Page 1

Kronika Slavističnega društva Slovenije http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/

Izdaja Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

List za člane društva Ur. Matjaž Zaplotnik (matjaz.zaplotnik@siol.net)

Posebna številka s kongresnim programom Ljubljana, 1. oktober 2010 Letnik 14, št. 87

ISSN 1854-1216 (tisk); ISSN 1854-1224 (e-verzija)

Člani Slavističnega društva Slovenije prejemajo glasilo brezplačno. Izdelek se ne prodaja. Naklada te številke je 1000 izvodov.


Hrovača 42, 1310 Ribnica, Slovenija T: 01 8372 620 F: 01 8369 936 www.skrabceva-ustanova.si info@skrabceva-ustanova.si ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––

Jezik in slovstvo za člane Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Naj vas spomnimo, da se lahko kot član/članica Slavističnega društva Slovenije na revijo Jezik in slovstvo naročite za samo 16,50 € letno in se tako sproti seznanjate z najnovejšimi spoznanji in dognanji na področju uporabne slovenistike. Naročila sprejemamo na e-naslovu jezikinslovstvo@ff.uni-lj.si, hkrati pa se vsem doslejšnjim članom naročnikom zahvaljujemo za preteklo in nadaljnjo bralsko zvestobo. — Uredništvo JiS-a

2


Potek kongresa ►PRVI DAN Četrtek, 30. 9. 2010, na Filozofski fakulteti v Ljubljani: od 8.00 dalje prihod in registracija udeležencev; ob 9.30 slavnostno odprtje, nato ves dan predavanja, zvečer gledališka predstava v Slovenskem mladinskem gledališču. ►DRUGI DAN Petek, 1. 10. 2010, v na Filozofski fakulteti v Ljubljani: ob 9.00 se kongres nadaljuje z občnim zborom Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, sledijo predavanja, popoldne pa okrogla miza o pouku slovenščine in predstavitve knjig in projektov. Sledita literarni sprehod po Ljubljani ali obisk Državnega zbora RS, nato slavnostna večerja z glasbenim programom. ►TRETJI DAN Sobota, 2. 10. 2010: Tretji dan kongresa je kot ponavadi rezerviran za ekskurzijo, ki vas bo letos popeljala v okolico Ribnice: Nova Štifta – Škrabčeva domačija v Hrovači – Muzej Miklova hiša – Obisk podjetja Riko hiše – kosilo. Ob 9.00 odhod iz Ljubljane; predviden prihod nazaj v Ljubljano do 17. ure. Pridružujemo si pravico do spremembe programa.

Kongresne spletne strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo

Ostale uporabne informacije ►KOTIZACIJA Kotizacija prispeva h kritju organizacijskih stroškov in vključuje: – kongresno torbo s kongresnim zbornikom Vloge središča, Kroniko Slavističnega društva Slovenije, knjigo Literarne poti Ljubljane, darilno knjigo, kemičnim svinčnikom, mapo, blokom in turističnim ter ostalim gradivom, – četrtkovo in petkovo kosilo v restavraciji Emonska klet, – kave in sokove med odmori, 3


– ogled predstave Krizantema na klavirju v Slovenskem mladinskem gledališču, – obisk in sprejem v Državnem zboru ali (alternativno) sprehod po literarni Ljubljani. Slavnostna večerja s kulturnim programom v petek zvečer ni vključena v kotizacijo, vsi zainteresirani boste zanjo na kongresu odšteli 25 €. Kotizacija prav tako ne vključuje sobotne ekskurzije z zaključnim kosilom, zanjo boste na kongresu odšteli 30 €. ►OBROKI Kosili v četrtek in petek v restavraciji Emonska klet, petkova večerna pogostitev v hotelu Slon ter kave in sokovi med predavanji so vključeni v kotizacijo. ► INFORMACIJE ZA NEPRIJAVLJENE UDELEŽENCE Udeleženci, ki se niste prijavili na kongres in niste dobili računa za plačilo kotizacije, lahko na registraciji kongresa bodisi plačate kotizacijo v celoti (po višji tarifi) ali posamezne stvari, ki jih boste potrebovali: kongresni zbornik 25 €, knjiga Literarne poti Ljubljane 3 €, torba z ostalim gradivom 6,50 €, kosilo za en dan 6,50 €, gledališka predstava 14 €. Prosimo vse neprijavljene, da se takoj ob prihodu na kongres obrnejo na hostese in poravnajo stroške za stvari, ki se jih nameravajo udeležiti. ► PARKIRANJE IN MESTNI POTNIŠKI PROMET V bližini Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer se bo odvijal večji del kongresa, je težko parkirati. Najbližja parkirišča so NUK II (med FF in Križankami), Trg republike z garažo pod Maximarketom, parkirišče na Tobačni, parkirišče na Trgu mladinskih delovnih brigad in parkirišče Mirje. NUK II: št. parkirnih mest: 188, taksa za eno uro: 1,00 €. Uvoz na parkirišče je možen z Emonske ulice. Parkirišče Trg republike: število parkirnih mest: 238, pogosto zasedeno po 9.00. Tobačna: št. parkirnih mest: 47, taksa za prvi dve uri: 0,50 €, vsaka naslednja ura 0,50 € . Parkirišče se nahaja v neposredni bližini novih prostorov Upravne enote v objektu stare tovarne Tobačna. Uvoz na parkirišče je možen s Tivolske ceste na Tobačno ulico. Parkirišče Trg Mladinskih delovnih brigad. Parkirišče se nahaja ob kinu Vič, v neposredni bližini stavbe Mestne občine Ljubljana ((bivše občine Vič). Uvoz na parkirišče je z Groharjeve ceste. Št. parkirnih mest: 38, taksa: od 7. ure do 19. ure 4


– za prvi dve uri: 0,50 €, vsaka naslednja ura 0,50 €, od 19. ure do 7. ure – skupna nočna postavka 1,50€. Parkirišče Mirje: je v bližini Fakultete za strojništvo in Fakultete za tekstilno tehnologijo. Parkirišče se nahaja ob Tržaški cesti nasproti Tobačne tovarne, uvoz na parkirišče pa je z Jamove ulice na ulico Lepi pot (mimo Geodetskega inštituta). Nekoč divje makadamsko parkirišče je zdaj asfaltirano in urejeno. Št. parkirnih mest: 108, taksa: od 7. ure do 19. ure - 0,60€/uro, od 19. ure do 7. ure - skupna nočna postavka 1,50€. Tistim, ki boste med kongresom bivali v hotelih, zelo priporočamo, da svoj avto pustite pri hotelu in se do fakultete pripeljete z mestnim avtobusom (pred fakulteto je postajališče mestnega avtobusa št. 1 in 6). Za prevoz z ljubljanskim mestnim avtobusom boste potrebovali kartico Urbana, ki jo bo ob kavciji 2 EUR mogoče kupiti tudi na kongresni informacijski točki ob registraciji. Kupite in napolnite jo lahko pred kongresom tudi sami v vseh trafikah, na »urbanomatih« ob postajališčih in v ljubljanskih trgovinah Spar in Interspar (za natančen spisek prodajnih mest kartice Urbana glej tule in tule). Za vse informacije vam bodo na voljo tudi hostese ob registraciji na kongresu. ►KONTAKTI Računovodstvo Kenda (za podatke o plačilu kotizacij): — Računovodstvo Kenda d. o. o. Radovljica, Ljubljanska cesta 3, 4240 Radovljica, Slovenija; e-pošta helena.kenda@siol.net, tel. 04 / 5320 180, 04 / 5320 182 in mobilnik 041 874 562. Vprašanja in pripombe v zvezi s prijavami in organizacijo? Pišite nam na društveni e-naslov sloslavko@gmail.com. Kontaktni osebi za vprašanja v zvezi s kongresnim programom: – Matjaž Zaplotnik, matjaz.zaplotnik@siol.net, mobilnik 040 492 656, – Irena Novak Popov, irena.novak2@guest.arnes.si. Kontaktni osebi Slavističnega društva Ljubljana (za vsa spremljevalnem programu kongresa in o nastanitvah v hotelih):

vprašanja

– Andreja Pavle, andreja.pavle@guest.arnes.si, mobilnik 051 381 832, – Betka Pohlin, mobilnik 031 580 065.

5

o


K o n gr es n i pr o gr am Vloge središča — Konvergenca regij in kultur, Ljubljana 2010 četrtek, 30. september 2010 8.00–9.15: registracija udeležencev, avla Filozofske fakultete Registracija bo potekala tudi med otvoritvijo in čez dan. 9.30–10.30: Slavnostna otvoritev kongresa, Filozofska fakulteta, predavalnica št. 15 10.30–11.40 Plenarna predavanja, Filozofska fakulteta, predavalnica št. 15 10.30–10.50 Marko Jesenšek: Slovenski knjižni jezik med središčem in obrobjem – normativnost in/ali partikularizem 10.50–11.10 Zoran Božič: Problem kvadrature Krsta: Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednosti 11.10–11.30 Milena Mileva Blažić: Motivi Plečnikove Ljubljane v mladinskih besedilih Kristine Brenkove DISKUSIJA

11.40–12.15: odmor za kavo, Filozofska fakulteta, predavalnica št. 13 12.15–13.30 Sekcija A: Jezikovna norma in raba predavalnici 4 in 15 12.15–12.35 Irena Orel: Knjižni in pogovorni jezik Ljubljane skozi čas 12.35–12.55 Hotimir Tivadar: Slovenski jezik med knjigo in Ljubljano 12.55–13.15 Marko Stabej: Slovnica in ideologija DISKUSIJA

Sekcija B: Središčna in robna literarna polja Miran Košuta: Slovenska knjiga iz leta 1634? Urška Perenič: Kulturno življenje v društvih sredi 19. stoletja in njihova vloga pri oblikovanju literarnega polja Igor Kramberger: Oglas kot dokaz DISKUSIJA

13.30–15.00: kosilo v restavraciji Emonska klet 6


15.00–16.30 Sekcija A: Jezikovna norma in predavalnici raba 4 in 15 15.00–15.20 Ina Ferbežar: Neznosna samoumevnost razumljivosti

Sekcija B: Središčna in robna literarna polja

Tatjana Rojc: Razmik Trst/Gorica/Čedad – Ljubljana v književnosti Slovencev v Italiji: železna pregrada? 15.20–15.40 Vesna Mikolič: Jezikovno-kulturna Ana Toroš: Podoba Trsta v slovenski prepletanja kot atribut nacionalnega poeziji prve polovice 20. stoletja in regionalnih prostorov 15.40–16.00 Alenka Valh Lopert: Pomen Ivana Latković: Prezentacija središča v zavedanja socialne zvrstnosti perspektivi zamejske književnosti (na slovenskega jezika za študente primeru romana Stesnitev Flojana tolmačenja in prevajanja Lipuša) 16.00–16.20 Mojca Smolej: Kazalci stopnje Barbara Pregelj: O sredobežnosti besedilne zgradbe v govorjenih sodobne slovenske književnosti narativnih besedilih DISKUSIJA

DISKUSIJA

16.30–17.00: odmor za kavo, Filozofska fakulteta, predavalnica št. 13 17.00–18.50 Sekcija A: Jezikovna norma in raba predavalnici 4 in 15 17.00–17.20 Mateja Jemec Tomazin: Vloga terminologije pri uveljavljanju znanstvenega področja 17.20–17.40 Tjaša Jakop: Srednjesavinjsko in srednještajesko narečje ter celjski pogovorni jezik

Sekcija B: Urbana kultura in njene upodobitve Jožica Čeh Steger: Vaški in urbani prostori v Potrčevi prozi

Alenka Žbogar: Urbano okolje in podobe izpraznjenih medosebnih odnosov v slovenski kratki pripovedni prozi (1980–2010) ter srednješolski pouk književnosti 17.40–18.00 Mihaela Koletnik: Med narečjem in Vita Žerjal Pavlin: Podobe Ljubljane v knjižnim v Halgatu sodobni slovenski poeziji 18.00–18.20 Barbara Ivančič Kutin: Folklorna Zoran Pevec:Urbanost v sodobni pripoved v urbanem okolju, v javnem neljubljanski poeziji prostoru. Pripovedovalski dogodki v slovenski prestolnici 17.40–18.00 / Aleš Bjelčevič: Strofika rocka med elito in subkulturo DISKUSIJA

DISKUSIJA

18.50–20.00: prosto za večerjo 20.00–22.00: gledališka predstava Krizantema na klavirju v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani, po predstavi sledi pogovor z ustvarjalci predstave 7


petek, 1. oktober 2010 9.00–10.30: redni občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, Filozofska fakulteta, predavalnica št. 15 10.30–10.45: odmor za kavo, Filozofska fakulteta, predavalnica št. 13 10.45–12.15 Sekcija A: Slovenščina za tujce – predavalnici doma in v svetu 4 in 15 10.45–11.05 Mojca Stritar: Slovenščina kot tuji jezik – od mita do korpusa 11.05–11.25 Nataša Pirih Svetina in Andreja Ponikvar: »A greva na kavo?« – dejanska potreba ali zgolj boljša in slabša predvidevanja avtorjev glede potreb naslovnikov učenja slovenščine kot tujega jezika (o vsebini učbenikov za učenje slovenščine) 11.25–11.45 Kristina Hmeljak Sangawa idr.: Pouk slovenščine za japonske študente na enomesečnem gostovanju 11.45–12.05 Mihaela Knez: Otroci priseljenci v slovenskih šolah – njihovi prvi koraki v slovenščino DISKUSIJA

Sekcija B: Novi pristopi v literarni vedi

Marko Juvan: Ob začetku projekta »Slovenska« svetovna književnost Janez Vrečko: Novo branje Kosovelove Tragedije na oceanu

Katja Mihurko Poniž: Slovenska literarna zgodovina in žensko avtorstvo – stare aporije in nove možnosti Alenka Jenstrle Doležal: Temna poetika Lili Novy DISKUSIJA

12.15–13.50: kosilo v restavraciji Emonska klet 13.50–15.00 Sekcija A: Slovenščina za tujce – predavalnici doma in v svetu 4 in 15

Sekcija B: Ob 150-letnici rojstva A. P. Čehova

13.50–14.10 Pauline Fournier: Slovenščina v Franciji: stanje danes 14.10–14.30 Jelena Konickaja: Predstavitev slovenističnega študija na Filološki fakulteti Univerze v Vilni 14.30–14.50 Aleš Kozár: Rekonstrukcija interpretacije razvoja slovenske literature v prevajalskem opusu Františka Benharta

Aleksandra Derganc: Dva prevoda Češnjevega vrta Nada Đukić: Čehov kot utemeljitelj t. i. moderne kratke zgodbe

DISKUSIJA

/

DISKUSIJA

15.00–15.15: odmor za kavo, Filozofska fakulteta, predavalnica št. 13 8


15.15–17.30 Okrogla miza: Aktualna vprašanja predavalnici pouka slovenščine v teoriji in 4 in 15 praksi Boža Krakar Vogel: O izobraževanju učiteljev slovenščine Igor Saksida: Vprašanja o posodobitvah pouka slovenščine Brane Šimenc: Šola naj spet postane šola Sodelujejo še Kozma Ahačič, Marko Stabej, Mojca Poznanovič, Danica Rangus in drugi.

Predstavitve knjig in projektov

Kozma Ahačič – Primož Trubar: Katekizem (1550) David Bandelj – Antologija z jasnim ciljem Zoran Božič – Slovenska literatura v šoli in Prešeren Tjaša Jakop – Dvojina v slovenskih narečjih

Majda Merše – Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Katja Mihurko Poniž – Ljubka Šorli (19101993) Vesna Mikolič – Jezikovni korpusi v medkulturni komunikaciji Mateja Pezdirc Bartol – Najdeni pomeni: empirične raziskave recepcije literarnega dela Sonja Starc – Časopisna oglaševalska besedila, reklame. Struktura in večkodnost Gašper Troha – Literarne poti Ljubljane Barbara Zorman – Sence besede Zinka Zorko – Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih Gaja Červ - Raziskava Jezikovne prvine subjektivnosti v slovenskem novinarskem diskurzu Mojca Nidorfer Šiškovič – Svetovni dnevi sodobne slovenske literature in Antologija sodobne slovenske literature Jola Škulj in Aleš Vaupotič – Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) kot raziskovalna platforma literarnih ved

17.45–19.00 Literarni sprehod po Ljubljani, 18.00–19.00 Sprejem v Državnem zboru vodita mag. Andrej Bartol in dr. Republike Slovenije Gašper Troha 20.00–22.00: slavnostna večerja v Kavarni Hotela Slon (slavnostna podelitev priznanj častnima članoma SDS), glasbeni program: Melanholiki

9


sobota, 2. oktober 2010 – Ekskurzija 9.00 – odhod iz Ljubljane s Trga francoske revolucije (izpred Križank)

1. avtobus 9.50 – 10.40 – prihod na Novo Štifto, ogled cerkve Marijinega vnebovzetja 11.00 – 12.15 – ogled in predstavitev Škrabčeve domačije v Hrovači 12.30 – 13.45 - ogled razstav Muzeja Miklova hiša v ribniškem gradu (Suha roba in lončarstvo, Boj krvavi zoper čarovniško zalego) in obisk muzejske trgovine 14.00 – 14.30 – obisk podjetja RIKO HIŠE 14.30 – kosilo v Gostinstvu Pugelj (goveja juha z rezanci ali ribanko, ocvrt svinjski zrezek, puranji file s sirom, pražen krompir, sirov štrukelj, mešana solata, sladica – jabolčni zavitek/ribniška povanca), kava

2. avtobus (če bo dovolj prijav) 9.50 – 10.40 – prihod na Novo Štifto, ogled cerkve Marijinega vnebovzetja 11.00 – 12.15 – ogled razstav Muzeja Miklova hiša v ribniškem gradu (Suha roba in lončarstvo, Boj krvavi zoper čarovniško zalego) in obisk muzejske trgovine 12.30 – 13.45 – ogled in predstavitev Škrabčeve domačije v Hrovači 14.00 – 14.30 – obisk podjetja RIKO HIŠE 14.30 – kosilo v Gostinstvu Pugelj (goveja juha z rezanci ali ribanko, ocvrt svinjski zrezek, puranji file s sirom, pražen krompir, sirov štrukelj, mešana solata, sladica – jabolčni zavitek/ribniška povanca), kava

Prihod v Ljubljano okrog 17. ure.

O zasnovi kongresa Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi v sosednja področja kulturologije, etnologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče predstavljati 10


interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po kongresih v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Ljubljani. Tako bomo po kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšin v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska), leta 2010 pot okoli Slovenije zaokrožili v njenem kulturnem in gospodarskem središču. Pod krovno temo bomo odkrivali semiotični prostor, sledove zgodovine, proces urbanizacije, kulturno in jezikovno življenje v slovenski prestolnici in regionalnih središčih. Naš namen je, da z jezikoslovnega, literarnega, zgodovinskega, sociološkega, etnološkega in še katerega vidika predstavimo, kako v mestu živimo skupaj in vsak zase. Ker se je v preteklosti izkazala velika odmevnost razpravljanja na okroglih mizah, bomo letošnjo okroglo mizo namenili poučevanju slovenščine. Njen delovni naslov je Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi. Spomniti se želimo tudi obletnice ruskega avtorja, ki je v prevodih, gledaliških predstavah in gimnazijskem kurikulumu že dolgo navzoč v slovenskem prostoru; obeležili bomo 150-letnico rojstva A. P. Čehova.

Uvodnik h kongresnemu zborniku Sredotežnost in sredobežnost Slovenski slavistični kongres se po dvajsetih letih znova vrača v Ljubljano, politično, gospodarsko in kulturno prestolnico. V tem je določen simbolni pomen. Kakor je bilo simbolno dejanje, da smo pred desetletji zborovanja postavljali v regionalna središča in v zadnjih letih zaokrožili po slovenskem etničnem ozemlju zunaj državnih meja, da bi se raziskovalno posvetili ustvarjalnost manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in s tem pripomogli v kolektivno zavest integrirati tisto, kar je zaradi nekdanjih meja ostajalo skrito, z zagrebškim kongresom pa opozorili na študij slovenistike na neslovenskih univerzah, je pomenljivo, da se v letu, ko je Ljubljana postala svetovna prestolnica knjige, zamislimo nad tem, kakšno vlogo ima danes in je v kulturni zgodovini Slovencev v preteklosti imelo središče. Radi se ponašamo s tem, da živimo v regionalno raznovrstni in jezikovno (narečno) razčlenjeni deželi, modni so partikularizmi in razlike vseh vrst, ob tem pa je na mestu tudi vprašanje, kako naj bi to kulturnozgodovinsko bogastvo produktivno vključiti v celovito nacionalno identiteto in se z njo predstavljali v mednarodnem (globaliziranem) prostoru. Prvotna zamisel kongresa je bila zajeti mnogostranska in večsmerna razmerja med t. i. robovi (pokrajinami) in središčem, kar nakazuje tudi drugi del kongresnega naslova »konvergenca regij in kultur«. Najjasneje so ta stekanja razvidna iz zgodbe 11


o oblikovanju enotne knjižne norme slovenskega jezika kot kompromisa med različnimi govorjenimi oblikami in pisnimi tradicijami v imenu razumljivosti in povezanosti vseh Slovencev. Razvidna pa so tudi iz zemljevida literarnih centrov (Dunaj, Gradec, Celovec, Trst, Gorica), ki so v procesu konstruiranja nacije (zaradi političnih razlogov) ostali na robu, čeprav so s svojo dejavnostjo pomembno prispevali k oblikovanju avtonomnosti literarnega sistema, še posebej bralstva in knjižnega trga. Programska spodbuda za več prispevkov je bila tudi teza o napredujočem procesu socialne mobilnosti in urbanizacije, ki naj bi se zrcalila v urbanem imaginariju sodobnih, ne le ljubljanskih literarnih besedil. Želeli smo predstaviti tudi razmeroma nov, širši javnosti manj znan in medijsko nepokrit vidik naše navzočnosti v globalno prepletenem svetu: širjenje slovenistike v študijske programe na tujih univerzah ter metode in didaktična sredstva, s katerimi poteka jezikovna integracija tujejezičnih prišlekov v slovenščino. Da ne bi ostali zaprti samo v določene tematske sklope, smo predvideli tudi nove pristope v literarni vedi (npr. žensko avtorstvo, nove interpretacije ključnih tekstov) in predstavitev raziskovalnih preokupacij posameznih jezikoslovcev. Na lani izraženo pobudo profesorja Aleksandra Skaze smo povabili poznavalce tudi pri nas enega najodmevnejših ruskih klasikov, A. P. Čehova, katerega 150-letnice rojstva se spominjamo v letu 2010, zaradi česar je letošnji kongres tudi slavistično obarvan. Ker smo zaznali, da se mnogi udeleženci kongresov srečujejo z novimi izzivi poučevanja slovenščine v šoli, smo za letošnji kongres predvideli odprto obliko razpravljanja – okroglo mizo, na kateri bodo razgrnjena aktualna teoretska in praktična vprašanja pouka slovenščine od konceptov do uresničitev. Iz štiridesetih prispevkov vabljenih referentov, ki prihajajo iz vseh slovenskih območij, vseh štirih slovenskih in sedmih tujih univerz (Trst, Zagreb, Sofija, Praga, Pardubice, Vilna, Paris), se je izoblikoval zajeten kongresni zbornik, ki smo ga skušali kar se da smiselno urediti v sedem koherentnih sklopov: Jezikovna norma in raba, Urbana kultura in njene upodobitve, Središčna in regionalna literarna polja, Slovenščina za tujce – doma in v svetu, Novi pristopi v literarni vedi, Ob 150letnici rojstva A. P. Čehova, Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi. Zbornik zaključujejo kratke predstavitve slovenističnih knjig in projektov. Čeprav je pri tako raznovrstnem gradivu skoraj nemogoče strniti vsebinske poudarke, je splošni vtis, da zbornik v vseh tematskih okvirih predstavlja nove, najbolj sveže metodološke pristope in koncepte. Posamezne raziskave premikajo težišča v stereotipiziranih literarnozgodovinskih predstavitvah in jezikovnosistemskih shemah, jih dopolnjujejo z neznanimi, spregledanimi, na novo odkritimi ali vsaj drugače osvetljenimi družbenokontekstualnimi podrobnostmi, jih s tem aktualizirajo, popravljajo in prenavljajo, razgrinjajo skoraj neznane ali z današnjega vidika neustrezno vrednotene vidike kulturne in jezikovne zgodovine 12


in prikazujejo še nesistematizirane novosti, npr. na področju sodobne literarne ustvarjalnosti, govora v filmu, govorjenih vrstah besedil, novih pojavitev folklornega pripovedovanja, vrednotenja literarnih ustvarjalk, razmerja med majhnim, obrobnimi nacionalnimi književnostmi in hegemonizirano svetovno književnostjo, ki jih kolonizira iz močnih središč. Tujci in Neljubljančani nam v svojih prispevkih posredujejo pogled od zunaj, s stališča drugega – drugega narečja, jezika, literature, kulture, manjšinskega položaja, zaradi česar se presprašuje tudi dominantna, zakonodajna vloga (enega samega) središča in na novo vzpostavlja gibljivo ravnotežje med obrobnim in središčnim, v časovno linearnost pa vnaša vračanje in ponovno vznikanje preteklega. Presenetljiv poudarek, ki ne izhaja le iz poučevanja slovenščine kot tujega/drugega jezika, temveč tudi iz korpusno koncipiranega jezikoslovja, je osredotočenje na raznovrstnost in različne potrebe naslovnikov, uporabnikov slovnic, slovarjev in priročnikov, in širše, sprejemnikov vseh jezikovnih sporočil, ki naj bi bila v demokratični družbi zasnovana razumljivo, se pravi »prijazno do uporabnika«. Zdi se, da je povezovalna nit skoraj vseh prispevkov odpoved eni sami, dokončni in stabilni resnici, ki hegemonizira, totalizira in z govorom moči iz centra izključuje drugačnost oziroma šibkejšega. Namesto tega srečujemo odkrivanje raznovrstnosti, spremenljivosti, gibljivosti, kontekstualne občutljivosti spoznavnih konstruktov. Čeprav lahko ob tem nastaja vtis neurejenosti in poljubnosti, ko nič naučenega ni več aksiom in ko se nad opazovanimi pojavi množijo različno teoretizirane metaravnine, to hkrati prinaša sproščujoč občutek svobode. Tako rekoč vsakomur dopušča, da v vse bolj kompleksno kulturno-jezikovno podobo Slovencev vnaša individualne perspektive, če jih le zmore ustrezno podpreti z argumenti. Humanistične vede se tudi skozi prispevke, zbrane v tem zborniku, kažejo kot mnogo bolj demokratično odprte in metodološko pluralne, kot so bile v preteklosti. In to nam lahko vliva upanje, kljub temu da hkrati občutimo človeško neobvladljivo grmadenje bibliografskih enot, med katerimi naj bi smotrno izbirali ter se množijo raziskovalne institucije in z njimi tudi organizirana znanstvena in strokovna srečanja. Kot urednica zbornika vam želim, da bi v bogastvu predstavljenih informacij in pristopov našli tiste, ki vam bodo pomagali reševati strokovne dileme na področju vaše specializacije in ob tem čim bolj srečno loviti ravnotežje med imaginacijo potencialnega in realno izvedljivega. izr. prof. dr. Irena Novak Popov irena.novak2@guest.arnes.si, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije

13


Nova častna člana Slavističnega društva Slovenije Upravni odbor Slavističnega društva Slovenije je na svoji redni seji dne 2. julija 2010 sklenil predlagati Občnemu zboru, naj bosta na Slovenskem slavističnem kongresu v Ljubljani dne 1. oktobra 2010 za nova častna člana Slavističnega društva Slovenije imenovana prof. dr. Ada Vidovič Muha in prof. dr. Zoltan Jan. Predloga sta podkrepljena z utemeljitvama prof. dr. Erike Kržišnik in Andrejke Šušmelj. Ada Vidovič Muha Red. prof. dr. Ada Vidovič Muha je kot jezikoslovka že dlje časa opazno prepoznavna v slovenističnem jezikoslovju in tudi prek njegovih meja, v jezikoslovju sploh. Prepoznavna je tudi v javnosti, in sicer s prispevkom k slovenski kulturi, posebej jezikovni. S svojim premišljevanjem in delom v zvezi s statusom slovenskega jezika in še bolj z njegovimi eksistencialnimi in esencialnimi razsežnostmi, potrebnimi za opisovanje in razlaganje sodobnega sveta in življenja prav na vseh ravneh, dopoveduje, da globalizacija dela svet manj uni-verzalen kakor uni-formiran. Svoje delo jemlje resno in ga opravlja strastno, ali kakor je že bilo zapisano, s Krasa je v Ljubljano s seboj prinesla trdnost, ki jo na tem delu Slovenije utrjuje burja, in nekaj pregovorne kraške trme, ki človeku še kako prav pride. Svoje jezikoslovne učitelje in vzornike je v skladu s samo seboj našla med pomembnimi predstavniki strukturalističnega jezikoslovja, zlasti praške šole. Navdušenost nad njo je iz Prage prinesla v kolektiv leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in v svoje delo pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika – je soavtorica in sourednica prvih treh knjig (1970, 1975, 1979). Tako strokovno, jezikoslovno, kakor službeno ni ostala samo pri tem, čeprav ne enega ne drugega nikoli ni zares zapustila: skupaj s češkim strukturalizmom se je razvijala dalje v smeri funkcijskega jezikoslovja, in ko se je konec 70. let od dela pri slovarju in na Inštitutu preselila v – njenemu človeškemu bistvu kljub vsemu bolj prilegajoči se – pedagoško-znanstveni slovenistični strokovni prostor na Filozofski fakulteti, je s 14


seboj prinesla svojo usmerjenost v leksikologijo, ki je doslej, kljub novim področjem jezikoslovja, ki jih obiskuje, ni zares zapustila. V teh okvirih sta tudi njeno magistrsko in doktorsko delo, prvo Pomen pridevniške besede in njena skladenjska zveza (1977), drugo Zloženke v slovenskem knjižnem jeziku (1983). Zanimivo je, da je v svoji prvi monografiji Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk leta 1988 objavila – predelano in problemsko seveda razširjeno – temo zadnje, medtem ko se je k prvi vrnila šele leta 2000 z delom Slovensko leksikalno pomenoslovje, v katerem je podana na Slovenskem doslej najbolj celovito izdelana teorija semantike. Zdi se, da je v luči te primerjave najbolj nazorno viden njen strokovni in raziskovalni razvoj v vmesnih triindvajsetih letih. Ada Vidovič Muha je poleg tega tudi avtorica nad sto strokovnih in znanstvenih člankov in razprav. Pomemben je njen prispevek k delu Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik – kot predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah je močno razširila prisotnost slovenistike na univerzah po svetu – in sploh k delu Oddelka za slovenistiko – po osamosvojitvi iz Oddelka za slovanske jezike in književnosti je bila v štud. letih 2002/03 in 2003/04 njegova prva predstojnica. In ne nazadnje je pomembno tudi dejstvo, da za razvoj slovenističnega in drugega jezikoslovja od leta 1997 skrbi kot glavna urednica za jezikoslovje pri Slavistični reviji, katere izdajatelj je ravno Slavistično društvo Slovenije. Red. prof. dr. Erika Kržišnik Ljubljana, junij 2008

Zoltan Jan Izr. prof. dr. Zoltan Jan, državni svetnik, zgledno povezuje različna delovna področja. Njegovo prizadevanje, dosežki in uspehi so v čast slovenistični stroki, poklicu učitelja in Slavističnega društva Slovenije. Rodil se je 11. novembra 1947 v Novi Gorici, kjer živi. Po maturi na novogoriški gimnaziji je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral s tezo Recepcija slovenske književnosti pri Italijanih. Med študijem je dvakrat prejel Prešernovo nagrado za študente. Najprej je bil asistent na Filozofski fakulteti v Zadru, za tem ravnatelj knjižnice v Novi Gorici, nato četrt stoletja profesor na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici (1995 je dosegel naziv profesor svetnik) in istočasno (od 1980) zunanji sodelavec filozofske fakultete v 15


Trstu. Sedaj opravlja to delo kot na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaposlen lektor na neslovenski univerzi. Dve mandatni obdobji (1996–2000) je bil predsednik Slavističnega društva Slovenije. Pripravil in vodil je več strokovnih seminarjev, vrsto nacionalnih in mednarodnih znanstvenih sestankov ter uredil zbornike prispevkov, med katerimi izstopajo štirje slovenski nacionalni kongresi in štirikrat izvedeni Škrabčevi dnevi. Z referati je nastopil na strokovnih posvetovanjih Slavističnega društva Slovenije in mednarodnih znanstvenih sestankih. Štirikrat je bil tudi eden izmed vodij Vseslovenskega tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, ki se ga je vsako leto udeležilo domala 10.000 osnovnošolcev ter dijakov in učencev srednjih šol. Kot vodja ekspertne skupine je leta 2002 pripravil (verificiran in javno priznan) program dodiplomskega univerzitetnega študija slovenskega jezika in književnosti. Večkrat je bil mentor študentom na dodiplomskem in podiplomskem študiju na domačih in tujih univerzah. Od 1990 je član komisije za pospeševanje slovenščine na tujih univerzah na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Občasno sodeluje v različnih delovnih telesih ministrstev za šolstvo in znanost ter drugih organih. Od 1989 do 1993 je opravljal vodilne funkcije v šolskih sindikatih, leta 1991, ko so potekali zaostreni boji in stavke, pa je bil tudi predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti. Leta 1993 je bil prvič, leta 2007 pa četrtič izvoljen za člana Državnega sveta Republike Slovenije kot predstavnik interesov vzgoje in izobraževanja (državni svetnik z najdaljšim stažem). Tri mandate je predsedoval komisiji državnega sveta za družbene dejavnosti, ki je matično delovno telo za področje vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva, znanosti, kulture, zdravstva in sociale, četrti mandat pa je predsednik komisije za znanost, kulturo, šolstvo in šport, dva mandata je poleg tega tudi član komisije za mednarodne odnose. Kot državni svetnik je pripravil zakonske predloge za področje psihološke dejavnosti, o slovenskem jeziku kot uradnem jeziku RS ter sodeloval pri različnih drugih zakonskih pobudah in predlogih za obvezno interpretacijo posameznih zakonskih določil. Uspešno je zagovarjal predloge za odložilne vete. Pripravil, vodil ali sodeloval je pri vrsti javnih predstavitvah mnenj in posvetih s civilno družbo, uredil vrsto publikacij državnega sveta, bil član različnih mednarodnih delegacij in sodeloval pri drugih aktivnostih Državnega sveta. Njegova osebna bibliografija obsega okrog 500 enot. Objavil je vrsto razprav, recenzij in monografij s področja literarne zgodovine, pa tudi člankov o bibliotekarstvu, učiteljskem poklicu, metodiki pouka slovenščine in odmevih slovenske književnosti v Italiji ter različnih literarnozgodovinskih vprašanjih. Štiriindvajset let je sourejal revijo Primorska srečanja. Pod njegovim vodstvom je 16


bila revija osrednje strokovno-kulturno občilo zahodne Slovenije, vanj je vtkal poznavanje prostora, spoštovanje in sodelovanje z avtorji. Članom Slavističnega društva Nova Gorica dr. Zoltan Jan ni samo zgleden strokovnjak, temveč tudi dostopen tovariš pri delu, vedno pripravljen na sodelovanje in pomoč pri reševanju različnih strokovnih in stanovskih vprašanj. Tudi ko je dobil vidnejše funkcije na univerzi in v Državnem zboru, je bil vedno pripravljen svetovati in sodelovati pri delu SD Nova Gorica, kar je bilo zaradi njegovega poznavanja razmer izjemno koristno. Vse njegovo delo je prežeto s strokovnostjo, odločnostjo in izjemno delavnostjo, občutimo pa tudi posebno spoštovanje in razumevanje poklica, v katerem prevladujejo ženske. Andrejka Šušmelj v imenu Slavističnega društva Nova Gorica Solkan, april 2008

Redni Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana

Spoštovani člani! Vljudno ste vabljeni na redni Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, ki bo 1. oktobra 2010 ob 9.00 v predavalnici 15 Filozofske fakultete v Ljubljani (Aškerčeva 2, Ljubljana).

Dnevni red 1. Imenovanje sestave predsedstva občnega zbora, zapisnikarja ter določitev volilne komisije. 2. Obravnava predlogov za nova častna člana ZDSDS (prof. dr. Ada Vidovič Muha, prof. dr. Zoltan Jan). 3. Predsedniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 17


5. Poročila predsednikov pokrajinskih društev in vodij sekcij. 6. Poročilo Nadzornega odbora društva. 7. Razrešnica sedanjemu vodstvu društva. 8. Razno.

Računamo na vašo polnoštevilno udeležbo!

V Ljubljani, 26. septembra 2010 Prof. dr. Irena Novak Popov, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije

Spoštovane članice in člani Slavističnega društva Slovenije, mnogi izmed vas (izvzeti ste člani, ki vam pripada brezplačna Kronika, ter tisti, ki ste članarino za letos poravnali že sami) ste skupaj s to številko društvene Kronike prejeli tudi položnico za plačilo članarine za leto 2010. Prosimo vas, da pri podaljševanju članstva v Slavističnem društvu Slovenije upoštevate naslednja navodila in opozorila: — Na položnico napišite svoje podatke. Če bo članarino namesto vas plačal kdo drug, naj na plačilni nalog kljub temu napiše vaše ime. To je potrebno zaradi identifikacije nakazil. — Skrbno shranite potrdilo o plačani članarini. — Obvestilo članom pokrajinskih društev: Članarino lahko poravnate ali svojemu pokrajinskemu društvu ali po priloženi položnici neposredno Slavističnemu društvu Slovenije. Članarine ne poravnajte dvakrat, saj za to ni nobene potrebe; člani pokrajinskih slavističnih društev so obenem tudi že člani osrednjega slavističnega društva. — Imate članarino pri pokrajinskem društvu že plačano, pa ste kljub temu prejeli položnico od Slavističnega društva Slovenije? Prosimo, da nam to sporočite, kajti podatek o vašem plačilu pokrajinskemu društvu očitno ni prispel do nas. Priložena položnica je bila v tem primeru brezpredmetna. Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana 18


▫▫▫Prijavnica▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫ za članstvo v Slavističnem društvu Slovenije. Podpisana prijavnica pomeni, da član sprejema Pravila Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, objavljena na spletnih straneh društva http://www.ff.unilj.si/slovjez/sds/pravilasds.html. S članstvom v Slavističnem društvu Slovenije pridobite zlasti pravico do informiranosti ter možnost popularizacije dosežkov stroke, povezovanja znanosti s prakso in stika z ostalim članstvom. Med članske ugodnosti pa sodita poleg društvenega glasila Kronika, znižanih naročnin na Jezik in slovstvo (16,50 € nam. 20,50 €) in na Slavistično revijo (15,50 € nam. 22 € ) še popust pri naročnini na revijo Slovenščina v šoli (19,61 € nam. 23,80 €) ter občutni popust pri kotizacijah za udeležbo na slavističnem kongresu in ostalih društvenih prireditvah.

▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫ Ime in priimek: Natančen zasebni naslov: Elektronski naslov: Izobrazba in delovno mesto: Ustanova/zaposlen na: Datum:

Podpis:

▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫ Člani Slavističnega društva Slovenije z istimi ugodnostmi postanejo tudi vsi tisti, ki se včlanijo v svoje pokrajinsko slavistično društvo in članarino poravnajo na njegov račun. Članarino lahko poravnate ali svojemu pokrajinskemu društvu ali neposredno Slavističnemu društvu Slovenije. Članarino za leto 2010 (20 €) lahko na račun Zveze društev Slavistično društvo Slovenije št. 02083-0018125980 (za nakazila izven Slovenije: IBAN: SI56 0208 3001 8125 980, koda SWIFT-BIC: LJBASI2X, Reuter: LB LJ) nakažete s plačilnim nalogom ali prek spletne banke. Zaradi hitrejše identifikacije naj bo na nakazilu vaše polno ime in kraj bivanja. Dodatna pojasnila daje računovodkinja Helena Kenda, Ljubljanska cesta 3, 4240 Radovljica (helena.kenda@siol.net, tel. 04 532 0180, 04 532 0182 in mobilnik 040 692 829). Novinci pošljite prijavnico na naslov Slavistično društvo Slovenije, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, lahko pa po elektronski poti preko obrazca na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica.html. Vabimo vse, ki bi želeli sproti zastonj prejemati obvestila o različnih prireditvah, predavanjih in tiskovnih konferencah oziroma diskutirati na literarne, jezikovne, humanistične, izobraževalne teme, da se prek spletne strani http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit vključite v elektronsko diskusijsko skupino SlovLit oz. sporočite svoje e-naslove na miran.hladnik@guest.arnes.si. Arhiv slovlitovskih objav od leta 2000 dalje je na naslovu http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/.

▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫▫ 19


Podporniki orniki 21. Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2010:

Organizatorji 21. Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2010:

Zveza društev Slavistično društvo Slovenije

Slavistično društvo Ljubljana

Ustanova patra Stanislava Škrabca

Ožji organizacijski rganizacijski odbor 21. Slovenskega slavističnega kongresa Ljubljana 2010: Andreja Pavle Betka Pohlin Irena Novak Popov Matjaž Zaplotnik 20

Kronika Slavisticnega drustva Slovenije 87  

Kronika Slavisticnega drustva Slovenije 87

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you