maščevanje) ali za izgovor svetovalcev. Danica Rangus, Bela krajina: prenovljena spletna stran, aktivna udeležba na kongresu, izvedli so ekskurzijo v Porabje v oktobru, kjer so tudi hospitirali pri pouku na dvojezičnih šolah, problem sta članstvo in zlasti članarina, denarja ni, od občine nič, nekaj od Krke. Sonja Žežlina, Nova Gorica: na društvo je prispela pobuda glede jezika v javni rabi, podali predlog za častnega člana Zoltana Jana, arhivirajo gradivo o delovanju društva, sodelovali pri izvedbi simpozija o Kosmaču v Kosmačevem letu. Žežlina je predlagala društveno pobudo glede drugačnega točkovanja slovenistov, saj v zadnjem času beležijo naval neslovensko govorečih na šolah, največ Albancev: pripravlja se nov učni načrt na zavodu za šolstvo za tujce, predlagajo, da se tudi društvo vključi v to debato z obdelavo tega problema, primerjalno z drugimi državami morda itd. Problem se zaostri z šolsko reformo, ko dijaki lahko do 4. letnika prehajajo z negativno oceno. Predsednica prosi, da ji ves te predloge in pripombe napišejo in pošljejo po mejlu. Spomnila je na prispevek Marjance Ajše Vižintin v monoštrskem zborniku o šoli Brkini-Hrpelje. Žežlina poudarja, da je problem sistemski, ne pa same težave poučevanja. Zanimiv je predlog, da bi se takim omogočilo status dijaka eno leto samo za študij jezika, zdaj je odobrenih 70 ur dodatnega tečaja, razen tega se tečaja ne udeležujejo, saj ob šolskem delu dijaki tega ne zmorejo. Predsednica se sprašuje, kaj lahko naredimo, saj je to vse v pristojnosti zavoda za šolstvo. Pobuda bi bila že veliko, pa še študija o tem, kako se to počne kje drugje. Debelak pove, da ni koordinacije, učbenik za tujce je izšel pred 4 leti, šole so za to izvedele 2 leti pozneje itd. Debelak še pove, kako je na ljudskih univerzah, ki so financirane z notranjega ministrstva. Mojca Nidorfer Šiškovič s Centra: 4 zaposleni na projektu vključevanje otrok migrantov, zadnji teden počitnic poseben tečaj s prevajalci za makedonščino, albanščino, kitajščino ... Tudi sami imajo hude težave z zavodom, ki jim ne prizna statusa tistega, ki se s tem strokovno ukvarja. Na zavodu so naredili so učni načrt, prepisan iz Centrovih programov. Boža Krakar Vogel pove, da ne ve natančno, kakšne reči se tam počnejo, res pa je, pravi, da ne prav strokovne. Mojca Nidorfer Šiškovič predlaga, da bi izpostavili to točko na kongresu, da jih povabimo na pogovor. Predsednica predlaga okroglo mizo z učitelji in zavodom za šolstvo. Jan doda, da obstajajo tudi inšpekcija za šolstvo, urad za šolstvo, pa še ministrstvo in center za poklicno izobraževanje ter izpitni center. Ti zavodi sami izvajajo projekte, raziskave, učbenike, ker zato dobivajo denar.


Mojca Nidorfer Šiškovič, sekcija znanost mladini: težave. Arhiva ni našla, tako da se ne ve, s čim se je ta sekcija sploh ukvarjala, zato poziva, da skupaj razmislimo, kaj bi se tu sploh odvijalo in da bi jo vodil kdo, ki se a to bolj spozna, ki sodeluje s šolami. Videla je samo, da bo objavljen razpis za raziskovalne naloge, Andreja Pavle pove, kako to sicer poteka, po navadi je en mentor na šoli, odziv učencev je slab. Predsednica pove, da potem rajši ustanovimo sekcijo, ki bo v koraku s časom. Ne bomo dramatizirali, ene stvari pač v enem trenutku niso aktualne. Študentska sekcija: sodelovanje na kongresu, 90-letnica, obisk študentov iz Zadra, ekskurzija na Koroško. Zapisnik sestavila Maruška Agrež. Julij 2010 Zapisnik redne polletne seje Upravnega odbora ZDSDS, 2. julij 2010. Dnevni red Potrditev zapisnika prejšnje seje Predsedniško poročilo o delovanju društva Priprave na Slovenski slavistični kongres 2010 v Ljubljani Priprave na občni zbor društva, ki bo potekal 1. oktobra 2010 na Slovenskem slavističnem kongresu v Ljubljani (predlogi za častna članstva, društvene nagrade ipd.) 4a. Priprave na mandatna poročila o delovanju pokrajinskih društev, sekcij ter uredništev JiS in SR za občni zbor 2010 4b. Potrditev predlogov za častne člane Razno Seje so se udeležili: Danica Rangus, Andreja Pavle, Betka Pohlin, Alenka Valh Lopert, Sonja Žežlina, Tatjana Hafner, Urška Jarnovič, Andreja Žele, France Novak, Mojca Nidorfer Šiškovič, Petra Jordan, Milena Mileva Blažić, Matjaž Zaplotnik in Irena Novak Popov. Opravičili so se: Klavdija Kranjc Jensterle, Boštjan Debelak, Bojana Verdinek, Franci Just, Marija Pirjevec, Janja Urbas, Simon Feštanj, Zoltan Jan, Zinka Zorko in Boža Krakar Vogel. K 1. točki Zapisnik je bil potrjen. K 2. točki Vodstvo prijavlja društvene projekte na različne javne razpise, 29. maja je bil prijavljen kongres na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS. Zaprosili smo za 9000 evrov, v odgovoru je bilo obrazloženo, da kongres sodi v 3. kategorijo in dosega 86,5 točke, in tako nam pripada 773 evrov. Predsednica je prebrala svoj odgovor, ki je izpostavil pomembnost in obseg kongresa ter njegov pomen za slovenistično in slavistično javnost. Doslej je bil vedno uvrščen v 1. oz 2. kategorijo, zato nas je letošnja uvrsticev v 3. kategorijo zelo presenetila, tudi zaradi številčnosti in referenc strokovnjakov, ki bodo sodelovali na kongresu. Pritožba na sklepe ARRS sicer ni dovoljena. Naslednja prijava je bila na Javno agencijo za knjigo RS, za kongresni zbornik in monografijo Urške Perenič v zbirki Slavistična knjižnica. Razpis je še v postopku, bojimo se, da bo


rezultat podoben kot zgoraj. Po drugi strani vlada za objavljanje v Slavistični knjižnici precejšnje zanimanje: Mojca Stritar in Alenka Koron. Isto monografijo smo prijavili pri Škrabčevi ustanovi, tudi tam je bil odgovor negativen, čeprav so podprli kongres. Društvo se je prijavilo na razpis MOL za 3000 evrov, odobrenih je 1800 evrov in pogodba je že podpisana. Prijavili smo tudi projekt Zlato pero pri MOL. Pogodbe zaradi strogih pogojev nismo podpisali. Izšla je knjiga Mateje Pezdirc Bartol. Trenutno finančno stanje: 31.247 evrov + 10.000 evrov depozita. Nekaj tega je od mednarodnega slavističnega komiteja, nekaj sekcije učiteljev ruščine, ki je posebej sponzorirana. Ostaja nerazporejen denar. Tajnik je bil javno okrcan od predsednice, ker ni pripravil predloga razdelitve ostanka sredstev iz naslova zadnjega Cankarjevega tekmovanja, kot je bilo dogovorjeno na prejšnji seji. Tajnik se je zagovarjal s preobremenjenostjo. Zemljišče, katerega delni lastnik je društvo, na Drulovki pri Kranju (zapustila Marja Boršnik). Dati moramo dovoljenje za nekakšna dela na tem zemljišču (Geoplin). Andreja Pavle je opozorila, da je lastnik zemljišča v resnici Slavistično društvo Ljubljana, in povedala, da je zadeva že urejena. Na društvo je prispela pobuda za intenzivnejše sodelovanje z društvom andragoških delavcev. Zlasti v zvezi z učbeniki, delovnimi zvezki in problematičnimi navodili z ministrstva glede tega. Na društvo je prispela pobuda za včlanitev v mrežo nevladnih organizacij, ki jo vodi Zveza strojnih inženirjev Slovenije. Predsednica se je sestanku izognila. Predsednica je odprla razpravo. Milena Mileva Blažić je opozorila, da ni znan makroscenarij glede učbenikov. Gre za prerazporeditev denarja iz ene založbe v drugo. Irena Novak Popov dodaja, da gre za prerazporeditev ideologije in moči; kako so v učbenikih predstavljeni Vodušek, Balantič in Hribovšek, sporni pesniki za obe strani. Tretjo serijo učbenikov Mladinske knjige sta kritizirali Milena Mileva Blažić in Sonja Žežlina. France Novak je poudaril, da je treba državo opozarjati na tradicijo podpiranja humanistike, kar je prej dobro delovalo. Predsednica se je spraševala, kako to utemeljiti, če nas uvrščajo v humanistiko in mi pademo tik pod mejo točkovanja, za cel razred, in zgubimo s tem 3000 evrov. Ob tem pa niti ne vemo, kako so točkovali. Ne vemo, kaj smo naredili narobe, utemeljitev je bila boljša kot lani. Predavatelji na kongresu so bili in bodo naši najboljši, »paradni konji«. S slovenističnimi temami prav veliko tujcev ne moremo pritegniti. Država nam je s tem povedala, da ne vidi celotne stroke, ne samo našega kongresa. Ali bomo gojili znanost, ki bo sama sebi namen, šola bo pa nekje – pod mostom? Matjaž Zaplotnik je dodal, da komparativisti svoje prispevke prevajajo, da lahko svoja srečanja prikažejo kot mednarodne simpozije. Zato gre denar tja, da se država lahko baha, da ima mednarodne rezultate. Irena Novak Popov je predlagala, da predstavnikov državnih institucij, ne povabimo na otvoritev oziroma, da jim izrecno povemo, da jih ne vabimo in zakaj jih ne vabimo. In to povemo tudi na kongresu. Povabili bomo samo ljubljanskega župana. France Novak je sklenil, da je treba ugovarjati očitno napačnemu točkovanju. K 3. točki Predsednica je poročala, kako sta si s tajnikom celoten kongresni program izmislila čez noč za prijave na razpise. Napisala je osebna vabila vsem, ki se jih je domislila, in dobila je 54


prijav, 3 je izločila, ker niso sodile v koncept. Načrtovana je okrogla miza o šolstvu, za vodenje se je javila Boža Krakar Vogel. Milena Mileva Blažić je predlagala, da bi k sodelovanju na okrogli mizi povabili Marka Stabeja in Igorja Saksido, ki sodelujeta pri nastajanju bele knjige o šolstvu. Danica Rangus je opozorila na problematiko nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu; republiško povprečje je 50 %, katastrofalno nizko. Predlagala je še debato na temo nivojskega pouka oziroma devetletke nasploh. Irena Novak Popov je poročala o zagatah s prostori za kongresno dogajanje na Filozofski fakulteti. Dekan je ponudil sodelovanje pri organizaciji kongresa, na kar društvo ni pristalo, zato nam bo fakulteta najem prostorov zaračunala po veljavnem ceniku (skupaj 1800 evrov). Tudi o teh zagatah bo poročala na kongresu. Matjaž Zaplotnik je predlagal razmislek o selitvi kongresa na Pedagoško fakulteto. Tatjana Hafner je k temu dodala, da bi potemtakem tja prenesli tudi sedež društva. Andreja Pavle je poročala o pripravi spremljevalnega programa kongresa, ki je v večji meri že izoblikovan. Za četrtek zvečer je predvidena predstava v Mladinskem gledališču, možnosti so: Krizantema na klavirju, Eda, Šumi. V petek popoldne bosta organizirana literarni sprehod po Ljubljani in obisk Državnega zbora. Sprejela nas bo Majda Potrata, s katero smo že dogovorjeni. Uspeli smo pridobiti nekaj sponzorjev, odobrili so nam prijavo na odprti termin pri Škrabčevi ustanovi (1000 evrov, najvišjo možno vsoto). Tja gremo tudi na ekskurzijo. Finančni načrt še ni v celoti izdelan. Predlagala je čimprejšnjo objavo prijavnice na kongres, saj je konec šole. Dorečena je bila višina kotizacije za vse različne kategorije udeležencev. K 4. točki Predsednica je povedala, da imamo od leta 2008 v obravnavi dva predloga za častna člana, in sicer za Ado Vidovič Muha in Zoltana Jana. Po elektronski pošti je bil poslan poziv za nove predloge, vendar jih ni bilo. Sonja Žežlina želi predlagati Marijo Mercina, vendar utemeljitev ni bila podana, zato upravni odbor o tem predlogu ni mogel odločati. Upravni odbor je soglasno sklenil predlagati občnemu zboru Zoltana Jana in Ado Vidovič Muha za nova častna člana. V zvezi s posebnimi priznanji je Irena Novak Popov predlagala, da bi letos tako kot na kongresu v Zagrebu podelili nagrado za najboljšega dodiplomskega in podiplomskega študenta. Potrebujemo dobre predloge in kriterije, poziv bo šel na vse štiri univerze. Odločitev o nagrajencih naj sprejme organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa. Predlog je bil soglasno sprejet. Irena Novak Popov kljub pobudam ne želi podaljšati mandata predsednice društva. Naslednika za zdaj ni uspela najti, nagovorila je veliko število kolegov z oddelka in drugih institucij. Drugo vprašanje je kraj prihodnjega kongresa. Ponujen je bil Dunaj, vendar sta zelo vprašljivi organizacija in udeležba. Razmisliti bi veljalo o potencialni lokaciji znotraj Slovenije. Milena Mileva Blažič je povedala, dunajski slavistiki grozi ukinitev in bi bila organizacija kongresa na Dunaju pomembna gesta podpore. Dunajčani (Vincenc Rajšp in Tadeja Lackner) so pripravljeni izpeljati organizacijo kongresa. Boža Krakar Vogel je povedala, da je dobila pobudo od srbske didaktičarke Lilje Bajić, da naj bi bila imenovana v sekcijo za izobraževanje pri Mednarodnem slavističnem komiteju.


Upravni odbor je soglasno sprejel predlog za imenovanje Bože Krakar Vogel v sekcijo za izobraževanje pri Mednarodnem slavističnem komiteju. Mednarodni slavistični komite je dal pobudo in bo z lastnimi sredstvi izpeljal postavitev spominske plošče na Bezlajevi hiši. Sonja Žežlina je poročala o težavah pri postavljanju spomenika Kosmaču. Imajo 4500 evrov, zapletlo se je pri podpori občine, saj morajo projekt izpeljati do novembra. Irena Novak Popov je bila mnenja, da društvo lahko pomaga zgolj na simbolni ravni in predlagala, naj se obrnejo na ministrstvo za kulturo ali na Društvo slovenskih pisateljev. Sklep je bil, da naj Sonj Žežlina napisala dopis, Irena Novak Popov pa bo pomagala pri zbiranju sredstev. Tajnik Matjaž Zaplotnik je naročil predstavnikom sekcij in pokrajinskih društev, naj za občni zbor pripravijo poročila o delovanju za zadnji dve leti. Pozval jih je tudi k pripravi osveženih seznamom članov pokrajinskih društev. Zapisnik pripravila Petra Jordan. Ljubljana, oktober 2010 Redni Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije petek, 1. oktober 2010, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Dnevni red 1. Imenovanje predsednika, članov predsedstva in zapisnikarja občnega zbora ter določitev volilne in verifikacijske komisije. 2. Obravnava predlogov za nova častna člana ZDSDS (prof. dr. Ada Vidovič Muha, prof. dr. Zoltan Jan). 3. Predsedniško poročilo. 4. Razrešnica sedanjemu vodstvu društva in imenovanje novega vodstva. 5. Blagajniško poročilo. 6. Poročila predsednikov pokrajinskih društev in vodij sekcij. 7. Poročilo Nadzornega odbora društva. 8. Razno. K točki 1. Predsednica društva Irena Novak Popov je predlagala imenovanje delovnega predsedstva občnega zbora, predsednika, zapisnikarja, overovateljev zapisnika ter volilne in verifikacijske komisije. Predseduje Miran Košuta, zapisnikarca Petra Jordan, predsednik volilne komisije Zoltan Jan. Sklep občnega zbora št. 1: Za delovno predsedstvo se imenuje predsednika, zapisnikarja, overovatelje zapisnika ter volilno in verifikacijsko komisijo. Sklep je bil soglasno sprejet. K točki 2. Obravnava predlogov za nova častna člana: Ada Vidovič Muha in Zoltan Jan. Irena Novak Popov je prebrala obrazložitvi predlogov in povedala, da je upravni odbor potrdil predloge na redni seji 2. julija 2010. Sklep občnega zbora št. 2: Za častna člana se imenuje red. prof. dr. Ado Vidovič Muha in prof. dr. Zoltana Jana. Sklep je bil soglasno sprejet.


K točki 3. Predsedniško poročilo (v celoti je podano v prilogi zapisnika): Mandat 08/09 je padel v obdobje suhih krav. Vse je zvedeno na pridobivanje sredstev za kongres in obe reviji. Subvencionerji so ARRS, Javna agencija za knjigo, MOL, Ustanova parta Stanislava Škrabca. Vsi drugi sponzorji so težko dosegljivi. Letos je glede tega za las boljše kot lani, predvsem zaradi Slavističnega društva Ljubljana oz. njegove predsednice Andreje Pavle. Slovenistika pada na lestvici humanističnih ved, saj so druge stroke naravnane mednarodno in simpozije pripravljajo v angleščini. Predsedničini ugovori, da vzgajamo tudi tuje sloveniste itd., ne dobijo niti odgovora. Za ljubljanski kongres smo od ARRS dobili le 773 evrov. Tajnik in predsednica svoje delo opravljata honorarno, zato nista mogla izpeljati vseh pobud, ki so prihajale na dan: forum za debato o zakonu o javni rabi slovenščine, Cankarjevo priznanje itd. Članstvo je prenehalo upadati, 710 članov konec leta 2009. Kaj pa jim sploh pomeni, kaj dobijo in kaj sami prispevajo? Na sejah od upravnega odbora se od predsednikov pokrajinskih društev slišijo ponavljajoče se tožbe, da ob skromnem članstvu ni sredstev za prireditve, ki bi jih povezovale. Nekatere sekcije in pokrajinska društva so nedejavni: lektorska sekcija, didaktična sekcija, SD Jesenice, Koroška, Kranj, Posavje in Trst, Gorica, Videm. Ali je društvo sploh še krovna zveza društev ali bi se morali organizirati v enotno društvo? V lanskem letu je zveza društev pobrala le 190 članarin, ostale so dobila pokrajinska društva. S prenehanjem Cankarjevega tekmovanja je upadel interes za članstvo. Cankarjev literarni festival ustvarjalnosti iz sodobnih besedil, v vseh oblikah izražanja, je Klemen Lah izvedel samo enkrat. Projekt Zlato pero je bila letos pripravljena sofinancirati MOL, vendar društvo zaradi strogih pogojev ni podpisalo pogodbe. Zelo dejavna je sekcija učiteljev ruščine. Izvaja tekmovanje za rusko bralno značko, tekmovanje v znanju ruskega jezika, znotraj nje deluje gledališka skupina, sodelujejo z rusko ambasado. Študentska sekcija prireja literarne in etimološke večere idr. ter sodeluje pri izvedbi kongresov. Založniška dejavnost je najbolj kontinuirana. Reviji SR in JiS sta dobro organizirani. Za avtorske honorarje ni sredstev že več let, tehnična urednica SR ne dobiva honorarja. Zatika se pri izterjavi neplačanih naročnin in evidentiranju odjav. Društvo nima urejene distribucije publikacij po knjigarnah. Izdaje v zbirki Slavistična knjižnica: leta 2009 Alenka Jensterle Doležal in Petra Kodre, 2010 Mateja Pezdirc Bartol, za konec leta predvidena in s strani JAK sofinancirana monografija Urške Perenič, za 2011 se zanimata Mojca Stritar in Alenka Koron. Zatika se pri izdajanju Kronike, med lanskim in letošnjim kongresom ni izšla nobena številka, saj je bil urednik Matjaž Zaplotnik preobremenjen s tajniškimi opravili. Vlogo obveščanja sicer dobro opravlja Slovlit, vendar je s prenehanjem izhajanja Kronike usahnila ena izmed bonitet članstva. Kongresna zbornika zadnjih dveh let imata dovršeno oblikovno podobo in zajeten obseg. Prejela sta najvišje recenzentske ocene. Etimološka sekcija pri Mednarodnem slavističnem komiteju je sodelovala pri pripravi simpozija Praslovanska dialektizacija v luči etimoloških raziskav ob 100-letnici rojstva F. Bezlaja. Kontinuirano se organizirajo Primorski slovenistični dnevi. Udeležba na slavističnih kongresih je manjša kot v preteklih letih, kajti šole učiteljem ne financirajo udeležbe, v zvezi s tem sta lani Irena Novak Popov in Franci Just ravnateljem poslala apel.


Tajnik in predsednica sta del svojega časa porabila za razpisno dokumentacijo in izdajanje izgubljenih potrdil udeležencem preteklih kongresov. Predsednica je z letošnjim kongresom obudila podeljevanje nagrad študentom, in sicer po eno za dodiplomski in podiplomski študij. K točki 4. Prihodnji mandat in kraj kongresa ostajata nerešeni vprašanji ter razkrivata krizno stanje društva. Vodstvo zaključuje mandat po dveh letih. Predsednica je nagovarjala potencialne naslednike (10) in vsi so odklonili, tudi zaradi dvomov v smisel obstoja društva. Predsednica se je na tem mestu javno zahvalila tajniku Matjažu Zaplotniku. Predsednica kot najustreznejši kraj prihodnjega kongresa predlaga Koper ali Maribor, nato bi morda lahko sledili Gorenjska, Zasavje, vendar tam ni aktivnih lokalnih društev. Za zdaj so edini zainteresirani za organizacijo kongresa slavisti z Dunaja (Vincenc Rajšp in Tadeja Lackner), ki v tem vidijo možnost za promocijo shirane dunajske slavistike. Porajajo se dvomi glede udeležbe na Dunaju. Predsednica odpira razpravo. Zoran Božič, Andreja Pavle, Alenka Šivic Dular so se zahvalili predsednici in tajniku ter jima izročili darila. V razpravi, ki je sledila, je občni zbor potrdil upravičenost dvomov glede organizacije kongresa na Dunaju. Marko Stabej je za izražanje podpore tamkajšnji slavistiki predlagal organizacijo ožjega znanstvenega simpozija na Dunaju, kar ni nujno v domeni društva. France Novak je poudaril, da krize društva ni dobro reševati v tujini. Matjaž Zaplotnik je povedal, da je predsedovanje društvu pripravljena prevzeti Boža Krakar Vogel, vendar s krajšim odlogom. Miran Hladnik je opravil telefonski pogovor z Božo Krakar Vogel, ki je sprejela mandat predsednice društva. Miran Košuta je občni zbor pozval h glasovanju o predlogu razrešnice dosedanjega vodstva društva in o predlogu za imenovanje novega vodstva društva. Sklep občnega zbora št. 3: Predsednica Irena Novak Popov in tajnik Matjaž Zaplotnik sta razrešena svojih funkcij. Sklep je bil soglasno sprejet. Sklep občnega zbora št. 4: Za novo predsednico društva se imenuje Božo Krakar Vogel, za novo tajnico se imenuje Petro Jordan. Sklep je bil soglasno sprejet. Marko Stabej je podal poročilo o zamudah pri izhajanju revije Jezik in slovstvo. Uredništvo se spopada tudi z vse manjšim naborom kvalitetnih člankov za objavo v reviji. Andreja Žele je poročala, da se po tekočem traku odvijajo odjave naročnin na Slavistično revijo s strani šol in knjižnic. K točki 5. Blagajniško poročilo o delovanju društva. K točki 6. Poročila predsednikov pokrajinskih društev in vodij sekcij so v prilogi zapisnika. K točki 7. Poročilo Nadzornega odbora društva je v prilogi zapisnika.


K točki 8. Na društvo je prišla pobuda za presojo skladnosti 5. člena ustave, ki ne določa, da je slovenska himna le 7. kitica Zdravljice. Miran Hladnik je predlagal prestavitev te točke zaradi diskusije na Slovlitu. Sklep občnega zbora št. 5: Pobudo naj sestavi upravni odbor na naslednji redni seji. Sklep je bil soglasno sprejet. Janez Dular je spomnil na problematiko ukinjanja slovenskih lektoratov v tujini. Irena Novak Popov je predlagala, naj Alojzijo Zupan Sosič pripravi izjavo v imenu Slavističnega društva Slovenije. Sklep občnega zbora št. 6: Alojzijo Zupan Sosič se pooblasti za pripravo izjave v imenu Slavističnega društva Slovenije o ukinjanju lektoratov slovenščine v tujini. Sklep je bil soglasno sprejet. Priloge k zapisniku občnega zbora Predsedniško poročilo o dveletnem mandatu (oktober 2008 – oktober 2010): Med nebom in peklom so zemeljske vice Moj predhodnik na mestu predsednika Slavističnega društva Slovenije, dr. Miran Košuta iz Trsta, je svoje poročilo občnemu zboru pred dvema letoma v Celovcu naslovil s prešernovsko sintagmo »Med nebom in peklom« in končal z optimistično napovedjo, da se Slavističnemu društvu Slovenije »vendarle pišejo boljši, svetlejši časi«, kar naj bi napovedoval tudi akronim SDS – slame dobre stvari! Moje poročilo žal ne bo imelo Košutove literarne iskrivosti niti mediteranskega temeperamenta, pa ne zato, ker bi bile iz Ljubljane stvari videti bolj sive kakor iz sončnega Trsta, temveč zato, ker me neposredne izkušnje prepričujejo o tem, da se je razpon med nebom in peklom prevesil v korist slednjega, ali če hočete, delo v SDS so pravzaprav zemeljske vice – muka vzdrževanja stvari, ki bi sicer zdrsele na dno. 1. Zadnji dve leti mojega predsedovanja in tajnikovanja Matjaža Zaplotnika sta namreč sovpadli z obdobjem »suhih krav« oziroma recesije. V praksi to pomeni, da je večino napora, ki sva ga v preteklih letih vlagala v delovanje društva, zvedena na pridobivanje sredstev iz razpisov, ki jih vsako leto objavljajo Agencija za raziskovalno dejavnost (nanj prijavljamo slovenski slavistični kongres in obe reviji SR in JiS), Javna agencija za knjigo (od tod pridobivamo sredstva za kongresni zbornik in sredstva za monografijo v zbirki Slavistična knjižnica), hkrati pa skušamo sredstva pridobivati tudi na drugih razpisih: v letu 2009 npr. v okviru Ljubljana – svetovna prestolnica knjige od Mestne občine Ljubljana in od Škrabčeve ustanove; Sekcija učiteljev ruščine je po dveletnih pogajanjih dosegla, da društvo Slovenija – Rusija iz profitov slovenskih podjetij, ustvarjenih na ruskem trgu, preko razpisa financira vse njihove dejavnosti (Dejavnosti učiteljev ruščine so izenačene z gostovanji ruskih glasbenikov!) Vsi drugi sponzorji so nam takorekoč nedosegljivi ali pa imajo na voljo zelo malo denarja. To se je pokazalo pri pripravi lanskega kongresa v Monoštru, za las bojši položaj je letos, vendar tako le zaradi desetin prošenj, ki jih je napisala predsednica SD Ljubljana Andreja Pavle v vlogi glavne organizatorke kongresa v Ljubljani. Minil je čas, ko so kongres izdatno podprle deželna vlada Furlanije Julijske Krajine in občine v tržaškem zaledju ali Univerza Alpe-Adria, Koroška hranilnica, Koroška Kultura idr. v Celovcu. Vsi, ki ste se kdaj prijavljali na razpise, veste, kako kratki so roki, zaradi česar si je treba dogodke in publikacije


do podrobnosti zamisliti več kot pol leta prej, kot so realizirani, tako da se kot prijaviteljica počutim kakor pisateljica imaginarnih svetov. Po tem, ko smo zadovoljni, da smo jih izpeljali, nam seveda ostaja še natančno poročanje o tem, kako so bili izvedeni (kakšno težo imajo vabljeni predavatelji) in predvsem, kako so bila porabljena odobrena sredstva. Pri tem se dogaja, da slovenistika kot stroka v celoti pada na lestvici humanističnih ved, ker so druge raziskovalne skupine naravnane mednarodno in simpozije ter konference organizirajo ne le z udeležbo strokovnjakov iz tujine, marveč v tujem jeziku – angleščini, ki prinaša dodatne točke za odmevnost. Če kot predsednica pišem ugovore na izhodišča točkovalnega sistema in se sklicujem na dejstvo, da tuje sloveniste vzgajamo na istih ustanovah, kjer delujejo tudi najbolj aktivni člani društva, nanje ne dobim niti odgovora, kaj šele, da bi se zaradi tega spremenilo rangiranje. V ilustracijo le eno dejstvo: za kongres leta 2009 v Monoštru smo od ARRS dobili 1571 EUR, za kongres v Ljubljani le še 773 EUR. V letu 2008 smo lahko izdali dve monografiji v zbirki Slavistična knjižnica, v letu 2009 in 2010 spet le po eno, pri čemer smo oz. bomo morali vključiti ne le stroške tiska, temveč tudi računalniškega oblikovanja in tehnične ureditve, če želimo, da sta narejeni v skladu s tehnično-oblikovalskimi standardi, ki jih sicer dosegamo pri revijah in kongresnih zbornikih. Tako kot doslej tajnik in predsednica SDS svoje delo opravljata honorarno, poleg rednih službenih obveznosti (oba sva zaposlena na izobraževalnih ustanovah) in brez posebne tehnične podpore ali pomoči (če odštejemo študentsko pomoč v času kongresa), zato lahko ob skrajni zavzetosti in požrtvovalnosti bolj ali manj uspešno opravita samo tisto, kar je bila utečena praksa že doslej, nista pa mogla izpeljati pobud, ki so občasno prihajale na dan na sejah upravnega odbora: npr. postaviti in vzdrževati forum za diskusijo o javni rabi slovenščine, vzpostaviti boljšo komunikacijo med Zavodom za šolstvo in SDS v zvezi s priznavanjem točk za dodatno izobraževanje v obliki udeležbe na slovenskem slavističnem kongresu, spremembo nevzdržnih točk pravilnika o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, s katerim smo se nekoč lahko ponašali kot z elitno slovenistično prireditvijo. 2. Članstvo Slavističnega društva Slovenije je sicer prenehalo upadati in je konec leta 2009 obsegalo 710 slovenistov in slavistov, kar je razveseljiv podatek, dokler ne začnemo razglabljati, kaj članicam in članom društvo sploh pomeni, kaj od njega pričakujejo, kaj dobijo in kaj vanj sami prispevajo. Na sejah upravnega odbora, ki jih redno sklicujemo junija/julija in decembra/januarja od predsednikov pokrajinskih društev poslušamo ponavljajoče se tožbe, da ob skromnem številu članov nimajo denarja, da bi organizirali kar koli, kar bi jih povezovalo in krepilo njihovo stanovsko pripadnost, četudi bi bili to le skupni obiski gledaliških predstav, priprava literarnega večera ali strokovne ekskurzije in če se lotijo strokovnega srečanja, ostane njihova blagajna povsem prazna in brez sredstev za objavo prispevkov. Na sejah upravnega odbora so nenehno odsotni in torej mrtvi predstavniki iz Celja, Jesenic, Koroške, Kranja, Posavja in Trsta-Gorice-Vidma, kakor da se tam ničesar ne dogaja. Na drugi strani pa so dovolj živahni v Ljubljani, Kopru, Mariboru, Novi Gorici, PrekmurjuPrlekiji-Porabju, Dolenjski-Beli Krajini. Ob tem se upravičeno zastavlja vprašanje, ali je Slavistično društvo Slovenije sploh še krovna zveza društev ali pa bi se morali reorganizirati v enotno stanovsko zvezo, ne glede na pokrajinsko pripadnost. Čeprav ima SDS urejen spisek svojih članov, je iz plačanih članarin videti, kakor da obstaja le kakih 190 članov oziroma 380, če še velja dogovor, da si članarino 20 EUR letno pokrajinska društva in osrednje delijo na


pol. Dejstvo je, da je s prenehanjem soorganizacije tekmovanja za Cankarjevo priznanje pri mnogih učiteljih upadel interes za članstvo v društvu, ker jim je društvo pomenilo predvsem strokovno podporo pri mentoriranju tekmovalcev, nadomestila, ki bi jih motiviralo za preskušanje inovativnih metod za spodbujanje obšolske ustvarjalnosti mladih, pa od slavističnega društva niso dobili. Cankarjev festival (pisanje scenarijev), ki ga je l. 2008 za ljubljanske srednješolce pripravil dr. Klemen Lah, je bilo enkratno, neponovljivo dejanje, ki je dokazalo, kaj je mogoče z dobro voljo in inovativnostjo narediti, ni pa preraslo v redno obliko in vseslovenski projekt in sam avtor projekta zanj ni dobil nobenega javnega priznanja – celo simbolnega od SDS ne. Sama sem si s pomočjo idej Milene Blažić pred letom zamislila srednješolski festival ustvarjalnosti, ki bi izhajal iz sodobnih literarnih besedil, vključeval pa vse mogoče oblike izražanja: od pisanja do plesa, glasbe, fotografije in videa do likovnega ustvarjanja (tudi strip in rap), vendar je ideja obstala na papirju, saj nimam ne energije ne podatkovne baze učiteljev, ki bi bili pripravljeni sodelovati, ne minimalnih sredstev za uresničitev (projekt na razpisu ni uspel). Odreči sem se morala celo podpisu pogodbe z MO Ljubljana, ki je bila pripravljena financirati 10 % prenovljenega projekta Zlato pero – esejistično pisanje na izbrana literarna besedila z objavo najboljših v zborniku – ker ga ne bi bilo mogoče dokončati v letošnjem letu. Zavedam se, da to ni pravična slika ustvarjalnih potencialov mladih in njihovih učiteljev, je pa morda slika izčrpanosti v preobremenjenem urniku in rutiniranem vsakdanjem delu na šolah. 3. Podobno kot za »mrtva« pokrajinska društva velja za nekatere sekcije, ki obstajajo le na papirju kot relikt preteklosti (nekoč je obstajala tudi sekcija lektorjev), saj od njihovih vodij v zadnjih dveh letih nismo dobili nobenega poročila o delovanju (slovenščina v javnosti, znanost mladini), na drugi strani pa so zelo dejavne sekcija učiteljev ruščine in študentska sekcija. Prva zato, ker ima jasno določene cilje in program (uveljavitev poučevanja ruščine na šolah, stik med učitelji in stroko, ki se goji na Filozofski fakulteti v obliki vsakoletnega izobraževalnega seminarja, organizacija bralne značke in tekmovanja v znanju ruskega jezika in kulture, kjer najboljše nagradijo s tečajem ruščine v Moskvi, študentska gledališka skupina Reciklaža). Sekcija je namreč našla način, kako svoje dejavnosti finančno pokriti, kako si v majhni in dobro povezani skupini razdeliti naloge in zagotoviti pozornost ruske ambasade. Prebudila in okrepila se je tudi študentska sekcija, ki jo vodi generacija zelo aktivnih študentk višjih letnikov in absolventk Oddelka za slovenistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pripravlja literarne in etimološke večere, čajanke, vodene oglede filmov, ekskurzije, se povezuje s študenti na slovenistikah v tujini (manj pa med tistimi na domačih univerzah), zadnja tri leta sodeluje pri izvedbi slavističnega kongresa, pri obeleževanju univerzitetnih/ oddelčnih obletnic in o svojih dejavnostih redno poroča na sejah upravnega odbora. Samo upamo lahko, da bo svoj zanos prenesla tudi na mlajše kolege in ne bo usahnila po tem, ko bodo sedanji člani diplomirali in se zaposlili. 4. Najbolj kontinuirana je založniška dejavnost SDS. Kot boste slišali iz poročil, redno in v napovedanem obsegu oz. številkah izhajata obe osrednji reviji Jezik in slovstvo (6 številk letno) in Slavistična revija (4 številke letno), ki imata vsaka svoje profilirano uredništvo (programski odbor, recenzentske skupine) in svojo tehnično urednico, ki skrbi za prehod od rokopisa do natisnjene številke. Reviji z večdesetletno tradicijo spadata med projekte z večletnim državnim financiranjem, seveda ob podrobnem letnem poročanju o finančni


porabi. Medtem ko s pridobivanjem prispevkov ni težav, saj objava avtorjem prinaša habilitacijske točke, ker sta reviji uvrščeni na mednarodne bibliografske referenčne sezname: MLA (Modern Language Association of America, ERIH: European Reference Index for the Humanities) (JiS) oz. AH&CI (Arts and Humanities Citation Index), SSCI (Social Sciences Citation Inex), ERIH, MLA. Za avtorske honorarje že več let ni sredstev, plačuje se le prevajanje povzetkov, naročene recenzije in tehnično urejanje. Zatika se pri poravnavanju neplačanih naročnin (izterjave), odjavljanju naročnikov in zato nenehnem ažuriranju spiskov naročnikov ter distribuciji (prodaji v knjigarnah), za katero prav tako skrbijo člani Slavističnega društva oz. uredništva sama. Širša distribucija je problem tudi za publikacije v okviru Slavistične knjižnice, ki jih iz 16 dolžnih izvodov za NUK-a dobivajo pokrajinske knjižnice (vključno s Celovcem in Trstom), ne pa tudi druge splošne knjižnice, in se v minimalni meri prodajajo prek spleta, v knjigarni Filozofske fakultete, knjigarni Konzorcij, kamor jih prinaša tajnik Matjaž Zaplotnik, ter izmenjujejo za tujo slavistično periodiko, ki jo zbira knjižnica Oddelka za slavistiko in slovenistiko. Decembra 2008 sta izšli napovedani knjigi Alenke Jenstrle Doležal: V krogu mitov – o ženski in smrti v slovenski književnosti (140 str.) in Petra Kodre: Vzgoja za krepitev zavesti o narodni pripadnosti pri pouku književnosti v 20. stoletju (170 str.), leta 2010 je z zamudo treh mesecev izšla monografija, napovedana za leto 2009, Mateje Pezdirc Bartol: Najdeni pomeni – empirične raziskave recepcije literarnega dela. Za konec leta 2010 je predvidena in s sredstvi JAK (2153 eur) podprta objava monografije Urške Perenič: Empirično-sistemsko raziskovanje literature (konceptualne podlage, teoretski modeli in uprabni primeri), za leto 2011 pa se za objavo zanimata dr. Mojca Stritar (o korpusu usvajanja slovenščine kot tujega jezika) in dr. Alenka Koron (o pripovedništvu Lojzeta Kovačiča). Monografiji, izdani leta 2008, sta opisani v lanskem kongresnem zborniku, tretja v letošnjem, in bo v živo predstavljena na kongresu v Ljubljani. Vse publikacije prodajamo v času kongresa, predstavljene so na društveni spletni strani, preko katere je možen tudi nakup. Zatika se pri izdajanju društvenega biltena Kronika, s katerim smo v prejšnjih letih člane sproti seznanjali z društvenimi dogodki in v septembru s programom, informacijami in prijavnico na slavistični kongres. Med lanskim in letošnjim kongresom ni izšla nobena številka, ker novih urednik, ki je hkrati tajnik SDS Matjaž Zaplotnik ob vseh drugih nalogah preprosto ni zmogel pripraviti. To sicer ne pomeni, da so člani ostali brez informacij, saj je to vlogo v večji meri prevzel spletni forum Slovlit, v prihodnosti pa se z novo mlado urednico obeta pogostejše izhajanje; stranska škoda neizhajanja Kronike je, da članom SDS še ni bila poslana položnica za letošnjo članarino, ki je v prejšnjih letih spremljala eno od 6 ali 8 številk, in da je z neizhajanjem usahnila ena od bonitet člana (druge so 20 % popusti pri naročnini na reviji in tretjina cene kotizacije za kongres). Spletni forum Slovlit je najbolj odprta oblika obveščanja in diskusijskega prostora, ki jo vse bolj izkoriščajo posamezniki in skupine. Največje zasluge za spletno moderacijo ima Miran Hladnik, ki se tudi sicer zavzema za čim obsežnejšo digitalizacijo virov in korektno grajenje wikipedijskih gesel o slovenski literaturi in literarni vedi. Za nadaljevanje projekta Slovensko leposlovje na spletu, ki ga izvaja s študenti diplomskega seminarja, je kanididiral za sredstva Ministrstva za kulturo. Ob tem pa je treba ugotoviti tudi to, da spletnih strani Slavističnega društva Slovenije na strežniku Filozofske fakultete ni več mogoče obnavljati


in se bomo v kratkem preselili na arnesov strežnik (odobrena prošnja), s čimer bodo morda odpadli tudi dosedanji zapleti v zvezi z obvestili in prijavami na slavistični kongres. Sama se v tem času lahko pohvalim z vsebinsko zasnovo programa zadnjih dveh kongresov in ureditvijo dveh kongresnih zbornikov: monoštrskega z naslovom Slovenski mikrokozmosi: medetnični in medkulturni odnosi 2009 (34 člankov in 20 predstavitev, 464 strani) in Vloge središča: Konvergenca regij in kultur 2010 (40 člankov, 3 diskusijski prispevki, 10 predstavitev knjig in projektov, 480 str.). Oba sta dobila najvišje recenzentske ocene glede vsebinske in uporabne plati, saj je prvi celovit prikaz raziskav jezika, kulture in literature Prekmurja in Porabja, drugi pa preplet novih vidikov in pogledov na pretekla in današnja razmerja med središčnim in robnim/pokrajinskim. Oba zbornika sta po zaslugi Matjaža Zaplotnika tehnično in po zaslugi Pšene Kovačič tudi oblikovno na visoki ravni; toda zaradi majhnih možnosti prodaje (distribucije) smo se letos ob večjem obsegu odločili za manjšo naklado. 5. V zadnjem dveletnem obdobju so posamezne sekcije in pokrajinska društva izvedli nekaj odmevnih znanstvenih srečanj. Najbolj svež je vrhunski mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Praslovanska dialektizacija v luči etimoloških raziskav; Ob stoti obletnici rojstva akademika Franceta Bezlaja (Ljubljana 16. – 19. septembra 2010; s soprireditelji ZRC SAZU, Etimološko komisijo Mednarodnega slavističnega komiteja in Filozofsko fakulteto), ki se je končal z odkritjem spominske pološče akad. Francetu Bezlaju na hiši Kržičeva 6 v Ljubljani. Kontinuirano se vrstijo Primorski slovenistični dnevi: 19. Brda v slovenskem jeziku in literaturi (18.-19. 4. 2008 Brda, Nova Gorica), 20. Moško cesarsko-kaljevo učiteljišče Koper 1875– 1909 (17.-18. april, Koper). Ob Univerzi v Novi Gorici in Knjižnici cirila Kosmača, Tolmin je SD Nova Gorica soorganizator simpozija o Cirilu Kosmaču: Domača dolina – Moje okno v svet (17. 9. 2010, Tolmin). SD Prekmurja, Prlekije in Porabja je organiziral 20. slovenski slavistični kongres v Monoštru (1. – 3. oktober 2009) z 31 referenti, 9 razpravljalci na okrogli mizi o manjšinskih medijih in 17 predstavitelji knjig ter približno 73 poslušalci; SD Ljubljana je organizator 21. kongresa v Ljubljani (30. 9. – 2. 10. 2010) z napovedanimi 40 referenti, 6 razpravljalci na okrogli mizi, 10 predstavitelji knjig in 120 udeleženci. Redni letni kongresi SDS so mnogo manj množično obiskani s strani učiteljev in profesorjev kakor v preteklosti, ker ravnatelji šol bolj kot vlaganje v vseživljenjsko izobraževanje kadrov zahtevajo realizacijo učnih ur. (Lani sem zato s posebnim pismom apelirala na ravnatelje osnovnih in srednjih šol.) Pojavljajo se tudi posamične prošnje za spregled kotizacije, ker šole niso pripravljene ali zmožne (v zamejstvu) kriti stroškov udeležbe na kongresu. S tem se kongres iz prireditve, ki naj bi znanstvena in strokovna dognanja raziskovalcev prenesla do uporabnikov, spreminja v še eno izmed slovenskih znanstvenih srečanj poleg vseh, ki jih kot dokaz svoje dejavnosti pripravljajo in na javne razpise prijavljajo raziskovalni inštituti in vse štiri univerzitetne slovenistike. Slovenski prostor se v tem smislu cepi in ne deluje sinergično, zato se tudi energija aktivnih članov društva razsipava na vrsto nastopov in aktivnih spremljanj mnogih znanstvenih/strokovnih sestankov. Toda na drugi strani so obkongresni kulturni programi in spoznavanje različnih kulturno-zgodovinskih okolij tudi priložnost za druženje, neformalno izmenjavo izkušenj in utrjevanje stanovske pripadnosti, zato kongresov tudi v prihodnje ne bi smeli opustiti.


Tajnik in predsednica sva bila v svojem dveletnem mandatu ves čas odprta za pobude članov, izdajala izgubljena/založena potrdila o udeležbi na kongresih, pisala poročila za Ministrstva, ARRS in JAK, Statistični urad R Slovenije, sestavljala prijave na razpise, se v imenu SDS udeleževala svečanih otvoritev in podelitev priznanj, okrogle mize (npr. Ali je sodobna šola ogrožena?: Društvo učiteljev zgodovine Slovenije in Zveza pedagoških društev Slovenije) ipd. S podpisom pogodbe sta uredila prodajo naših publikacij v knjigarni FF in z drugo pogodbo sedež/naslov (poštni predal) društva v prostorih FF. Letos bomo sprejeli dva nova častna člana in vrnili smo se k praksi simboličnega nagrajevanja najboljšega dodiplomskega in najboljšega doktorskega študenta. Nerealizirana je ostala komunikacija z Zavodom za šolstvo glede točkovanja udeležbe ali nastopa na naših strokovnih in znanstvenih srečanjih; pobuda za uvrstitev leksikografskega sklopa člankov/referatov na enega prihodnjih slavističnih kongresov; toda z letošnjo okroglo mizo Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi smo prisluhnili ugotovitvi univerzitetnih didaktikov in praktikov, da je treba razgrniti nevralgične točke sedanjega poučevanja slovenščine, kar sicer ne bo ničesar spremenilo, bo pa morda olajšalo naše premagovanje težav. Sama sem najbolj nesrečna zato, ker smo v popolnoma komercializirani družbi prisiljeni tudi kongres prodajati za kotizacijo in še posebej svečano večerjo in ekskurzijo. 6. Za konec ob navidezni samohvali ostajata dve slepi pegi: prihodnji mandat predsednika in tajnika in prihodnje kraj slovenskega slavističnega kongresa. Obe pravzaprav razkrivata krizno stanje društva, ki ga bo moral razrešiti občni zbor in upravni odbor društva. Do predsedovanja Mirana Hladnika (2004-2006) je menda predsedniški mandat trajal 4 leta, odtlej pa sta bila po dve leti predsednika Miran Hladnik in Miran Košuta. Ko sem 2. oktobra 2008 na rednem občnem zboru v Celovcu sprejela predsedovanje, sem si zamislila, da bom tudi jaz predsednica 2 leti, do oktobra 2010 in sem v tem času SDS-u posvetila praktično ves svoj prosti čas. Ko sem se odločila, da zaradi resnih zdravstvenih težav, ki izvirajo iz izgorelosti, in novega bolonjskega predmeta, ki me čaka v letnem semestru 2010/11 na največji univerzitetni slovenistiki, ne bom kandidirala za nov dveletni mandat, sem začela nagovarjati potencialne naslednike, za katere sem presodila, da bi enako dobro ali še bolje vodili društvo: vsi nagovorjeni so odklonili – zaradi zdravstvenih razlogov, preobremenjenosti z drugimi organizacijskimi nalogami in funkcijami ali zaradi nevere v smisel društvenega delovanja. Jaz nepreklicno zaključujem mandat, toda ne znam poiskati naslednika. Enako velja za tajnika Matjaža Zaplotnika, ki me je v najbolj stresnih trenutkih blagohotno pomirjal in spodbujal, za kar se mu na tem mestu javno zahvaljujem. Ker mi upravni odbor ni pomagal pri predlogih ali lobiranju za novega kandidata, bo društvo brez predsednika in tajnika prisiljeno začasno ustaviti koordiancijo dejavnosti, ki jo izvajajo sekcije, uredništva in pokrajinska društva. Druga slepa pega je kraj prihodnjega kongresa. Po mojem osebnem prepričanju bi bilo po Ljubljani najustreznejše mesto Koper ali Maribor in nato kak kraj na Gorenjskem ali v Zasavju, vendar kot rečeno, so pokrajinska društva tam zaspala. Za ogranizacijo kongresa v letu 2011 se zelo zavzema Dunaj v osebi Tadeje Lackner Nabrežnik in s pristankom Vincenca Rajšpa (Slovenski znanstveni inštitut), ki bi pritegnil tudi slovensko ambasado na Dunaju, pritrjuje pa tudi edina stalno zaposlena slovenistka Elizabeta Jenko, lektorica slovenščine na


Institut für Slavistik, ki v kongresu vidi možnost za promocijo in podporo shirane dunajske slovenistike. Z Lacknerjevo, Rajšpom in Jenkovo sem v pisnih stikih, vendar ostajam skeptična, da bi za dunajski kongres dobili ustrezno število zainteresiranih udeležencev iz Slovenije, ki bi s kotizacijami udeležencev krili organizacijske stroške, saj mnogi ne morejo niti do Ljubljane in je vprašanje, ali bi bili ob dvo- ali tridnevnem programu pripravljeni še dvakrat po pol dneva porabiti za razdaljo 800 km. Dunajčanom sem obljubila, da jim bom po kongresu in občnem zboru sporočila odločitev, ki je sama ne morem sprejeti. Občemu zboru torej predlagam resno razpravo o kandidatih za prihodnjega predsednika in prihodnjem kraju slovenskega slavističnega kongresa. Obenem pa se zahvaljujem vsem, ki so nama pomagali, da sva v svojem mandatu sama opravila tisto, kar bi pravzaprav najbolje opravil vsaj polovično zaposleni poklicni koordinator. Poročilo Nadzornega odbora Zveze društev Slavistično društvo Slovenije za obdobje 2008 do 2010 Nadzorni odbor v sestavi akad. prof. dr. Zinka Zorko, članica, dr. Zoltan Jan, predsednik, in dr. France Novak, član, je redno spremljal delo društva, še zlasti upravnega odbora, in sicer prek Kronike Slavističnega društva Slovenije, ki jo ureja tajnik Matjaž Zaplotnik, kongresov, sej upravnega odbora, na katere smo bili člani nadzornega odbora redno vabljeni, prek društvenega spleta in dveh kongresnih zbornikov, ki ju je uredila predsednica društva prof. dr. Irena Novak Popov, tudi prek sicer samostojnih revij Slavistična revija in Jezik in slovstvo, ki izhajata v okviru Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, končno pa tudi prek pogovorov s posameznimi člani upravnega odbora. Ugotavljamo, da je upravni odbor skladno s pravili društva korektno opravljal sprejete naloge. Predsednica Slavističnega društva Slovenije je na sejah povedala, da je bilo veliko težav pri pridobivanju sredstev za izpeljavo načrtovanega programa, kar je oteževalo že tako obsežno delo. Blagajniška poročila so na sejah redna sestavina pregledov o finančnem stanju. Za sedanji čas je posebej zanimivo, da so se naši uporabniki sicer pičlih sredstev zavedali, koliko denarja imajo in kako ga lahko uporabijo, in pa da društvo nima dolgov. Redkejše izhajanje Kronike v zadnjem času je opravičljivo z obsegom dela pri organizaciji 21. kongresa, saj so bile številne informacije dostopne tudi prek SlovLit-a, ki ga ureja nekdanji predsednik društva prof. dr. Miran Hladnik, in prek društvenega spleta. Nadzorni odbor nima negativnih pripomb na delovanje upravnega odbora. Meni, da je bil zelo delaven, pri delu, zlasti pri organizaciji kongresov v Monoštru in Ljubljani organizacijsko iznajdljiv in zelo uspešen, tematsko pa aktualen, zato zasluži vso pohvalo. France Novak v imenu Nadzornega odbora Ljubljana, 1. oktober 2010

Slavistična revija – kratko poročilo za občni zbor v Ljubljani 2010 Slavistična revija na leto izda štiri redne številke, v katerih je zaobsežena tudi aktualna tematika ob različnih jubilejih, npr. Trubarjeva številka ipd. Tudi v nadaljevanju je predvideno izhajanje štirih rednih številk na leto v obsegu od 60 do 70 avtorskih pol, vsaka na koncu posameznega tromesečja. Tematika številk je deljena po ustaljenem načelu – polovica številke je jezikoslovne in polovica literarnovedne.


Revija upošteva mednarodne bibliografske standarde ISO in pri citiranju upošteva priporočila citiranja MLA (Modern Language Association). Slavistična revija je vključena v mednarodne baze revij; v septembru 2008 je bila revija vključena v mednarodno bazo revij AHCI; na seznamu ERICH pa je v začetku leta 2009 napredovala v skupino B. Finančna sredstva revija dobiva iz Javne agencije za knjigo – tri (letne) številke finančno podpira raziskovalni sektor in eno kultura – skoraj vsa denarna sredstva, vključno z naročnino, gredo za kritje stroškov tiska, manjši delež za redno honoriranje prevodov. Revija si ravno v tem času prizadeva obdržati dosedanji obseg financiranja. Glede števila naročnin (zdaj se giblje od 650 do 700 naročnin) je zaskrbljujoče zlasti, da naročnine odpovedujejo osnovne in srednje šole (to so knjižnice, ki imajo navadno naročen po en izvod). Andreja Žele, tehnična urednica Sekcija učiteljev ruščine – poročilo o delovanju v obdobju 2009–2010 Na sestanku sekcije učiteljev ruščine, ki je potekal 21. oktobra 2009 smo pod drobnogled vzeli delovanje sekcije in izpeljavo projektov v preteklem letu ter si zadali načrte za naprej. Izpostavljen je bil dober odziv na seminar za učitelje ruščine, ki je bil izveden v preteklem letu. Kvaliteto seminarja in potrebo po podobnih usposabljanjih tudi v bodoče so potrdili vsi učitelji ruščine. V zvezi z usposabljanjem učiteljev je bil podan predlog za izvedbo delavnice o uporabi elektronske učilnice za ruščino. Usposabljanje je predvideno za jesen 2010. Na omenjenem srečanju so bile določene tudi smernice in termini za izvedbo ruske bralne značke za osnovnošolce in srednješolce ter Državno tekmovanje v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije. Ruska bralna značka je bila izvedena spomladi 2010. Udeležilo se jo je 210 učencev in dijakov iz 15 šol, na katerih se poučuje ruščina. Materiale za različne stopnje branja so zbrali profesorji ruščine, prav tako pa so pripravili tudi pole z vprašanji. Učence in dijake so na opravljanje bralne značke pripravljali mentorji, ki so naloge tudi pregledali. Tako učenci kot mentorji so v mesecu juniju prejeli potrdila o opravljeni bralni znački oz. o mentorstvu učencem in dijakom. Izvedeno je bilo tudi Državno tekmovanje v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije. Tekmovanje je potekalo 16. aprila 2010 v prostorih Škofijske klasične gimnazije, udeležilo pa se ga je 45 dijakov iz 6 gimnazij. Tekmovanje je potekalo na dveh nivojih, in sicer za dijake, ki se ruščino učijo drugo leto in za dijake, ki se jo učijo tretje leto. Sekcija je organizirala tudi podelitev priznanj dijakom. Le-to je potekalo na veleposlaništvu Ruske federacije, v juliju pa je najboljših šest dijakov v organizaciji sekcije in spremstvu ene od učiteljic ruščine za teden dni odpotovalo v Moskvo, kjer so se udeležili tečaja ruščine na Inštitutu Puškina ter spoznavali lepote Moskve in njene okolice. Izvedbo projektov bralne značke in državnega tekmovanja so omogočila slovenska podjetja s Krko na čelu, ki so prispevala finančna sredstva v sklad za promocijo ruščine, katerega skrbnik je Društvo Slovenija Rusija. V organizaciji sekcije učiteljev ruščine so v mesecu septembru 2010 na izobraževanje v Moskvo odpotovale tri učiteljice ruščine. Izobraževanje je potekalo na Državnem Puškinovem inštitutu za ruski jezik. Poleg zgoraj navedenih aktivnosti je sekcija učiteljev ruščine skrbela tudi za obnavljanje spletnih strani društva in urejanje spletne učilnice za ruščino ter prevzela organizacijo pro-


mocije ruščine v slovenskih šolah v sodelovanju z dramsko skupino študentov ruščine »Reciklaža«. Simon Feštanj, tajnik sekcije Vsebinsko poročilo o delovanju Slavističnega društva Maribor v prvi polovici 2010 – 25. 3. ob 18. uri predstavitev nove monografije častne članice SD Maribor akademikinje prof. dr. Zinke Zorko Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih (2009) v Kuharjevi dvorani Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem, pripravili: Slavistično društvo Koroške v sodelovanju s Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem in Slavističnim društvom Maribor – 19. 4. ob 14. uri (na Filozofski fakulteti v Mariboru): SD Maribor in Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS ob 13. slovenskih dnevih knjige v Mariboru Janja VIDMAR in njen opus, poudarek na mariborščini v njenem nagrajenem romanu Pink. Pogovor vodi izr. prof. dr. Dragica Haramija. – V maju prijava na razpis za programe izobraževanje in profesionalno usposabljanje strokovnih sodelavcev v vzgoji in izobraževanju – Jezik javnega nastopanja, 8-urna delavnica. Kratka vsebina: teoretični pregled najpogostejših jezikovnih težav, s katerimi se srečujemo tako pri pripravljenem kot nepripravljenem govoru (na primeru radijskih oddaj); delavnica, temelječa na primerih iz prakse radijske in televizijske voditeljice in napovedovalke, povezovalke in organizatorke različnih prireditev. Izvajalki: doc. dr. Alenka Valh Lopert (Oddelek za prevodoslovje), Ida Baš, radijska in televizijska voditeljica in napovedovalka, povezovalka in organizatorka različnih prireditev, Podjetje Baš, d. o. o. – Jezikovni nasveti lektorja, 8-urna delavnica. Kratka vsebina: teoretični pregled težjih primerov iz besedotvorja (na osnovi SP 2001) in prikaz reševanja aktualnih primerov (zlasti iz oglaševalske prakse); delavnica, temelječa na primerih iz prakse lektorja, pri čemer bodo po sklopih predstavljeni primeri glede na funkcijske zvrsti (s poudarkom na strokovnih in umetnostnih besedilih). Izvajalki: red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik (Oddelek za slovanske jezike in književnosti), mag. Darja Gabrovšek Homšak, Lektoriranje, jezikovno svetovanje, s. p. – 2. 6. ob 14. uri (na Filozofski fakulteti v Mariboru): Janez KEBER: Potek dela za frazeološki slovar slovenskega jezika (FSSJ) in izbor slovarsko in izvorno zanimivejših frazemov. Pogovor vodi red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik. – Slavistično društvo Maribor je kandidiralo na razpis o sofinanciranju kulturnih programov za leto 2010 Mestne občine Maribor, kjer smo zaprosili za sredstva za sofinanciranje dveh monografij: Jožica Čeh Steger: Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914–1923 in Irena Stramljič Breznik: Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom. – Direktorica 45. Borštnikovega srečanja gospa Alja Predan je povabila k sodelovanju pri pripravi BS SDMb in študente FF, priprave, sestanki … so že v teku – SDMb, ‘podmladek’ SDMb, študenti FF, Študentski svet FF. Zapisala Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor, 1. julij 2010


Poročilo o delu Slavističnega društva Nova Gorica v obdobju 2008–2010 Društva se v današnjih časih srečujemo s številnimi težavi. Kljub temu pa je bilo delo našega društva v obdobju od leta 2008 do 2010 strokovno zanimivo, prijetno za člane, skratka pestro. Aprila 2008 smo organizirali Primorske slovenistične dneve na temo Brda v slovenski književnosti in jeziku. Sodelovali so predavatelji in slušatelji iz Slovenije in Italije. Prireditev je potekala v Brdih in odlično uspela tudi zaradi podpore lokalne skupnosti. Referati so izšli v dveh zaporednih številkah revije Primorska srečanja. Jeseni 2008 smo v sklopu praznovanja Trubarjevega leta organizirali ekskurzijo, imenovano Po Trubarjevih poteh, na kateri smo si ogledali Dolenjsko. Ves čas opozarjamo na problematiko v zvezi s Cankarjevim tekmovanjem. Dvakrat smo nagovorili neposredno predsednika državne komisije za izvedbo Cankarjevega tekmovanja doktorja Igorja Saksido, tako v zvezi s Pravilnikom o tekmovanju iz slovenskega jezika za Cankarjevo priznanje kot tudi v zvezi z izvedbo. Naše pripombe še niso bile upoštevane, četudi so jih označili za utemeljene. Gradivo o delovanju našega društva od začetkov do danes smo arhivirali v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Novembra 2009 je delo predsednice društva uspešno zaključila profesorica Andrejka Šušmelj. Začetek leta 2010 so zapolnile obletnice. Ob 100-letnici rojstva Ljubke Šorli smo na občinsko komisijo poslali pobudo za poimenovanje ulice v Novi Gorici po pesnici. Leto 2010 je bilo tudi v znamenju C. Kosmača. Društvo je bilo soorganizator simpozija o življenju in delu C. Kosmača Domača dolina – moje okno v svet, 17. 9. 2010. Želimo si, da bi lahko postavili pisatelju spomenik na aleji slavnih v Novi Gorici, vendar nam to še ni uspelo. Veliko smo že naredili (dobili soglasje za zemljišče, izbrali kiparja…), vendar nam je na koncu zmanjkalo energije in predvsem sredstev za realizacijo projekta. Veliko časa smo porabili za iskanje donatorjev, pisanje prošenj. Žal se je izkazalo, da je velikih besed preveč, dejanj pa premalo. Tudi sicer predstavlja finančno poslovanje veliko zagato. Društvo nima svojih dohodkov (še vedno čakamo na delež sredstev za organizacijo Cankarjevega tekmovanja iz preteklih let), kot društvo pa mesečno plačujemo vsaj za vodenje računa. V aprilu smo začeli s pospešenimi pripravami na ekskurzijo v Sarajevo, ki smo jo poimenovali Po Cankarjevih poteh in smo jo izpeljali od 15. do 17. maja 2010. Pred odhodom smo gostili sarajevske otroke iz šole slovenskega jezika pri Društvu Ivana Cankarja v Sarajevu pod vodstvom Melite Osmanagič. Strokovno ekskurzijo je vodila profesorica Erna Dejak Furan, ki je predhodno uspela splesti prijateljske vezi s člani društva. V prihodnjem letu načrtujemo izpeljavo Primorskih slovenističnih dnevov, vendar se nam ob tem zastavlja veliko vprašanj o smiselnosti in učinkovitosti našega dela. Tako kot druga društva se tudi mi srečujemo z apatijo članstva oz. stanovskih kolegov. Trudili se bomo, da bi živo oblikovali kulturno življenje na Primorskem, saj nas v lokalni skupnosti pogosto vabijo k sodelovanju. Ob tem si želimo tvornejšega in aktivnejšega sodelovanja z matičnim društvom. Za konec naj izrazim še iskrene čestitke članu našega društva dr. Janu Zoltanu za častno članstvo SDS. Pripravila Sonja Žežlina, predsednica Slavističnega društva Nova Gorica


Oktober 2010 Zapisnik izredne seje Upravnega odbora ZD SDS, 22. oktober 2010 Dnevni red 1. Potrditev zapisnika 2. Organizacija kongresa – kje, ali sploh? (do zdaj zbrani predlogi: Maribor in Dunaj, skupaj ali vsak posebej; časa je malo, dela veliko; organizacija pobere moči za drugo delovanje – gl. poročilo predsednice Irene Novak Popov za mandat 2008–2010. Alternativa: razširitev kongresnega ciklusa na 2 leti, vmes pa več manjših prireditev, sekcijskih predavanj, v tem sklopu potem naslednje leto manj »kongresni«, tj. množični,in bolj simpozijski obisk Dunaja idr.); 3. Delovanje sekcij 4. Načrt in prioritete za naslednje leto in mandatno obdobje 5. Razno Seje so se udeležili: Danica Rangus, Alenka Valh Lopert, Natalija Ulčnik, Sonja Žežlina, Tatjana Hafner, Urška Jarnovič, Andreja Žele, France Novak, Mojca Nidorfer Šiškovič, Petra Jordan, Matjaž Zaplotnik, Irena Novak Popov, Maruška Agrež, Boža Krakar Vogel, Zoltan Jan, Franci Just, Bojana Verdinek, Helena Kenda Opravičili so se: Boštjan Debelak, Janja Urbas, Alenka Šivic Dular, Milena Mileva Blažić, Erika Kržišnik, Miran Hladnik, Marija Pirjevec Paternu, Zinka Zorko, Andreja Pavle K 1. točki Irena Novak Popov je poročala o nerealiziranem projektu iz svojega mandata: SD Nova Gorica je zaprosilo za pomoč in podporo pri postavitvi spomenika Cirilu Kosmaču. Irena Novak Popov je opozorila na izdatna sredstva, ki bi bila za to potrebna, ter predsednici Sonji Žežlina predlagala, da bi se bilo dobro obrniti na Društvo slovenskih pisateljev. Zapisnik je bil potrjen. K 2. točki Predsednica Boža Krakar Vogel si je zamišljala organizacijo nadaljnjih kongresov po posameznih slovenskih mestih, kjer se lahko študira slovenistika, kar bi bil lahko naslednji logični vzorec kongresov. Na občnem zboru je bil podan predlog za organizacijo kongresa na Dunaju, ki je požel različne odzive. Zoltan Jan pa je predlagal Velenje ali Celje, ki slavističnega kongresa še nista gostila. Četrta možnost je organizacija kongresa zgolj na vsaki dve leti, vmes pa bi prirejali manjša strokovna srečanja, ki bi dajala članom občutek stanovske in strokovne pripadnosti. Boža Krakar Vogel je odprla razpravo. Predlog o kongresu vsako drugo leto izhaja iz finančnih problemov, povezanih z upadom udeležencev in članov društva. Udeležba na kongresih ni premo sorazmerna s trudom organizatorjev. Letos je bil sicer res uspešen kongres v Ljubljani, a sredstva so šibka, članstvo pa je mlačno, Boža Krakar Vogel pa se želi truditi v skladu z zmožnostmi, zato je bil predlog kongresa v Mariboru čez dve leti, vmes pa krajša zborovanja, ki bi dajala možnost še ostalim središčem (Dunaj, Gradec, Videm ...), da se predstavijo. Alenka Valh Lopert, ki ji je bila poslana pobuda za organizacijo kongresa v Mariboru, je povedala, da so sicer pripravljeni organizirati, toda ima iste pomisleke kot predsednica, sploh glede članstva, saj je včlanjenih, odkar SDS ne zajema več tekmovanja za Cankarjevo priz-


nanje, vedno manj kolegic, ki poučujejo v osnovnih in srednjih šolah. Rešitev vidi tudi v vključitvi študentov. O tem se je pogovarjala tudi z Zinko Zorko in z dekanom Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Markom Jesenškom. Razdeliti delo med SDS in SDS MB bi šlo, a problem je v financah, zlasti visoki stroški najema dvoran. Dekan Marko Jesenšek bi bil sicer naklonjen gostovanju na fakulteti, a se mu izteka mandat. Problem so tudi monografije, saj stara knjižna zbirka Zora ne obstaja več, nova pa je prešla na Filozofsko fakulteto in ni več povezana s SDS. Glede kongresa na Dunaju se Alenka Valh Lopert zaveda zgodovinskega in zdajšnjega pomena Dunaja, a misli, da je neizvedljivo, saj bi bila udeležba učiteljev manjša, saj šoli najbrž ne bi zmogle in želele plačati pot in prenočišče. Ideji, da bi šli v petek zvečer iz Maribora na ekskurzijo na Dunaj in bili tam do sobote, pa ni naklonjena, saj se ji zdi bolj korektno, da bi spoznali okoliš, v katerem se odvija kongres. Zinka Zorko je v pogovoru z Alenko Valh Lopert predlagala dvodnevni kongres, da učitelji ne bi toliko manjkali od pouka, a bolj kot to so problem finance. Alenka Valh Lopert je še omenila, da bi bilo za Maribor laže organizirati kongres leta 2011 kot 2012 zaradi evropske prestolnice kulture. Franci Just je opozoril, da so kongresi vseeno neki trenutek, ko se zberejo slovenski slavisti na strokovnem in družabnem srečanju, zato podpira zborovanje vsako leto in tudi kongres v Mariboru. Alenka Valh Lopert bi se strinjala tudi s Koprom ali Novo Gorico, saj tam še ni bilo kongresa, odkar imajo univerzo, in bi to pomenilo podporo tamkajšnji slavistiki. Boža Krakar Vogel je imela tukaj pomislek, saj imajo v Kopru zdaj veliko kadrovskih težav. Glede teme in vsebine prispevkov se je UO strinjal, da bi moral biti za večjo udeležbo učiteljev vsaj en dan orientiran bolj didaktično, a obenem strokovno. Alenka Valh Lopert je predlagala predavanja, povezana z jezikom v medijih in javnosti, ter predavanja, koristna za učitelje, ki učijo nerojene govorce slovenščine. Boža Krakar Vogel je opozorila, da bi bilo dobro eno sekcijo posvetiti tudi slovenščini v poklicnih šolah, ki se čutijo zapostavljene. Predlog je bil tudi, da bi bila ena sekcija namenjena študentom, ki bi predstavljali svoja odlična diplomska in magistrska dela, saj bo to stimulacija tudi zanje, da se vključijo. Letos je bila udeležba na kongresu nizka tudi zato, ker učitelji niso bili pravočasno informirani, šole niso niti dobile obvestil. Irena Novak Popov je opozorila na mrtvost in neobiskanost spletne stvari. Predsednica je predlagala usmeritev učiteljev na SlovLit. Zoltan Jan je pozval člane odbora, ali je kdo pripravljen prevzeti Slavistično knjižnico. SKLEP: Kongres bo prihodnje leto v Mariboru, ekskurzija bo po okolici. Ostajamo pri tridnevnem kongresu s predavanji in kulturno-družabnim programom v četrtek in petek ter ekskurzijo v soboto, bo pa manj sekcij in manj predavateljev. Tajnici bodo do 10. 11. 2010 poslani predlogi za referate. Matjaž Zaplotnik bo skupaj s tajnico zadolžen za tehnično urejanje, urejanje kronike, spletne strani, Slavistične knjižnice. Učitelje naj po posamzenih lokalnih društvih spodbudijo k vključitvi na SlovLit. Matjaž Zaplotnik bo okrožnico za kongres poslal po šolah. Poudarjati bo treba, da je slavistični kongres namenjen učiteljem slovenščine. K 3. točki Računovodkinja Helena Kenda je podala stanje na dan 30. 9. 2010 in na današnji dan. Ostaja 1800 neplačanih računov za JiS in 4000 za SR. Zastavila je vprašanje, ali poslati opomine za leti 2008 in 2009, za leti 2006 in 2007 so bili odpisani. Pričakujejo, da bo poravnana neplačana kotizacija v višini 8500 evrov za slavistični kongres v Ljubljani. Število naročnikov revij


naglo pada. V letu 2008 je bilo zaračunanih 860 za JiS in 440 za SR, leta 2009 pa le 760 za JiS in 350 za SR, letos pričakujejo še manj. Ker čakamo plačila članarin, čakajo tudi z računi za naročnino, saj je cena odvisna od članstva. Letos je bilo za zdaj plačanih le 66 članarin. Boža Krakar Vogel je postavila vprašanje, ali bo opomin prinesel rezultate, saj bi lahko bilo dejansko več stroškov s pošiljanjem kot prilitih sredstev. Obveščanje po spletni strani bi bilo nesmiselno, ker ni obiskana. Davek je bil plačan. Matjaž Zaplotnik predlagal, da reviji pogledata seznam naročnikov in se odločita, katerim je smiselno poslati opomine, katerim pa bolje stornirati račune. Boža Krakar Vogel je predlagala, naj se v določenem roku uredništva sestanejo in pregledajo, kdo je relevanten za opomin. Andreja Žele je povedala, da so že izčistili seznam s 1050 na 730 naročnikov, leta 2006 pa na 640. Med odjavljenimi je veliko šol. Valvasor, d. o. o., je obljubil poravnavo terjatev do decembra 2010 zaradi težav. Matjaž Zaplotnik je predlagal poostritev v komunikaciji z njimi, saj 3 leta niso plačali računov. Zoltan Jan je predlagal pošiljanje predračuna, predlagani so bili tudi vnaprejšnji računi za prihodnje leto. Matjaž Zaplotnik je opozoril, da bo z računi vnaprej le še manj povpraševanja. Bolje bi bilo povabilo na naročilo za leto 2011, v aprilu pa računi. Računi za leto 2010 naj se pošljejo zdaj. Matjaž Zaplotnik je opozoril, da če se naročilo za naslednje leto ne prekine, lahko predvidevamo, da se bodo naročili tudi naslednje leto. France Novak in Boža Krakar Vogel predlagata, da se pogleda seznam, tvega in pošlje opomine. Od sredstev je ostalo 3500 evrov stroškov za JiS, 8000 evrov od kongresa v Celovcu, 2000 evrov od kongresa v Monoštru. Helena Kenda je navedla, da je 21.100 evrov preostalih sredstev od Cankarjevega priznanja, Irena Novak Popov jo je popravila, da je ostalo 5800 evrov, od česar ne odstopa, saj pozna podatek že od junija 2008. Vprašanje je bilo, kako razporediti ostala sredstva od Cankarjevega priznanja. Ker sredstva s tekmovanj niso bila nikoli poplačana pokrajinskim društvom, upada članstvo, zato je bil predlog, da se denar procentualno razdeli pokrajinskim društvom. Podani sta bili dve alternativi: ali razdeliti sredstva na podlagi števila članov ali tekmovalcev. Irena Novak Popov je povedala tudi, da je bil znesek, ki ga omenja Helena Kenda (21.100 evrov), odveden konec l. 2008 za honorarje takratnega predsednika Mirana Košute in tajnice Milene Mieve Blažič. Posebej je izpostavila, da iz preostalih sredstev pričakuje tudi honorar za leto 2010 zase in za Matjaža Zaplotnika. Boža Krakar Vogel je predlagala funkcijo blagajnika SDS. 21.000 evrov naj bi bil celotni budget celotnega društva. Predlagala je sestanek ožjega odbora, da se razčistijo finančne težave, povezane z naročninami, stroškovnimi mesti, denarjem na razpolago od Cankarjevega tekmovanja ipd. Bolj verjeten se ji je zdel znesek, ki ga je navedla Irena Novak Popov (5800), možno je, da je prišel denar v okviru kotizacije za devetošolce. Sedanje stanje je 32.160 evrov, v tej masi pa je zajeto vse. Irena Novak Popov je izpostavila, da je veliko neporavnanih članarin in naročnin na obe reviji. Glavni razlog, da primanjkuje denarja, je plačilna nediscipliniranost članov. Podana je bila možnost plačevanja članarin in naročnin na revije preko trajnika, a je bilo zavrnjeno, saj ga nimajo vsi. Boža Krakar Vogel je predlagala poostritev pogojev in večjo transparentnost, kdo komu plača, saj ni jasno, ali plačujejo matičnemu društvu ali pokrajinskim društvom. Problem neplačevanja pa je tudi, da nekateri ne vidijo smisla članstva, sploh odkar društvo ne krije več tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Sonja Žežlina je opozorila, da ni prihodkov. Danica Rangus je tudi povedala, da njihovo društvo ne pobira članarin. Matjaž Zaplotnik ji je glede na


to, da je njeno društvo res dejavno, predlagal, naj jih kar pobirajo. Danica Rangus je nato opozorila, da člani niso dovolj aktivni. Irena Novak Popov je opozorila še na neporavnan dolg od takrat, ko je društvu predsedoval Miran Košuta. Boža Krakar Vogel je predlagala, da bi se članarine zvišale na 25 evrov, a je bil predlog zavrnjen. Irena Novak Popov je opozorila na pretrgan stik z ministrstvom za šolstvo. Boža Krakar Vogel je povedala, da je največ, kar si lahko obetamo, nekaj 100 evrov od ministrstva za visoko šolstvo. SKLEP: Članarine ostajajo enake. Seznam članov in evidenca plačevanja bosta morala biti bolj transparentna. Zaradi zapletenosti problema s financami bo sestanek med računovodkinjo, prejšnjim in sedanjim vodstvom. Helena Kenda je potrebne podatke obljubila v roku enega tedna. K 4. točki Andreja Žele je mnenja, da je periodika (JiS in SR) prioriteta društva, zato je treba v tem obdobju bolj paziti, da bodo naročniki ostali. Število naročnikov upada tudi zato, ker so publikacije dostopne na internetu. Boža Krakar Vogel vidi problem predvsem v nedejavnosti uredniškega odbora. Andreja Žele je povedala, da uredništvi že delata, problem pa je odgovornost stroke. Poudarjeno je bilo, da so odjave od publikacij, ker ni vitalnih področij, ki so v interesu učiteljev. Boža Krakar Vogel je opozorila na pomanjkanje piscev. Zanimalo jo je, če ni preveč zavrnjenih objav. SKLEP: Sestanek uredništev JiS in SR, na katerem se premisli aktualne probleme. Izpostavljeno je bilo, da so nekatere sekcije precej aktivne (npr. rusistična, študentska), nekatere pa sploh niso, recimo Slovenščina v šoli, Znanost mladini, leksikološka sekcija. Vprašanje je bilo, ali naj se ukinejo, aktivirajo ali naj se zamenja vodja. Mojca Nidorfer Šiškovič je ponudila odstop z mesta vodje sekcije Znanosti mladini, a ji je žal za to sekcijo, saj meni, da bi jo lahko spodbudili in na primer pripravili natečaj za raziskovalne naloge v naslednjih letih. Vprašanje je bilo, kako točkovati naloge. Predlagan je bil družabni dogodek za učence (dijake) in mentorje na koncu leta, ali za vse sodelujoče ali samo najboljše, pa je odvisno od odziva. Boža Krakar Vogel je imela občutek, da je veliko teh nalog, Tatjana Hafner pa je povedala, da ne za slovenščino. Bojana Verdinek je povedala, da je v Murski Soboti vsako leto podobno državno tekmovanje. France Novak je opozoril, da ne deluje sekcija za leksiko. Pripravljen je organizirati nekaj dobrih predavanj. SKLEP: Načrt idej za delovanje sekcij naj se pripravi do naslednje seje. K 5. točki Irena Novak Popov je opozorila, da mora SDS podpreti nujno ugovor zoper ukinjanje 11 lektoratov slovenščine na tujih univerzah. Mojca Nidorfer Šiškovič je povedala, da je ministrstvo za kulturo doseglo, da so se alineje v zvezi z ukinjanjem lektoratom črtale. A dokler ni zagotovljeno financiranje, se težko kaj doseže, zato je za zdaj bolje, da stvari mirujejo, da ni dodatnih protestov. SKLEP: Boža Krakar Vogel bo pozvala Ado Vidovič Muha, da formulira vse povezano s problematiko ukinjanja lektoratov, potem pa se ideja posreduje medijem. Zapisnikarica: Maruška Agrež Ljubljana, 22. 10. 2010


Januar 2011 Zapisnik 2. redne seje UO ZDSDS, 14. januar 2011 Dnevni red 1. Pregled zapisnika z zadnje seje 2. Finance idr. številke 3. Revije in tiski SdS, spletna stran, Kronika 4. Osnutek programa kongresa v Mariboru 5. Priprava posveta o CP 6. Razno Seje so se udeležili: Boža Krakar Vogel, Petra Jordan, Milena Mileva Blažič, Matjaž Zaplotnik, Danica Rangus, Sonja Žežlina, Andreja Žele, Marko Stabej, Mojca Nidorfer Šiškovič, Tatjana Hafner, Helena Kenda, Zoltan Jan, Maruška Agrež, Alenka Valh Lopert, Vera Tuta, Marjana Hodak, Andreja Pavle, Senija Smajlagič, Bojana Verdinek Opravičili so se: Miran Hladnik, Erika Kržišnik, France Novak, Franci Just K 1. točki Predsednica Boža Krakar Vogel predlaga spremembo zapisnika: prva izredna seja naj bo zavedena kar kot prva redna seja, saj predsednik sklicuje seje po svoji presoji. Irena Novak Popov je poročala, da je izpolnila svojo obljubo glede pomoči Slavističnemu društvu Nova Gorica glede spomenika Cirilu Kosmaču in je Milanu Jesihu priporočila, naj se Društvo slovenskih pisateljev za to zavzame, vendar so problem sredstva. Glede točkovanja udeležbe na kongresu za napredovanje učiteljev se bo predsednica pozanimala na Zavodu za šolstvo o pogojih, do letošnjega kongresa to najbrž še ne bo razrešeno. Opozorila je na pisne pripombe prekmurskega društva na to, da je vodstvo honorirano, in pojasnila, da je to seveda običajno. Glede delovanja sekcij še ni bilo pobude z nobene strani, čeprav je bilo to dogovorjeno na prejšnji seji. Sklep 1: Zapisnik je bil potrjen. K 2. točki Zadnje tri mesece je potekalo intenzivno ukvarjanje s financami. Boža Krakar Vogel se je zahvalila Heleni Kenda za prisotnost in nasvete na sestankih. Članov SdS je glede na plačane članarine le 106. Da jih je dejansko več, se vidi po številu izkoriščenih popustov pri naročninah in kotizacijah. Helena Kenda je podala finančno poročilo. Odprlo se je novo stroškovno mesto, in sicer slavistična knjižnica. Ireno Novak Popov je zanimalo, koliko je ljubljanski kongres prinesel profita ali izgube. Po primerjanju številk je kazalo, da imata z računovodkinjo različne podatke, Boža Krakar Vogel je pri tem opozorila, da Irena Novak Popov najbrž vključuje še zbornik, ki v računovodstvu posebna postavka. Irena Novak Popov je mimo tega opozorila na neurejene številke v računovodstvu in vprašala po nepovrnjenih stroških kongresa, ki jih SDS dolguje SD Ljubljana. Predsednica je povedala, da je bil del sredstev že nakazan, preostalo pa za zdaj zamrznjeno. Opozorila je na nujnost avtorskih honorarjev zaradi veliko dela. Andreja Žele je povedala, da tehnično uredništvo SR od leta 2005 deluje brez honorarjev, v dobro finančnega stanja revije. Ireni Novak Popov se tovrstno volonterstvo zdi


neprimerno. Boža Krakar Vogel je predlagala, da se honorarji izplačujejo, razumno v skladu z denarjem. Predsednica je dala na glasovanje predlog za dvig članarine na 25 evrov. Sonja Žežlina je na to pripomnila, da je povprečen slavist učitelj, ki ne izkoristi bonitet, povezanih z revijo in kongresom, zato je že 20 evrov visoka vsota. Zoltan Jan je izpostavil problem neidentificiranja učiteljev slovenščine z društvom. Res vse kaže, da je društvo namenjeno le še raziskovalcem. Na kongrese hodijo večinoma referenti, ki ne plačajo kotizacije. Boža Krakar Vogel je povedala, da se učitelji bolje počutijo na prireditvah, ki jih organizirajo druge inštitucije. Tatjana Hafner je izpostavila druge podobne projekte; učitelji bi se udeleževali tudi kongresov, če bi dobili točke za napredovanje. Sklep 2: Predlog dviga članarin na 25 evrov je bil sprejet. Predsednica je podala predlog, da se članarine pobira v »centrali«. Sonja Žežlina je opozorila, da so pokrajinska društva vendarle bolj učinkovita pri pobiranju članarin, saj člani očitno ne plačujejo položnic, ki jih dobijo po pošti, predsednik posameznega pokrajinskega društva pa lahko na sejah in drugih srečanjih »pritisne« na člane. Predsedniki pokrajinskih društev so se strinjali, da bodo opravljali večji nadzor na plačevanjem članarin, in večinoma tudi s tem, da se polovica od pobranih članarin nakaže na matično društvo. Tatjana Hafner (SD Posavje) je to že storila. Nekateri predsedniki so nad tem predlogom ponovno izrazili nekatere dvome: Bojana Verdinek je podala približno sliko njihovih stalnih odhodkov, s skromnimi 20 članarinami komaj pokrijejo računovodske in materialne stroške, honorarjev tako ali tako ne prejemajo. Glede članstva in glede aktivnosti so med posameznimi pokrajinskimi društvi velike razlike. Sklep 3: Predlog o zbiranju članarin neposredno na SDS je bil zavrnjen, še naprej naj se zbirajo po posameznih pokrajinskih društvih. Predlog o nakazovanju polovice članarin na matično SDS je bil sprejet. Na glasovanje sta bila podana predloga o vzpostavitvi knjigovodstva na novo z letom 2011 ter o prelivanju sredstev viška pri revijah na stroškovno mesto 1, kar bi pokrilo nepokriti znesek. Marko Stabej je kot odgovorni urednik JiS nastopil proti temu predlogu. Matjaž Zaplotnik in Zoltan Jan sta opozorila, da je presežek pri JiS zato, ker letos ni bila izpolnjena realizacija, ter da pokritje nepokritih sredstev na SM-1 s presežkom z drugih stroškovnih mest ni upravičeno in ni smiselno. Boža Krakar Vogel je ravno tako menila, da bo JiS denar dejansko potreboval. Helena Kenda je pojasnila, da je prenos sredstev z enega stroškovnega mesta na drugo interni prenos in da to ne pomeni dejanskega odvzetja denarja revijama. Na vprašanje Matjaža Zaplotnika, zakaj je torej sploh treba prenašati sredstva, je odgovorila, da zaradi večje preglednosti. Andreja Žele je ponovno opozorila na racionalizacijo izplačevanja honorarjev, ki so tako obremenili SM-1. Upravni odbor je z večino glasov (3 proti, 1 vzdržan) podprl sklep o prenosu sredstev na SM-1, vendar je Irena Novak Popov opozorila, da se je treba vprašati, ali lahko UO »povozi« glas urednikov obeh revij. Andreja Žele je poudarila, da ni proti predlogu o pokritju te razlike s sredstvi s SM obeh revij, temveč je za solidarnost. Glede na slabo finančno stanje je predlagala, da se trenutno delovanje društva omeji na po njenem osrednjo društveno dejavnost, na delovanje obeh revij, Boži Krakar Vogel se je to zdelo nemogoče, saj je že bilo sklenjeno, da mora biti kongres vsako leto.


SKLEP: Predlog o vzpostavitvi knjigovodstva na novo je bil sprejet. Predlog o prelivanju sredstev je preložen, dokler se ne sestaneta uredništvi obeh revij (po možnosti skupaj). K 3. točki Tudi naročnin za revije je več, kot je članov, okrog 300 za SR in okrog 500 za JIS. SR ima s prodajo revij okrog 90.000 EUR dohodka. Število naročnikov še vedno pada. Andreja Žele je povedala, da šole odjavljajo tudi edini naročen izvod revije. Irena Novak Popov je opozorila na brezplačen dostop na spletu, medtem ko se za tuje znanstvene revije plača, ter na nizke naročnine. Bolj kot odjavljanje jo skrbi neplačevanje. Milena Mileva Blažič je opozorila, da je za učitelje naročnina mogoče vseeno kar visoka. Boža Krakar Vogel je povedala, da načeloma podpirajo zvišanje naročnin. Mojca Nidorfer Šiškovič je predlagala uvedbo dveh tarif naročnin, in sicer posebej za šole in za posameznike. Andreja Žele je povedala, da je imela SR konstitutivni sestanek 12. 1. 2011. Uredniški odbor je delno spremenjen. Spisek bodo poslali tudi na društvo do 15. 2. 2011 ali po dopisni seji. Odstopa Tomo Korošec, za novega odgovornega urednika je bil predlagan Miran Hladnik, predlogi za tehničnega urednika so bili 3. Marko Stabej bi rad prenehal z delovanjem kot odgovorni urednik JiS, enako velja za tehnično urednico Urško Jarnovič. Andreja Žele je poudarila , da izhajanje revij ne sme usahniti, Irena Novak Popov, Zoltan Jan in Boža Krakar Vogel pa, da bi reviji morali privabiti učitelje in objavljati tudi članke, povezane z njihovo prakso. Boža Krakar Vogel je predlagala, naj se najprej uredništvi pogovorita o izhajanju in financah in se sestaneta tudi med seboj. SKLEP: Uredništvi obeh revij se bosta sestali, ko bo uredništvo SR dokončno formulirano. K 4. točki Alenka Valh Lopert je povedala, da so v Mariboru obvestila o kongresu že poslali na osnovne in srednje šole in jih pozvali, naj pošljejo predloge zanj, odziv pa je zelo skromen. Za plenarna predavanja so nagovorili 3 profesorje: Marjano Hodak za didaktiko, Zinko Zorko za jezik ter Silvijo Borovnik za književnost. Rezervirani so že prostori na sedežu Univerze v Mariboru. Marjana Hodak in Boža Krakar Vogel sta opozorili na zapostavljenost ukvarjanja s poučevanjem slovenščine v srednjih in poklicnih šolah, zato bo temu letos posvečena didaktična sekcija. Ena izmed sekcij bo letos posvečena diplomskim nalogam študentov, okrogla miza bo na temo Slovenščina v javnosti in izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji, vodja bo Marko Stabej. Milena Mileva Blažič je predlagala tandemsko organizacijo okrogle mize z Mariborom. Boža Krakar Vogel je bila proti, saj naj bi bil organizator vodja sekcije. Predlagano je bilo tudi, da bi se povabilo katerega izmed predavateljev iz tujine, Zoltan Jan je predlagal poučevanje slovenščine v zamejstvu. Predračun za prihodnji kongres zajema tretjino ljubljanskega kongresa. O spremljevalnem dogajanju: za gledališko predstavo se dogovarjajo z Lutkovnim gledališčem za Krst pri Savici. Alenka Valh Lopert na podlagi preteklih izkušenj ne verjame, da bi lahko pridobili sponzorska sredstva s strani Mestne občine Maribor. SKLEP: 29. januarja 2011 bo v Mariboru sestanek za kongres.


K 5. točki Boža Krakar Vogel 15. 4. 2011 načrtuje posvet o Cankarjevem priznanju, raziskava, v katero so vključeni študentje, že poteka, problem pa je najem prostora. Milena Mileva Blažič je predlagala veliko sejno dvorano v Mestni hiši. SKLEP: Milena Mileva Blažič bo poskrbela za prostor za posvet o Cankarjevem tekmovanju v Mestni hiši. K 6. točki Predsednica je izpostavila, da se je SDS oglasilo v javnosti z izjavo o nacionalni strategiji visokega šolstva. Odslej naj bi dal pisec izjavo v pregled določenim ljudem. Objavi se, če je minimalen konsenz. V zvezi z razpravo o pobudi glede državne himne, ki jo je sprožil Dragan Božič, OU ni posebej zainteresiran za to, saj je postopek kompliciran. Ker zadnja leta predstavniki Slavističnega društva Trst, Gorica, Videm na sejah niso bili prisotni, je nova predsednica Vera Tuta poročala o delovanju. Imajo enake težave kot v Sloveniji, organizira se toliko, kolikor dobivajo dotacij od Furlanije - Julijske krajine: tečaje za učitelje, beležijo obletnice, recimo100-letnici Ljubke Šorli in Cirila Kosmača. Sonja Žežlina je člane povabila na Primorske slovenistične dneve. SKLEPI: Člani se z vprašanjem spremembe državne himne ne nameravajo ukvarjati. Zapisnikarica: Maruška Agrež Ljubljana, 15. 1. 2011 Marec 2011 Zapisnik 1. dopisne seje UO ZD SDS, 2. marec. 2011 1. Predlog nove sestave uredništva Slavistične revije: Miran Hladnik – odgovorni urednik Ada Vidovič Muha – gl. urednica za področje jezikoslovja Vladimir Osolnik – gl. urednik za področje literarne vede Člani uredništva: Andreja Žele, Irena Orel in Aleksandra Derganc – jezikoslovje; Tomo Virk in Miha Javornik – literarna veda; tehnični urednik spletnih strani: Blaž Podlesnik, tehnična urednica tiska: Urška Perenič. SKLEP: Predlog nove sestave uredništva Slavistične revije je bil sprejet z 20 glasovi za (0 proti, 0 vzdržanih). April 2011 Zapisnik 2. dopisne seje UO ZD SDS, 5. april 2011 1. Kongres: točke za napredovanje za učitelje 1. Prva možnost je, da prireditelji zborovanja ponovno pokličejo go. Vido Trilar na MŠŠ (4005233 - STORJENO) in se z njo dogovorijo, da ministrstvo udeležencem prizna točke za izobraževanje (1,5 točk za tridnevni seminar) ob predložitvi potrdila o udeležbi (izda SDS) in vabila oz. programa (TER KRATKE REFLEKSIJE UDELEŽENCA O VSEBINI KONGRESA OZ. POVZETKA PRISPEVKA, ČE JE NASTOPAL. VSE TROJE UČITELJ PREDLOŽI PROŠNJI ZA NAPREDOVANJE, KADAR JE AKTUALNA. GA TRILAR ZA LETOS SVETUJE TO MOŽNOST).


2. Druga možnost je, da se zborovanje uvrsti v dodatni katalog ZRSŠ, ki izide meseca junija, v njem pa so programi, ki na MŠŠ niso bili ovrednoteni, zaradi izjemnega pomena pa se udeležencem po dogovoru z MŠŠ priznajo točke (1,5). Ta možnost je zanesljiva, vendar pa pomeni, da se kot organizator zborovanja ob SDS navede tudi ZRSŠ (ponovno se navedejo cilji, vsebine idr. zaradi pridobitve soglasja), drugače ta možnost ni uresničljiva.(ČE BOMOŽELELI UVRSTITEV V KATALOG PRIZNANIH IZOBRAŽEVANJ ZA “TOČKE” TUDI VNEPREJ, SE BOMO MORALI PRIJAVLJATI PREK ZŠ, KER DRUŠTVO NI SAMO ZASE URADNO POOBLAŠČENO ZA IZOBRAŽEVANJE. (TO SO ZŠ, FAKULTETE IN ŠE NEKATERE ORG.). PRIJAVO PA POTEM OVREDNOTI MŠŠ IN JO PRIZNA ALI PA NE ( ČE SE ODLOČIMO PRIJAVLJATI PREK ZŠ, VELJA ENAKO ZA LETOS KOT VNAPREJ). MENI ZA LETOS, KO SMO IMELI SESTANEK NA ZŠ PREPOZNO ZA PRIJAVO V PRVI KATALOG (PREJ NI BILO TERMINA), BOLJ DIŠI PRVA MOŽNOST, ZA NASLEDNJI KONGRES PA SE BOMO PRIJAVILI TAKO, KOT JE PO PRAVILIH. TOREJ, ČE PRAV RAZUMEM: UČINEK ZA UČITELJE BO ENAK, DENARJA IZ TEGA NASLOVA PA LETOS NE BO. VENDAR BOM PRI UKREPANJU UPOŠTEVALA VAŠE MNENJE, ZATO PROSIM ZA GLASOVANJE O PRVI ALI DRUGI VARIANTI. SKLEP: 15 glasov za prvo možnost in 3 glasovi za drugo, ob tem, da so se 3 člani izrekli za prvo možnost za letos, prihodnje leto pa naj se poskusi z drugo varianto. Sprejeta je bila tako 1. možnost (0 proti, 0 vzdržanih). Letno poročilo Poročilo o delu za leto 2010 in finančno poročilo o pretežnem uporabljanju sredstev za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja Slavistično društvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu SDS) je prostovoljna strokovna zveza slavističnih društev Republike Slovenije, ki neprekinjeno deluje od 7. junija 1934. Slavistično društvo Slovenije je neprofitna organizacija javnega pomena. V prvi vrsti skrbi za povezavo med združenji, ki se ukvarjajo s slovenistiko ali drugimi slavističnimi panogami, in prakso; s pobudami skrbi za živ spomin na pomembne dogodke v slovenski kulturni preteklosti. V okviru tega skrbi tudi za primeren odnos do kulturnih dobrin, kakor so sestavi slovenskega jezika in slovenske besedne umetnosti, opravlja pa tudi druge naloge v skladu s svojim programom in ustanovnim aktom. Slavistično društvo Slovenije je ob koncu leta 2009 štelo 710 članov in je gojilo naslednje dejavnosti:

–> Izdajateljska dejavnost Znanstvena periodika: V letu 2010 je društvo nadaljevalo z bolj ali manj rednim izhajanjem obeh revij, ki sta temeljni slovenski strokovni periodični publikaciji s področja jezikoslovja in literarne vede. Slavistična revija na leto izda štiri redne številke, v katerih je zaobsežena tudi aktualna tematika ob različnih jubilejih, npr. Trubarjeva številka ipd. Slavistična revija je v letu 2010 izpolnila predvideni obseg - štiri redne številke na leto v obsegu od 60 do 70 avtorskih pol, vsaka na koncu posameznega tromesečja. Tematika številk je deljena po ustaljenem načelu – polovica številke je jezikoslovne in polovica literarnovedne. Jezik in slovstvo je slovenistična revija z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Poleg štirih rednih številk vsako leto izda posebno


dvojno tematsko številko, ki si prizadeva objaviti najsodobnejše znanstvene izsledke obravnavanega področja. Tematsko so razorave v reviji Jezik in slovstvo usmerjene predvsem v uporabno lingvistiko in v aplikacijo slovenistike v šolsko prakso. Pri tem pa se ne posveča zgolj položaju slovenščine kot učnega jezika (slovenščine v šoli), temveč tudi položaju slovenščine kot drugega/tujega jezika. Poleg tega je revija Jezik in slovstvo namenjena tudi preverjanju novih strokovnih pojavov, ocenjevanju priročnikov, znanstvenih monografij in didaktične literature. Reviji upoštevata mednarodne bibliografske standarde ISO in pri citiranju upoštevata priporočila citiranja MLA (Modern Language Association). Obe reviji sta vključeni v mednarodne baze in indekse znanstvenih revij; Slavistična revija je bila v septembru 2008 vključena tudi v mednarodno bazo revij AHCI, na seznamu ERICH pa je v začetku leta 2009 napredovala v skupino B. Finančna sredstva reviji dobiva iz Javne agencije za knjigo. Skoraj vsa denarna sredstva, vključno z naročnino, gredo za kritje stroškov tiska, manjši delež za redno honoriranje rezenzentskega dela in prevodov v angleščino. O revijah pristojni agenciji z letnimi vsebinskimi in finančnimi poročili redno poročamo na posebnih obrazcih. Znanstvene monografije: • Vloge središča – konvergenca regij in kultur. Slovenski slavistični kongres, Ljubljana 2010. Vsebuje sklope: Jezikovna norma in raba. Urbana kultura in njene upodobitve. Središčna in robna literarna polja. Slovenščina za tujce – doma in v svetu. Novi pristopi v literarni vedi. On 150-letnici rojstva A. P. Čehova. Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010. 480 str. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije št. 21, ISSN 1408-3043; 20) ISBN 978-961-6715-06-5. • Urška Perenič: Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 16). 280 str. ISBN 978-961-6715-07-2. Na razpisih JAK je društvo prijavilo vse publikacije in zanje prejelo podporo. Strokovni informativni mesečnik na podočju vzgoje in izobraževanja: • Društveni bilten Kronika št. 87, urednik Matjaž Zaplotnik; http://www.ff.unilj.si/slovjez/sds/kronika.html. Društveno glasilo si prizadeva za popularizacijo dosežkov stroke in povezovanja znanosti s prakso. Na voljo je tako v tiskani kot v elektronski obliki. Bilten se ne prodaja – člani društva ga prejemajo po pošti, urednik pa poskrbi, da so ogledni izvodi Kronike na voljo na čim več lokacijah (knjižnice, knjigarne, informacijske točke ...), s čimer skrbi tudi za promocijo društva in njegovih dejavnosti.

–> Znanstveni sestanki • letni kongres društva v Ljubljani, 30. 9.–2. oktober 2010, http://sites.google.com/site/ slavisticnodrustvo Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi v sosednja področja kulturologije, etnologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega


poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po kongresih v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru je Slovenski slavistični kongres leta 2010 potekal v Ljubljani. Tako smo po kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšin v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska), leta 2010 pot okoli Slovenije zaokrožili v njenem kulturnem in gospodarskem središču. Pod krovno temo Vloge središča smo odkrivali semiotični prostor, sledove zgodovine, proces urbanizacije, kulturno in jezikovno življenje v slovenski prestolnici in regionalnih središčih. Naš namen je bil, da z jezikoslovnega, literarnega, zgodovinskega, sociološkega, etnološkega in še katerega vidika predstavimo, kako v mestu živimo skupaj in vsak zase. Ker se je v preteklosti izkazala velika odmevnost razpravljanja na okroglih mizah, smo letošnjo okroglo mizo namenili poučevanju slovenščine. Spomili smo se tudi 150-letnice rojstva A. P. Čehova, ruskega avtorja, ki je v prevodih, gledaliških predstavah in gimnazijskem kurikulumu že dolgo navzoč v slovenskem prostoru. Z referati je nastopilo štiridesetih vabljenih referentov, ki so prišli iz vseh slovenskih območij, vseh štirih slovenskih in sedmih tujih univerz (Trst, Zagreb, Sofija, Praga, Pardubice, Vilna, Paris). Sredstva za organizacijo znanstvenega sestanka smo pridobili iz razpisa ARRS. • Etimološka sekcija pri Mednarodnem slavističnem komiteju je sodelovala pri pripravi simpozija Praslovanska dialektizacija v luči etimoloških raziskav; Ob stoti obletnici rojstva akademika Franceta Bezlaja (Ljubljana 16. – 19. septembra 2010; s soprireditelji ZRC SAZU, Etimološko komisijo Mednarodnega slavističnega komiteja in Filozofsko fakulteto), ki se je končal z odkritjem spominske pološče akad. Francetu Bezlaju na hiši Kržičeva 6 v Ljubljani. • Ob Univerzi v Novi Gorici in Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin je bilo SD Nova Gorica soorganizator simpozija o Cirilu Kosmaču: Domača dolina – Moje okno v svet (17. 9. 2010, Tolmin).

–> Povezovalna in promocijska dejavnost • oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani in diskusijskega foruma Slovlit (ok. 1100 članov, http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/), moderator Miran Hladnik • redna poletna seja upravnega odbora (2. 7. 2010) • redni občni zbor društva (1. 10. 2010) • jesenska seja upravnega odbora (22. 10. 2010) • redna zimska seja upravnega odbora (14. 1. 2011) • sodelovanje v javnih razpravah ob sprejemanju habilitacijskih meril Univerze v Ljubljani; ob sprejemanju dopolnil k zakonu o javni rabi slovenščine v državnem zboru. –> Področje vzgoje in izobraževanja I. Zelo dejavna je sekcija učiteljev ruščine. Izvaja seminarje za učitelje ruščine, tekmovanje za rusko bralno značko, regijsko in republiško tekmovanje v znanju ruskega jezika, znotraj nje deluje gledališka skupina, sodelujejo z rusko ambasado in z Društvom Slovenija Rusija. Sekcija učiteljev ruščine pridobiva sredstva, ki jih potrebuje za izvedbo svojih projektov, iz sponzorskih virov, predvsem od podjetja Krka, ki je sponzorirala večji del dejavnosti v okviru Sklada za promocijo ruščine, katerega skrbnik je Društvo Slovenija Rusija. • Izvedeno je bilo Državno tekmovanje v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije. Tekmovanje je potekalo 16. aprila 2010 v prostorih Škofijske klasične gimnazije, udeležilo pa se ga je 45 dijakov iz 6 gimnazij. Republiško srednješolsko tekmovanje iz


ruskega jezika ter poznavanja ruske kulture in civilizacije zajema test iz poznavanja civilizacije in kulture, bralno razumevanje, poznavanje in rabo slovnice ter pisno sporočanje. V celoti ga je izvedla sekcija učiteljev ruščine pri SDS. Tekmovanje je potekalo na dveh nivojih, in sicer za dijake, ki se ruščino učijo drugo leto in za dijake, ki se jo učijo tretje leto. Sekcija je organizirala tudi podelitev priznanj dijakom. Le-to je potekalo na veleposlaništvu Ruske federacije, v juliju pa je najboljših šest dijakov v organizaciji sekcije in spremstvu ene od učiteljic ruščine za teden dni odpotovalo v Moskvo, kjer so se udeležili tečaja ruščine na Inštitutu Puškina ter spoznavali lepote Moskve in njene okolice. • Izvedbo projektov bralne značke in državnega tekmovanja so sekciji učiteljev ruščine omogočila slovenska podjetja s Krko na čelu, ki so prispevala finančna sredstva v sklad za promocijo ruščine, katerega skrbnik je Društvo Slovenija Rusija. • V organizaciji sekcije učiteljev ruščine so v mesecu septembru 2010 na izobraževanje v Moskvo odpotovale tri učiteljice ruščine. Izobraževanje je potekalo na Državnem Puškinovem inštitutu za ruski jezik. • Na seminarju za izobraževanje učiteljev ruščine, ki je bil izveden v letu 2010, je bil podan predlog za izvedbo delavnice o uporabi elektronske učilnice za ruščino, ki se bo nadaljevala kot naraščajoča spletna baza s primeri dobre prakse.. Na seminarju so nova dognanja na predavanjih in didaktičnih delavnicah predstavili sodelavci Oddelka za slavistiko oz. študijskega programa ruski jezik in književnost. Na omenjenem srečanju so bile določene tudi smernice in termini za izvedbo ruske bralne značke za osnovnošolce in srednješolce ter Državno tekmovanje v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije. • Sekcija učiteljev ruščine je prevzela organizacijo promocije ruščine v slovenskih šolah v sodelovanju z dramsko skupino študentov ruščine »Reciklaža« II. Študenti študentske sekcije ZD SDS so v letu 2010 pomagali pri izvedbi 21. slavističnega kongresa ter sodelovali pri predstavitvi Oddelka za slovenistiko ob 90. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani. SD Slovenije skrbi za strokovno rast svojih članov, med katerimi prevladujejo učitelji slovenščine na osnovnih in srednjih šolah. Primere dobre prakse SD popularizira, skrbi, da so uspešni slovenisti deležni primerne pozornosti. Na kongresu in na občnem zboru v Ljubljani smo podelili priznanje SDS najboljšemu doktorskemu študentu dr. Zoranu Božiču ter priznanje SDS najboljši dodiplomski študentki Petri Jordan. Slavnostno smo podelili dve najvišji društveni priznanji – naziv častnega člana SDS – dr. Adi Vidovič Muha in dr. Zoltanu Janu. Natančnejši podatki o naštetih aktivnostih so dostopni na naših spletnih straneh (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html in http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo). III. V letu 2010 je društvo pridobilo subvencijska sredstva za izvedbo projekta Slovensko leposlovje na spletu, ki vsebuje digitalizacijo, objavo in popravljanje strojno grobo prebranih besedil slovenskih klasikov na slovenskem Wikiviru in na ostalih spletiščih (prek 2000 zapisov na spletnih lokacijah, kot so Digitalna knjižnica Slovenije dLib, Jakopinova Nova beseda, Luinova zbirka, Hladnikova zbirka, Slovenska literatura v Intratext Digital Library, Google Books ...). Projekt, ki traja že tri leta, je v preteklosti sicer potekal prek Univerze v Ljubljani, v letu 2010 pa je skrbnik projekta dr. Miran Hladnik k sodelovanju zaradi organizacijskih raz-


logov pritegnil Slavistično društvo Slovenije. Projekt, načrtovan po naročilu Ministrstva za kulturo, je potekal usklajno z ukrepi, določenimi v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko, ki v točki 9 E opredeljuje stalno potrebo po pomnožitvi slovenskih digitalnih vsebin na svetovnem spletu in po prosti dostopnosti slovenskega digitaliziranega leposlovja. S tem je Slavistično društvo Slovenije še dodatno utrdilo svoj namen in svoje poslanstvo – omogočati širši slavistični in slovenistični srenji prost dostop do ustreznih vsebin, primernih za strokovno izpopolnjevanje ali za uporabo v šolski praksi (uporaba IKT pri pouku slovenščine). Program bodočega delovanja društva V tekočem letu 2011 nadaljujemo z vsemi znanstveno-strokovnimi in publicističnimi dejavnostmi društva: izhajanje obeh znanstveno-strokovnih revij, skladno z njihovima uredniškima programoma, objava vsaj ene znanstvene monografije v okviru Slavistične knjižnice (predvidena je monografija o korpusnem jezikoslovju dr. Mojce Stritar), organizacija 22. slavističnega kongresa v Mariboru (29. 9. – 1. 10. 2010), izdaja kongresnega zbornika z naslovom Slovenistike v regijah – Maribor. Bolj ali manj intenzivno se nadaljuje tudi delo vseh sekcij in pokrajinskih društev Zveze slavističnih društev Slovenije: organizacija literarnih večerov, strokovnih seminarjev ali predavanj za učitelje slovenščine, ekskurzij, soorganizacija manjših tematskih simpozijev in izvedba literarnih razpisov. Svoje delo predstavljamo v lokalnih in vseslovenskih javnih občilih. red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica društva V Ljubljani, 9. maja 2011 Gradivo za sejo 1. julija 2011 (delovno gradivo) I. Slavistični kongres bo od 29. 9. do 1. 10. 2011 v Mariboru. Denarja zanj nismo dobili od nikoder nič, so pa prizadevne mariborske organizatorke pridobile nekaj sponzorjev. Na kongresu bodo prvi dopoldan 4 plenarna predavanja, nato vsak dan po tri sekcije in zadnji popoldan okrogla miza o slovenščini v javnosti, s poudarkom na izobraževanju. V petek dop. bodo vzporedno predstavitve knjig in projektov. V kulturnem programu bo gledališka predstava, ogled Maribora in univerz. knjižnice, skupna večerja in v soboto ekskurzija v vzhodno Štajersko. Podrobnejši program bo predstavljen na seji. Kongres je po zaslugi posredovanja Mojce Poznanovič znova vključen v Katalog ZRSŠ, ki je zato formalni soorganizator kongresa. Učitelji bodo dobili za udeležbo 1,5 tč, za napredovanje, ob podpisu na posebno listo prisotnosti, priložitvi potrdila, programa in kratke refleksije. Kotizacija ostaja enaka lanski 110 in 160 evrov. Vse je že bilo objavljeno na spletni strani, objavljeno bo še nekajkrat. Vabilo pošiljmao tudi na ravnateljstva šol. II. Sekcije v okviru SdS in njih vodje so naslednji: Sekcija za didaktiko, Jerca Vogel /Marjana Hodak; Sekcija za leksiko, France Novak; Sekcija za ruski jezik, Janja Urbas; Sekcija za slovenščino v javnosti, Marko Stabej; Sekcija Znanost mladini, Mojca Nidorfer Šiškovič; Študentska sekcija SdS, Maruška Agrež; Slavistična knjižnica, Zoltan Jan; Slovanski slavistični komite, Alenka Šivic Dular; Sekcija za lektorje, Viktor Majdič.


V spomladanskem času je bil za vodje sekcij sklican poseben sestanek, ki pa je zaradi premajhnega števila interersentov odpadel. Na sestanku smo želeli pozvati sedanje vodje k razmisleku o naslednjih vprašanjih: – ali menite, da je v okviru vaše sekcije mogoče vsaj enkrat letno organizirati kakšno odmevno dejavnost in pritegniti člane k sodelovanju (nemara za to celo prijaviti kakšen projekt ali najti sponzorja za pridobivanje sredstev – posebnega denarja SdS sicer nima, po mojem ga za nekatere reči tudi ni treba dosti) – ali ste sekcijo na tak način še pripravljeni voditi ali morda predlagate zamenjavo, – ali nemara celo menite, da je “vaša” sekcija v spremenjenih družbenih okoliščinah izgubila svoj prvotni namen in naj preneha z delovanjem? – ali imate kakšen dodaten predlog v prid sekcije, ki jo vodite? Vprašanja so bila vodjem pisno posredovana. Odzval se je Marko Stabej, ki želi odstopiti kot vodja sekcije. Dejavni sekciji v letošnjem letu sta bili rusistična (uspešna izpeljava tekmovanj iz znanja ruščine, sodelovanje z društvom Slovenija Rusija ...), nove ideje ima sekcija Znanost mladini oz. Vodja Mojca Nidorfer Šiškovič. III. V marcu smo se sestali mag. Gregor Mohorčič, direktor ZRSŠ, njegov namestnik Franc Milekšič, M. Poznanovič, vodja komisije za CP pri ZŠ Stanka Kerndl, vodja predmetne skupine za slovenščino Mojca Poznanovič in jaz. Direktor nam je pojasnil, da po sedanjem pravilniku pri šolskih tekmovanjih več nista mogoča dva organizatorja, tako da organizacija tekmovanja za CP skupaj s SdS ni več mogoča. Zato tekmovanje ostaja v organizaciji ZRSŠ. Bo pa v jeseni potekel mandat sedanji komisiji za pripravo, v novi pa bosta tudi dva predstavnika SdS, tako da bo povezava omogočena na ta način. So pa na ZŠ izkazali interes za strokovniu posvet, ki ga bomo organizirali v novembru. Na njem nameravamo strokovno razmisliti o tekmovanju nekoč in danes in premisliti, ali so mogoče še kakšne drugačne oblike. K sodelovanju bi povabili nekdanje in sedanje organizatorje in voditelje, vabila in obvestila bomo pripravili v septembru. Denar za organizacijo posveta smo dobili od MOL. IV. Objave in tiski – Slavistična knjižnica, reviji SR in JiS, Kronika, spletna stran: V zbirki Slavistična knjižnica je 2010 izšla knjiga Urške Perenič Empirično-sistemsko raziskovanje literature. Za l. 2011 je v pripravi monografija dr. Mojce Stritar, za l. 2012 se zanimata Alenka Žbogar in Alenka Koron. Za monografijo U. Stritar je JAK nakazala nekaj čez 2000 evrov, 500 pa tudi Škrabčeva ustanova. SR deluje z novim uredniškim odborom, izšla je prva številka. JiS: Izšle so zaostale številke iz l. 2010, tako da je staro uredništvo končalo z delom. Novo uredništvo naj bi do konca leta izdalo 2 dvojni številki za l. 2011. Na nalogo glavne urednice je pristala doc. dr. Đurđa Strsoglavec. Čakamo, da sestavi uredniško ekipo. Priloga h gradivu Sekcija Znanost mladini: Idejna zasnova tekmovanja iz znanja slovenščine za osnovnošolce in srednješolce Slovenščina ima dolg jezik Tekmovanje ureja Pravilnik tekmovanja (sprejeli bi ga na seji Slavističnega društva), ki je usklajen s Pravilnikom o sofinanciranju šolskih tekmovanj (Ur. list RS 31/2008). Tekmujejo prijavljene skupine 3–7 dijakov s svojimi mentorji. Tekmovanje je organizirano na šolski in


državni ravni. Cilji: spodbujati kreativno rabo slovenščine pri učencih in dijakih, literarno in jezikovno ustvarjalnost; spodbujati občutek za slovenščino, opazovanje svojega jezika; spodbujati skupinsko delo pri slovenščini; krepiti in poglabljati literarno, jezikoslovno in kulturološko znanje slovenščine; spodbujati raziskovalno delo na področju slovenistike in pri medpredmetnem povezovanju; spodbujati medgeneracijsko sodelovanje učencev, dijakov in odraslih. Predlogi tem (ena na leto): Kratki film – scenarij in posnetek; Oddaja na mojem najbližjem radiu – priprava in izvedba, posnetek; Kako se v mojem narečju pripoveduje o ...; Dramatizacija slovenske kratke zgodbe; Katere besede in besedne zveze povezuje beseda računalnik. Pri vseh temah se lahko tekmovalne skupine osredotočijo na literarni ali jezikoslovni vidik, zaželene so tudi teme, ki vključujejo medpredmetno povezovanje (somentorstvo učiteljev). Zaželeno je vključevanje navedenih in vseh drugih medijev. Natančnejši opis teme, navodila za tekmovalce in kriterije ocenjevanja pripravi skupina strokovnjakov. Mentorji in organizatorji pri izvedbi tekmovanja pridobijo potrdilo Slavističnega društva v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive in dopolnili (Ur. list RS 54/2002), ki se upošteva pri napredovanju v nazive. Razdelitev tekmovanja po skupinah in komisije: – osnovna šola: od 2. do 5. razreda; od 6. do 9. razreda; – gimnazija: 1. in 2. letnik; 3. in 4. letnik; – strokovna šola: 1. in 2. letnik; 3. in 4. letnik; – poklicna šola: 1. in 2. letnik; 3. in 4. letnik. Komisije za posamezno skupino sestavljajo trije člani, dva učitelja in predstavnik Slavističnega društva, ki ocenijo izdelke. Ocenjevanje sestavljajo splošni kriteriji: izvirnost, kakovost, vloženi trud in metode dela in raziskovalni pristop ter kriteriji, ki jih strokovnjaki določijo za vsako tekmovanje posebej. Ob zaključku tekmovanja Slavistično društvo organizira svečano podelitev priznanj in nagrad. Priznanja: zlato, srebrno in bronasto. Nagrade: celodnevna ekskurzija najboljših skupin, predstavitve najboljših na Slavističnem kongresu, knjižne nagrade. Časovnica: oktober 2011: predstavitev na Slavističnem kongresu; oktober 2011: poslati okrožnico z navodili na šole; prijave do 20. januarja 2012; oddaja projektov do 1. aprila 2012; ocenjevanje v 1. polovici aprila 2012; predstavitve in podelitve najboljšim v maju 2012; Predstavitev 1. tekmovanja na Slavističnem kongresu 2012. Predlog pripravila dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, vodja Sekcije Znanost mladini. Ljubljana, 15. 6. 2011 Julij 2011 Osnutek zapisnika 3. redne seje UO SdS, 1.julij 2011 (nepotrjeno in neprečiščeno besedilo) Dnevni red Pregled zapisnika s prejšnje seje Priprave na Slavistični kongres v Mariboru Delo sekcij SdS


Posvet o tekmovanju za CP Objave in tiski - Slavistična knjižnica, reviji SR in JiS, Kronika, spletna stran Razno Seje so se udeležili: Boža Krakar Vogel, Petra Jordan, Matjaž Zaplotnik, Irena Novak Popov, Alenka Šivic Dular, Erika Kržišnik, Danica Rangus, Senija Smajlagić, Sonja Žežlina, France Novak, Zoltan Jan, Mojca Nidorfer Šiškovič, Franci Just, Janja Urbas, Alenka Valh Lopert, Melita Zemljak Jontes, Milena Mileva Blažič, Maruška Agrež. K 1. točki Učiteljska udeležba na kongresu bo točkovana. Prijavljali in podpisovali se bodo na prezenčne liste Zavoda za šolstvo. Vodstvo bo honorirano, ker delo zahteva profesionalno organizacijo in celo 50 ur tedensko dela. Članarina je dvignjena na 25 EUR. Prelivanja sredstev med revijami in stroškovnim mestom za skupne zadeve ni. Vprašanje je, kako bodo revije financirane naprej. Andreja Žele je povedala, da je imela SR konstitutivni sestanek. Staro vodstvo JiS je praktično prenehalo z delovanjem, a mora biti konstituirano novo vodstvo, kar naj bi bilo letos poleti.Predhodni račun za kongres ne bo tretjina lanskega, ampak enak. Uvodničarka bo Metka Kordigel in ne Marijana Hodak. Napačno je bil zapisan priimek Alenke Valh Lopert. Sklepi: Zapisnik je potrjen. K 2. točki Kongres se lepo izrisuje po zaslugi vestnih sodelavk iz Maribora in mlajših kolegov. Program je že precej izdelan. Ravno tako je prijavnica že na spletu. Dvakrat je bilo srečanje v Mariboru, kjer se je vodstvo društva z organizatorji dogovarjalo o podrobnostih in si ogledalo prostore. Kot nastopajoči so bili povabljeni kolegi iz Maribora, ki so sestavili 2 sekciji in plenarna predavanja, saj je glavna tema predstavitev Maribora, vendar so bile upoštevane tudi ostale pobude in želje članov, saj želi kongres zajeti interese raznorodnih populacij; poleg univerzitetnih profesorjev in ostalih znanstvenih delavcev še študente, lektorje in seveda učitelje. Boža Krakar Vogel je nagovorila vodje sekcij, da so povabili nastopajoče, ki najbolje pokrivajo interesantna mesta. V vsaki sekciji bo približno 7 predavateljev. Večinoma bodo predstavili refereate, lektorska sekcija pa bo kombinacija referatov in okrogle mize, kar je dobro, saj gre za prvo srečanje lektorjev na kongresu. Vodja sekcije za slovenščino v javnosti Marko Stabej je privolil v sodelovanje, a predsednici še ni poslal prispevka in sporočil imen sodelavcev. Je pa poslal Matjažu Zaplotniku pismo, da do ponedeljka čaka sodelavce. Urejanje zbornika je v fazi vračanja referatov. Veliko jih je za 50% predolgih, kar podraži tiskanje in podaljša čas za branje. Predsednica je še enkrat opozorila, naj se referenti držijo navodil in podajo jezikovno obdelane referate. Alenka Šivic Dular je vprašala, zakaj ni naslova referatov. Nekateri naslovov še niso poslali, nekateri pa ne bodo prispevka objavili v zborniku in bodo le ustno nastopali. Kongres bo prvič organiziran brez državne podpore. Na ARRS so finančno pomoč zavrnili enako kot za simpozij Obdobja. Zavrnitev so utemeljili s trditvijo, da Boža Krakar Vogel nima vseh potrebnih točk za vodenje projektov. Ker se je predsednici utemeljitev zdela nekorektna in je sama ugotovila, da potrebne točke ima, se je pritožila. Od JAK-a ni bilo niti odgovora. Ker ni niti zavrnitve, se bo o tem povprašalo in urgiralo. Boža Krakar Vogel bo apelirala na dobrodelnost inštitucij, npr. Oddelka za slovenistiko, a veliko


sredstev ne pričakuje. Alenka Šivic Dular je predlagala, da bi se organiziralo tako, da se davčni del nakaže društvu. Erika Kržišnik je predlagala, da bi se dalo na SlovLit, ko bo naslednji rok. Boža Krakar Vogel je povedala, da so dali pravočasno. Irena Novak Popov je predlagala, da bi se dalo še večkrat. Miran Hladnik je napisal, da je to naredil, a v računovodstvu ni zabeleženo, v izpiskih še ni zavedeno, davčna uprava tega ni odkrila. Kotizacija se ne zvišuje, ampak ostaja 110 EUR za člane in 160 EUR za nečlane. Plačilo direktno na kongresu bo dražje, in sicer 160 EUR za člane in 210 EUR za nečlane. Predavatelji še vedno ne plačajo kotizacije. Irena Novak Popov je opozorila na zamejce, ki nimajo v ozadju ustanove, ki bi jim plačevala udeležbo. Alenka Valh Lopert je povedala, da se kongresa namerava udeležiti 8 ljudi iz Porabja in je predlagala, da bi bilo pozitivno, če bi jih povabili. Franci Just je predlagal, da bi jim nekaj lahko krila Zveza Slovencev. Alenka Šivic Dular je predlagala, da bi se obrnili na konzula v Monoštru. Zoltan Jan je opozoril, da bi morali biti upokojenci opravičeni kotizacije. Člani študentske sekcije društva ne plačajo kotizacije in, če je le mogoče, pomagajo na kongresu, imajo pa vstop na predavanja, ne pa na ostale prireditve in ne dobijo kongresne vrečke z zbornikom. Študenti nečlani društva morajo obvezno plačati članarino, če se želijo udeležiti kongresa. Ker bi precej ljudi prišlo na kongres za 1 dan, je Boža Krakar Vogel prosila za mnenja, ali se lahko uvede polovična kotizacija. Alenka Šivic Dular je bila za. Za polovično kotizacijo naj bi udeleženec dobil gradivo in se lahko udeležil vseh prireditev, ki se dogajajo na tisti dan. Irena Novak Popov je spomnila, da se moralo vse preračunati, da bi se videlo, kaj bi se dobilo za pol kotizacije. Opozorili so, da tudi za druge konference ni polovičnih kotizacij. Franci Just je bil za plačevanje polne kotizacije v vsakem primeru. Alenka Šivic Dular je predlagala sistem konferenc in kongresov. Udeleženec naj bi v formularju izpolnil, katerih aktivnosti prireditve se namerava udeležiti. Predlagala je, da bi se stroški večerij in prireditev izključili iz kotizacije in bi se plačevali posebej. France Novak je predlagal prost vstop za tiste, ki se želijo udeležiti le nekaterih predavanj. Boža Krakar Vogel je predlagala, da naj bi takšni udeleženci potem plačali zbornik, če ga bodo želeli vzeti. Kandidatka za priznanje za življenjsko delo je pravkar upokojena profesorica slovenščine Marija Sajko iz Maribora. Alenka Valh Lopert se je že pozanimala za grafiko. Na Odeelku za pedagogiko so pripravljeni narediti za 80 EUR, bo pa to verjetno grafika nekoga od študentov višjih letnikov. Alenka Valh Lopert je predlagala na eni strani vrečke mariborski most, na drugi pa pesem Janka Glazerja Maribor z mosta. Predsednica se je zahvalila vsem, ki potrpežljivo delajo. Sklepi: Kotizacija ostaja celotna ne glede na čas udeležbe, ker se veliko dobi, ne vključuje le kosila in sobotne ekskurzije. Udeleženci, ki se nameravajo udeležiti le kakšnega predavanja, bodo plačali zbornik, če ga bodo želeli vzeti. K 3. točki Ker sestanek vodij sekcij ni bil realiziran, so vodje dobili nekaj vprašanj v razmislek. Marko Stabej želi odstopiti kot vodja sekcije za slovenščino v javnosti, saj je problematika aktualna zadeva, ki se jo veliko obravnava in je zato vprašanje, kako smiselno in potrebno je, da je pod okriljem društva. Viktor Majdič želi odstopiti kot vodja lektorske sekcije. Nekatere sekcije so v mirujočem stanju, druge, recimo rusistična, pa delujejo zelo uspešno. Oživlja se sekcija za znanost mladini pod vodstvom Mojce Nidorfer Šiškovič, ki je predstavila zamisel o tekmovnanju Slovenščina ima dolg jezik. Tekmovanje naj bi spodbujalo


kreativnost in raziskovalno dejavnost pri učencih in dijakih in naj ne bi bilo preverjanje znanja kot Cankarjevo priznanje, ampak naj bi res zahtevalo poglobljeno poznavanje slovenščine. Predstavila je gradivo, ki smo ga prejeli po elektronski pošti. Na osnovi ostalih tekmovanj naj bi bila določena merila, standardi in potek tekmovanja. Dobro bi bilo ustanoviti delovno skupino, ki bi postavila smernice in pravila. Apelirala je predvsem na zaposlene v šolah. Za vsako leto naj bi bila določena tema, ki bi jo obdelovali. Tekmovanje naj bi zajemalo tudi medpredmetno povezavo in možnost vključitve različnih krožkov v dejavnost. Predlagala je tudi točke za učitelje, ki bi delovali v okviru te sekcije. Tekmovanje naj bi bilo najprej šolsko, potem pa državno. Na koncu bi se podelila priznanja in organiziralo druženje. Boži Krakar Vogel in Ireni Novak Popov se je ideja zdela zanimiva in res dobra alternativa Cankarjevemu priznanju. Irena Novak Popov je opozorila, da je Cankarjevo priznanje izgubilo ustvarjalno noto. Boža Krakar Vogel je predlagala še nekaj tem, npr. radio, dialektološke teme, dramatizacijo kratke zgodbe, lutke, risanke ipd. Želi narediti eksperiment na 2 ali 3 šolah, da bi preizkusili logistiko in motivacijo za tekmovanje. Opozorila je tudi na točke za sodelujoče uspešne učence in dijake. Za člana delovne skupine je predlagala Mileno M. Blažič. Milena M. Blažič je predlagala, da bi bil član še nekdo od študentov. Zaradi ukvarjanja s fanovsko literaturo se ji je zdela zelo primerna kandidatka Petra Jordan. Kot lokacijo dogajanja je predlagala Kinodvor, Kino Šiška, Lutkovno gledališče. Sonja Žežlina in Danica Rangus sta bili zainteresirani za idejo. Mojca Nidorfer Šiškovič bo poslala vabila za zainteresirane, ki bi želeli sodelovati v delovni skupini. Zaenkrat sta sodelovanje potrdili Milena M. Blažič in Senija Smajlagić. France Novak je poročal o delovanju in problematiki leksikološke sekcije. Sekcija je posvečena predvsem Pleteršniku in je nastala, ko je bilo treba zapisovati narečne besede. Izpostavil je, da je težko odgovoriti na vprašanje, ali je sekcija potrebna. Priznal je, da se s problematiko res ukvarja dovolj drugih delavcev, zelo angažirana pa je tudi pišeška občina. Opozoril pa je na pomen poznavanja slovarjev za stroko. Predlagal je, da bi se občasno lahko organizirala okrogla miza z aktualnimi vprašanji leksikologije in leksikografije. Vodenje sekcije je pripravljen odstopiti mlajšim. Boža Krakar Vogel je opozorila, da je za vsako dogajanje znotraj sekcije odgovoren vodja. Irena Novak Popov je predlagala leksikografsko-leksikološko okroglo mizo na naslednjem kongresu in France Novak se je strinjal. Alenka Šivic Dular je poudarila, da morajo imeti vse delujoče sekcije pravico do nastopa na kongresu. Irena Novak Popov je predlagala, da bi na letošnji lektorski okrogli mizi na kongresu določili vodjo lektorske sekcije SdS, do takrat pa naj bi to nominalno ostal Viktor Majdič. Franci Just je opozoril, naj vodje sekcij poskrbijo za svoje naslednike. Alenka Valh Lopert je povedala, da je v Mariboru lektorska sekcija organizirana posebej zaradi vključitve lektorjev v društvo, saj morajo tudi oni dobiti občutek stanovski pripadnosti, kar je včasih težko, ker ne delujejo niti na fakulteti niti v šoli. Predlagala je organizacijo predavanj znotraj te sekcije, ker je pravopisnih vprašanj res veliko. Zelo pomembna se ji zdi tudi vključitev lektorjev na slavistične kongrese. Boža Krakar Vogel je opozorila, naj sekcije razmislijo o svojih načrtih delovanja za naslednje leto in naj jih naslovijo na tajnico društva. Sklepi: Treba je ugotoviti, za delovanje katere sekcije je potrebna podpora društva, kje pa se je delovanje res preneslo na druga področja.


K 4. točki MOL je pripravljena pomagati s prostori za posvetovanje, ki naj bi bilo 18. Novembra 2011 popoldne, a ga bo treba prestaviti zaradi sodelovanja Mojce Nidorfer Šiškovič na Obdobjih. Boža Krakar Vogel se je sestala z direktorjev Zavoda za šolstvo. Na Zavodu za šolstvo so bili glede Cankarjevega priznanja zadržani zaradi slabih izkušenj. Ugotovljeno je bilo, da organizacija z 2 naslovov ni več mogoča in mora tekmovanje organizirati 1 organizator, vendar so na Zavodu za šolstvo pristali, da naj bi bila v novi komisiji za pripravo nalog tudi 2 člana SdS, s čimer se strinja tudi predsednik tekmovalne komisije Igor Saksida. Še vedno naj bi učenci za tekmovanje prebrali nekaj knjig in potem na ustrezno temo reševali naloge objektivnega tipa in pisali esej. Božo Krakar Vogel moti podobnost eksternim preverjanjem znanja. Posvet, ki je predviden novembra 2011, naj bi bil tako namenjen tudi formatu nalog na tekmovanju. Moral bi implicirati historiat tekmovanj, sedanje stanje in vizijo za prihodnost. Boža Krakar Vogel želi problematiko prepustiti didaktični sekciji. Pozvala bo Marjano Hodak, naj k sodelovanju povabi mentorice in morebiti tudi študente. V program posveta bi bile vključene tudi raziskave seminaristov didaktike književnosti na temo tekmovanj. Sicer naj bi posvet zajemal nekaj referatov in razpravo. Tehtni in argumentirani referati bi se tudi objavili v JiS. Zoltan Jan je opozoril na že obstoječi historiat nalog, ki ga je objavil prejšnji vodja Vlado Pirc. Predlagani za sodelovanje na posvetu in kasneje pri izvedbi tekmovanja so bili tudi Iva Potočnik, Milena Kerndl in Klemen Lah, ki se je večini zdel bolj primeren za sodelovanje s sekcijo za znanost mladini. Sklepi: 2 člana SdS bosta v tekmovalni komisiji. Posvet bo, vendar bo spremenjen datum. K 5. točki Slavistična knjižnica dobro poteka. Zoltan Jan je UO prosil, naj imenuje novega urednika, ker se je sam upokojil. Predlagal je Ireno Novak Popov, ki je vlogo z veseljem sprejela. Tehnično bo pri Slavistični knjižnici pomagal Matjaž Zaplotnik. Zoltan Jan je opozoril na pomen historiata, saj je pomembno voditi evidenco, koliko knjig je izšlo v tej knjižnici. Do zdaj jih je 16. Kot avtorica naslednje monografije se je prijavila Alenka Žbogar. Alenka Koron pa želi tudi objaviti članke o Lojzetu Kovačiču. Zoltan Jan je opozoril, da morajo biti objavljene znanstvene monografije in ne zborniki člankov, a je Irena Novak Popov opozorila, da so med objavami tudi zborniki. SR že deluje pod novim vodstvom Mirana Hladnika in tudi finančno nima težav. Za novo urednico JiS se je odzvala Đurđa Strsoglavec, ki trenutno išče ekipo urednikov. Predvsem je problem tehnični urednik. Upa, da ga bo našla naslednji teden in bo potrjen na naslednji seji. Iziti bosta morali 2 dvojni številki. Irena Novak Popov je opozorila, da bi morali za 1 dvojno številko biti članki o Svetlani Makarovič. Boža Krakar Vogel je potem ugotovila, da mora posebej iziti še številka na temo Svetlana Makarovič. Matjaž Zaplotnik je povedal, da bo 1 kronika izšla prvi teden julija, druga pa pred kongresom. Sklepi: Irena Novak Popov je potrjena kot urednica Slavistične knjižnice. Nova urednica JiS bo začela na novo z novim letnikom. K 6. točki Za letos je prišlo okrog 2000 EUR plačanih članarin, kar pomeni, da je 80 članov. Najbolj vestno so oddali prispevek iz Ljubljane (okrog 2000 EUR), plačalo pa je tudi 12 članov iz


Dolenjske. Sonja Žežlina je povedala, da niso nič poslali, da bi članstvo opomnili na plačilo članarin, ker so se prvo polovico leta ukvarjali s primorskimi slovenističnimi dnevi. Povedala je, da je zdaj večja verjetnost, da bodo plačali zaradi popustov v Slovenskem narodnem gledališču. Senija Smajlagič je povedala, da v Kopru še niso plačali, ker je predsednica na porodniškem dopustu. Božo Krakar Vogel zanima število članov. Aktivnih naj bi bilo okrog 200. Predlagala je, naj društva z do 15 člani, ki komaj zmorejo za svojo administracijo ne odvajajo polovice prispevka SdS. Danica Rangus članstvo motivira z ekskurzijami, ki jih plačajo šole, zato gredo tudi nečlani. Oprostila bi plačilo v blagajno matičnega društva tudi Maribor zaradi kongresa. Povedala je, da ni nič narobe, če z denarjem od članarin honorirajo še koga od aktivnih študentov. Na Koroškem so pobrali 22 članarin, kar je največ v zadnjih 10 letih. Toliko članarin je bilo zaradi organiziranega pravopisnega seminarja, ki so se ga udeležili učitelji osnovnih in srednjih šol v zelo velikem številu. Alenka Šivic Dular je opozorila, da še ni prejela položnice za članstvo. Boža Krakar Vogel je utemeljila, da je to zato, ker je članica UO. Potem so člani UO prostovoljno želeli, da ne bi bili več opravičeni članarin. Janja Urbas je povedala, da vsi učitelji ruščine niso dobili položnic, ampak so za, da jih dobijo. Kljub prizadevanjem in pošiljanju dokumentacije na ministrstvi za šolstvo in visoko šolstvo, od koder ni odgovora, je finančno stanje društva še vedno slabo. Letos bo kongres izpeljan. Ni pa gotovo, če bo še mogoče imeti takšna tridnevna srečanja. Če ne bo možno, bo treba začeti razmišljati o krčenju. Alenka Šivic Dular je opozorila, naj vsi zainteresirani obvestijo svoje kolege, da je v SR članek o mednarodnem slavističnem kongresu. Rok za prijavo je 1. oktober 2011, rok za pošiljanje prispevkov pa šele decembra 2011. Boža Krakar Vogel je povprašala po svojem imenovanju na Mednarodnem komiteju za vodjo komisije za izobraževanje. Vlogo je pripravljena sprejeti, a želi, da se jo obvesti. Alenka Šivic Dular tega podatka nima, a bo poizvedela. Septembra 2011 je bila ob sestanku komisije za etimologijo odkrita Bezlajeva plošča, ki nima lastnika. Alenka Šivic Dular je prosila SdS, če bi bilo pripravljeno biti formalni lastnik. Stroškov za ploščo ni. Sklepi: Društva z manj kot 15 člani članarin ne odvajajo matičnemu društvu, ravno tako ne Maribor zaradi kongresa. Člani UO bodo na lastno pobudo plačevali članarine. Zapisnikarica: Maruška Agrež Ljubljana, 1. 7. 2011


Prijavnica za članstvo v Slavističnem društvu Slovenije. Podpisana prijavnica pomeni, da član sprejema Pravila Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, objavljena na spletnih straneh društva http://641.gvs.arnes.si/pravilasds.html. S članstvom v Slavističnem društvu Slovenije pridobite zlasti pravico do informiranosti ter možnost popularizacije dosežkov stroke, povezovanja znanosti s prakso in stika z ostalim članstvom. Med članske ugodnosti pa sodita poleg društvenega glasila Kronika, znižanih naročnin na Jezik in slovstvo (16,50 EUR nam. 20,50 EUR) in na Slavistično revijo (15,50 EUR nam. 22 EUR ) še popust pri naročnini na revijo Slovenščina v šoli (19,61 EUR nam. 23,80 EUR) ter občutni popust pri kotizacijah za udeležbo na slavističnem kongresu in ostalih društvenih prireditvah. Ime in priimek: Natančen zasebni naslov: Elektronski naslov: Izobrazba in delovno mesto: Ustanova/zaposlen na: Datum:

Podpis:

Člani Slavističnega društva Slovenije z istimi ugodnostmi postanejo tudi vsi tisti, ki se včlanijo v svoje pokrajinsko slavistično društvo in članarino poravnajo na njegov račun. Članarino torej lahko poravnate ali svojemu pokrajinskemu društvu ali neposredno Slavističnemu društvu Slovenije. Članarino za leto 2011 (25 EUR) lahko na račun Zveze društev Slavistično društvo Slovenije št. 02083-0018125980 (za nakazila izven Slovenije: IBAN: SI56 0208 3001 8125 980, koda SWIFT-BIC: LJBASI2X, Reuter: LB LJ) nakažete s plačilnim nalogom ali prek spletne banke. Zaradi hitrejše identifikacije naj bo na nakazilu vaše polno ime in kraj bivanja. Dodatna pojasnila daje računovodkinja Helena Kenda, Ljubljanska cesta 3, 4240 Radovljica (helena.kenda@siol.net, tel. 04 532 0180, 04 532 0182 in mobilnik 040 692 829). Novinci pošljite prijavnico na naslov Slavistično društvo Slovenije, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, lahko pa po elektronski poti preko obrazca na sloslavko.wufoo.com/forms/prijavnica1/. Vabimo vse, ki bi želeli sproti zastonj prejemati obvestila o različnih prireditvah, predavanjih in tiskovnih konferencah oziroma diskutirati na literarne, jezikovne, humanistične, izobraževalne teme, da se prek spletne strani mailman.ijs.si/listinfo/ slovlit vključite v elektronsko diskusijsko skupino SlovLit oz. sporočite svoje enaslove na miranhladnik1@gmail.com. Arhiv slovlitovskih objav od leta 2000 dalje je na naslovu mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/.


Spoštovane članice in člani Slavističnega društva Slovenije, mnogi izmed vas (izvzeti ste častni člani ter tisti, ki ste članarino za letos poravnali že sami) ste pred tedni po pošti prejeli položnico za plačilo članarine za leto 2011. Če članarine še niste nakazali, vas prosimo, da pri podaljševanju članstva v Slavističnem društvu Slovenije upoštevate naslednja navodila in opozorila: — Članarino poravnajte do konca poletja. Na položnico napišite svoje podatke. Če bo članarino namesto vas plačal kdo drug, naj na plačilni nalog kljub temu napiše vaše ime. To je potrebno zaradi identifikacije nakazil. — Skrbno shranite potrdilo o plačani članarini. — Obvestilo članom pokrajinskih društev: Članarino lahko poravnate ali svojemu pokrajinskemu društvu ali po priloženi položnici neposredno Slavističnemu društvu Slovenije. Članarine ne poravnajte dvakrat, saj za to ni nobene potrebe; člani pokrajinskih slavističnih društev so obenem tudi že člani osrednjega slavističnega društva. — Želite poravnati članarino, pa niste prejeli položnice? Obrnite se na računovodski servis Kenda, Ljubljanska cesta 3, 4240 Radovljica (helena.kenda@siol.net, tel. 04 532 0180, 04 532 0182 in mobilnik 040 692 829). Članarino za leto 2011 (25 EUR) lahko nakažete tudi sami s plačilnim nalogom ali prek spletne banke. Račun Zveze društev Slavistično društvo Slovenije je 020830018125980 (za nakazila izven Slovenije: IBAN: SI56 0208 3001 8125 980, koda SWIFT-BIC: LJBASI2X, Reuter: LB LJ). Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana

Kronika Slavisticnega drustva Slovenije 88  

Kronika Slavisticnega drustva Slovenije 88

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you