Issuu on Google+

www.veselasola.net

Vrhunska glasbila so bile umetelno izde­ lane »glasbene škatlice«; mojstrski izdelo­ valci so uporabljali kakovostne materiale in v izdelavo vlagali vse svoje znanje. Tako lahko še danes občudujemo čudovita godala, brenkala, trobila, pihala in tolkala.

Glasbeniki so bili zelo podobni današnjim glasbenikom. Od takšnih, ki so se z glasbo ukvarjali bolj za hec, do vrhunskih moj­s­ trov, o katerih je krožil glas po vsej celini.

STARA GLASBA

Glasbeni zapis se je skozi stoletja razvijal od preprostih opomnikov za glasbenike do dovršenih not in glasbenih oznak, ki glasbeniku skoraj do potankosti orišejo, kako si je skladatelj predstavljal izvedbo svojega dela. Zvrsti stare glasbe je veliko in segajo v vse pore družbenega življenja. Od cerkvene glasbe in romarskih napevov prek vojaških melodij do ljubezenskih pesmi in povsem neverskih oziroma posvetnih zabavnih glasbenih pripovedi.

Glasba plemeniti duha, pomirja zveri, obuja od mrtvih, ruši zidove in očara bogove. Tako nam pravijo najstarejše zgodbe o ljudeh, nam pa tega ni tako težko verjeti. Kolikokrat se namreč zgodi, da glasbi pustimo vplivati na naše razpoloženje? Da jezdimo visoko na valovih navdušenja na dobrem koncertu, da se pustimo tolažiti po neprijetni izkušnji, da nas spodbode pri premagovanju težkih nalog? Skoraj vsak dan. Glasbeni okus in glasbena moda se precej hitro menjata; včasih je priljubljena ena zvrst, drugič kakšna druga. Zvrsti zadnjih dveh stoletij so nam precej znane, saj so bodisi del splošne omikanosti – za Beethovna smo vsi slišali, mar ne? – bodisi del preživljanja prostega časa, med sošolci imaš raperje, rockerje, metalce in še marsikaj. Kako pa je bilo pred tem? Kaj so ljudje poslušali? Kje so poslušali glasbo? Iz česa so jo i­zvabljali in kdo so bili glasbeniki?

Tralala, trilili ... uh, ne, takole ne bo prav. Zapeti moram bolj slovesno in bolj gromko! LALA­ LALA! Aha, bolje! Ampak še vedno nekaj manjka! Glasbilo, seveda! In to izvirno! Izdelal ga bom kar sam! Se mi pridružiš? Morda osvojiš nagrado! Več o tem na strani 49.

Tisočletno obdobje glasbenega ustvarjanja, ki sega od srednjega veka do konca 18. stoletja, poznamo pod izrazom stara glasba.

41


Druga mladost stare glasbe Glasba nekoč Na stari celini (to je drug izraz za Evropo) smo veliko časa posvetili ­napredku. Tradicijo in preteklost­ smo velikokrat izrabljali le za po­ jasnje­vanje sodobnih dogajanj (kot na primer ljudje, ki so znali našteti več svojih prednikov in so se zato imeli za nekaj več od drugih), v umetnosti­

pa smo rinili naprej in naprej ter se nismo pretirano ozirali nazaj. Ugotavljali smo, kako svoja čustva in sporočila prenašati na nove načine, pri tem pa smo se tudi tehnološko ­izpopolnjevali. Slikarstvo in kiparstvo, literatura in arhitektura so se vedno spogledovali z motivi iz pre­teklosti, vendar so skozi stoletja

r­ azvijali svojo moč izražanja in dose­ gali nove višine, prav tako glasba. Razen cerkvenih napevov in nekate­ rih ceremonialnih melodij ljudi niso pretirano zanimale skladbe iz preteklosti. V 17. stoletju glasbeniki niso posegali po napevih iz 14. ali 15. stoletja, da bi se predstavili občinstvu, temveč so raje napisali kaj novega.

Preteklost postane zanimiva Nekako do 19. stoletja pa so Evropejci razvili drugačen odnos do svoje zgodovine; glasbeniki so začeli posegati tudi po glasbeni dediščini preteklih stoletij.

razred

V 20. stoletju se je izoblikovala nova veja preučevanja glasbe – muzikolo­ gija. To je znan­ stvena veda, ki raziskuje glasbo v vseh izraznih obli­ kah, od začetnih poskusov glasbe­ Študij muzikologije je na voljo tudi v Ljubljani. nega ustvarjanja do sodobne glasbe. Raziskovalci glasbene dediščine v 20. stoletju so se začeli poglob­ ljeno ukvarjati z zapuščino renesančnega obdobja. Posebej pomemben korak za razvoj raziskovanja in izvajanja stare glasbe je naredil Paul Sacher v švicarskem Baslu, ko je leta 1933 ustanovil glasbeno akademijo Schola cantorum Basiliensis, ki še danes združuje glasbenike iz številnih držav in se osredotoča na izvirno izvajanje stare glasbe.

Na Dunaju je slavni ljubitelj glasbe baron ­Gottfried van Swieten že konec 18. stoletja doma prirejal koncerte, na katerih so prednjačila dela skladateljev Bacha in Händla. Tako je vplival na mladega Mozarta in Beethovna, vplival pa je tudi na spreminjanje tedanjih družbenih navad, povezanih z glasbo. Baron van Swieten je že sredi 18. stoletja opazil, da mu je bil ljubši pristop starih mojstrov – najprej zelo skrbno preštudiraj zvrst glasbe, ki ti je všeč, in se šele nato loti izvajanja. Menil je, da so se nekateri glasbeniki njegovega časa malce prepogosto zatekali h glasbenemu eksperimentiranju. Danes bi rekli, da je bil konservativec. Baron van Swieten je med izvajanjem skladb od občinstva zahteval strogo tišino in pozornost. Če je bilo slišati šepetajoč pogovor, je v vsej svoji veličini vstal s sedeža v prvi vrsti, klepetuljam namenil dolg resen pogled ter nato spet zelo Gottfried van Swieten je bil ravnatelj predhodnice počasi sedel. Menda je opozorilo zmeraj doseglo današnje Avstrijske narodne knjižnice. Knjižnica je sila pomembna tudi za nas: v njeni zbirki sta edina svoj namen. izvoda prvih dveh Trubarjevih in tudi prvih slo­

venskih knjig, Katekizma in Abecednika iz leta 1550.

42

V 21. stoletju je stara glasba pov­ sem enakovred­ na drugim ­glasbenim zvrstem, ki jih poznamo v Na Akademiji za staro glasbo v Baslu Evropi; številni je možno študirati vrsto starih glasbil. ­festivali, učni Na sliki virginal, glasbilo s tipkami. programi, koncerti in vsem dostopni posnetki, na katerih skladbe izvajajo številni ansambli z vrhunskimi umet­ niki, ponujajo enkraten uvid v našo glasbeno dediščino.


Srednji vek: cerkve in gradovi Srednjeveški verski »koncerti«

uporabljali so na primer različna glasbila ali razvijali večglasno petje.

Potrebe po primernih cerkvenih obredih ali bogoslužju so skozi stoletja ustvarile prostor za neštete skladbe in oblike glasbenega izražanja. Cerkveni obredi (latinsko liturgija) so zelo na­ tančno sestavljeni in določeni, zato tudi cerkveno glasbo usmerjajo smernice, ki sledijo sestavi obredov. Kljub temu pa je cerkvena glasba ponujala vedno nove možnosti izražanja, saj se je glas­ beni slog v družbi nenehno spreminjal;

Eden najpomembnejših prenoviteljev liturgičnega petja je bil papež Gregor Veliki, ki je konec 6. stoletja v cerkveno obredje vpeljal poseben način petja, ki se po njem imenuje gregorijanski koral. Koral je enoglas­no melodično petje za prepevanje psalmov (posebni verzi iz Stare zaveze Svetega pisma) in je najstarejša oblika krščanskega petja. Petju so se pri obredju pridružila še

glasbila in skozi stoletja smo v našo zakladnico prejeli čudovite melodije in speve, ki so jih uporabljali pri mašah in molitvah, ki so jih skladali Bach, Mozart, Händel in nešteti drugi umetniki.

razred Enoglasna skladba ima samo eno melodijo. Predstavljaj si zbor, v katerem vsi pevci pojejo isto melo­ dijo in ne slišiš glasov, ki bi peli kako drugače ali s petjem začeli malce kasneje od drugih. Po letu 1400 so enoglasne melodije izmenjavali z večglasnimi ali po­ lifoničnimi. To pomeni, da je vsak posamezen glas večglasja obravna­ van samostojno in je skladba tako sestavljena iz samostojnih melo­ dij, ki se med seboj prepletajo.

Verske pesmi so prepevali v zborih. Zbor je skupina pevcev, ki nastopajo in pojejo skupaj.

razred

V Kranju se je ohranil zapis tri­ glasnega glasbenega obrazca za petje jutranjic, nočnega molitve­ nega obreda menihov, ki se je končal ob zori. Zapis izvira iz 15. stoletja.

Papež Gregor Veliki narekuje koral, na rami mu sedi golob, ki v krščanstvu sim­ bolizira Svetega duha, torej božji navdih.

Trubadurske viže Nespametno bi bilo trditi, da je glasba v srednjem veku nastajala izključno zaradi potreb bogoslužja. Petje z inštrumentalno spremljavo se je vse bolj približe­ valo posvetnim oziroma neverskim motivom in vsebinam. Ustvarjali in ši­ rili so ga trubadurji. To so bili pesniki, glasbeniki in pevci viteškega rodu, ki so potovali od gradu do gradu in nastopali pred velikaši. Pesnili so večinoma ljubezenske pesmi, jih tudi sami uglasbili in jih na dvorih prepevali Trubadurji so večinoma opevali lepoto in ob spremljavi godal. nežnost dvorjank, včasih pa tudi pogum in slavo križarskih osvajalcev.

Pesniki iz naših krajev

Viteško pesništvo se je na naših tleh pod vplivom nemškega severa imenovalo minnesang (na francoskih tleh so mu rekli trubadursko pesništvo). Zaradi svoje jezikovne spretnosti so bili zelo cenjeni, minnesang pa nikoli ni veljal za poulično zabavljaštvo, temveč za visoko ume­t­­­nost. V veliki zbirki ­viteških pesnitev v nemščini družine Manesse iz prve polovice 14. ­stoletja so ohranjena besedila tudi treh viteških pesnikov – minezengerjev iz južnoštajerskih rodbin Žovneških, Gornjegraj­ Grad Žovnek. Gospodje Žovneški so bili bogati in skih in Ostrovrških. vplivni, v 14. stoletju so postali Celjski grofje.

Glasbene turneje potujočih pevcev Poleg verskega in viteškega muziciranja je v srednjem veku nastajala še tretja glasbena zvrst. Ustvarjali in prepevali so jo šolani kleriki, ki so opustili duhov­ niški študij in se preživljali kot potujoči pevci ali vaganti. Ena najpomembnej­ ših zbirk teh neverskih srednjeveških pesmi iz 13. stoletja so Pesmi Beuerna, ki jo verjetno poznaš pod latinskim imenom Carmina Burana. Pesmi so bile namenjene petju, nekatere tudi plesu, so pa ljubezenske, pivske, kockarske in satirične.

43


Igriva renesansa in čustveni barok Renesančni kult narave v glasbi

ki bi jo lahko slišali na podeželju brez spremljave glasbil, v dveh stoletjih pa se je razvila v večinoma peteroglasno skladbo s posvetno vsebino z ljubezenskimi, vsakdanjimi in satiričnimi motivi.

Vzpon meščanskega razreda boga­ tih trgovcev, zaton viteških vojsk in miselnost, ki je bolj kot plemeniti rod poudarjala izobrazbo, izkušnje in razum ter čaščenje čutnih užitkov, so zaprli po­ glavje srednjega veka in na stežaj odprli vrata renesansi.

Renesančnemu ušesu so bili lepi toni in melodične harmonije ter igriv ritem zelo povšeči, zato ni čudno, da se je naglo razvijala samostojna instru­ mentalna glasba, torej skladbe, pri

Ta je s sabo prinesla nove oblike glasbenega snovanja, med kate­ rimi izstopa madrigal. V srednjem veku je bila to še enoglasna pesem,

V renesansi so prvič natisnili knjigo (prej so jih prepisovali), razvili kompas in peščeno uro ter kot vojno sredstvo uporabili smodnik.

Pisano baročno ustvarjanje Barok se je obvladovanja človekovih čustev lotil s svojevrstno močjo. Umet­ niku postane veliko bolj pomembno upoštevati svoj lastni občutek glede stvari okoli sebe, ne le študirati jih do matematičnih potankosti in jih preko­ pirati čim bolj natančno. Tudi umetnosti so se začele bolj prepletati, arhitektura s slikarstvom

in kiparstvom; ko pa se pridružijo glasba, petje in ples, dobimo še nove glasbene oblike. Najbolj značilen baročni glasbeni izraz je seveda opera. Pripovedno močna, scen­ sko mamljiva, tehnično dovršena z zelo izraženim enim pevcem – solistom, ki pa dobro sodeluje s spremljavo – skratka vse, v čemer si je baročno občinstvo želelo uživati.

razred Razvoj glasbil je pripomogel k temu, da se je zasedba glasbil dodatno širila in vključevala nove inštrumente in tako nove zvočne učinke. Montever­ dijev orkester je v začetku 17. stoletja vključeval kar 36 glasbil: glasbila s tipkami (čembalo, regal, pozitiv – manjše orgle), godala (kontrabas, viola, violina, čelo), brenkala (harfa, citre), pihala (flavta) in trobila (trobenta, pozavna, rog).

44

Regal

katerih niso peli, temveč le igrali na glasbila. Z izjemnim vplivom na človekova čustva in velikim naborom različnih zvokov je ponekod veljala za središče umetniškega izraza. Ker je zelo močno učinkovala na občin­ stvo, sčasoma ni več tako zelo potre­ bovala pevcev, ampak je kot melodija, ki jo izvajajo samo glasbila, kmalu postala zelo pomembna pri razvoju glasbe, kar je še danes (vsaka skladba, ki jo slišiš, nima nujno tudi besedila). Sočasno z razvojem instrumentalne glasbe so se začele oblikovati skupine glasbenikov z glasbili (inštrumenti). Zasedbe so bile različno velike in z različnim naborom glasbil. Tako skupino imenujemo orkester.

Italijanska opera je prevzela vodilno vlogo v tem glasbenem žanru.

Prizor iz opere, 18. stoletje

Baročna glasbena umetnost se zaključi s svojim najvišjim vrhom – ­Johannom Sebastianom Bachom. Izviral je iz rodu glasbenikov in tudi služboval kot violinist in organist (oseba, ki igra na orgle) po številnih nemških krajih, dokler se ni kot kantor (glavni pevec in zborovodja) in ravnatelj cerkve sv. Tomaža ustalil v ­Leip­zigu. Napisal je številna dela, kot je šest Brandenburških koncertov, zbirko Dobro uglašeni klavir, dva ­Pasijona (opis Jezusovega trpljenja in smrti) in več kot 300 kantat (skladba za pevce in glasbila). Njegove skladbe so znane po tem, da presunejo še največje razumnike, so tehnično zahtevne in jih občinstvo doživlja kot zelo skladne in lepe. Evropske skladatelje Bach navdihuje še danes. Bach velja za velikana baročne glasbe.


Angelski umetniki ali le vešči obrtniki Poklic glas­ benika se je v vsakem obdobju malce spreminjal, a poglavitne zna­ čilnosti so ostajale enake. Glasbenik je moral občinstvo zadovoljiti z dobro glasbo in včasih tudi s spremljajo­ čim programom. Zato je moral biti s

svojim glasbilom zelo spreten in se tudi hitro učiti novih skladb. Želja velike večine glasbenikov je bila najti bogatega mecena, podpornika, ki bi jih zaposlil za skladanje in izvajanje glasbe. Dobri glasbeniki so navadno pomenili tudi dobre in izobražene skladatelje,

zato so bili vedno zelo iskani pri veli­ kaših. Številni skladatelji so službovali v različnih cerkvah, kjer so opravljali tudi dolžnosti zborovodje. Seveda pa tudi stara glasba pozna svoje svetle zvezde, ki so s svojim razvpitim življenjskim slogom sprožali nemalo govoric in tudi škandalov.

razred Francoski pesnik in skladatelj Guillaume de Machaut je živel in ustvarjal v 14. stoletju. Zaradi svojega talenta in izobrazbe je bil vrsto let zaposlen pri Ivanu, luksemburškem grofu in češkem kralju. Po Ivanovi smrti je bil zaradi svojega slovesa zelo iskan na številnih plemiških in vladarskih dvorih. Napisal je okoli 400 pesmi v raz­ ličnih pesniških oblikah in skladal posvetne ter cerkvene skladbe. Znan je po tem, da je napisal Mašo za našo gospo (izvirno: Messe de Nostre Dame), ki je najstarej­ ša znana zaključena postavitev katoliške maše, ki jo je napisal en sam skladatelj.

Guillaume de Machaut je pisal tudi pe­ smi, na sliki rokopis pesmi Zdravilo zle sreče (izvirno: Le Remède de Fortune).

Monteverdi je bil prvi veliki operni skladatelj.

Italijanski skladatelj, glasbenik in pevec Claudio ­Giovanni Antonio Monteverdi je zaznamoval prehod z renesančnega glasbenega sloga na baročnega. Napisal je Orfeja, eno prvih oper, ki jo izvajajo še danes. Kot domiseln skladatelj je užival velik sloves, njegova dela pa delimo na madrigale (napisal je devet knjig madrigalov, v katerih je pilil svoj edinstveni slog), opere in cerkveno glasbo.

Georg Friedrich Händel je bil eden največjih baročnih skladateljev. Po rodu Nemec je svojo glasbeno izobrazbo nabiral po Nemčiji in Italiji, dokler se ni ustalil v Londonu in se naturaliziral kot podanik britanske krone. Za kronanje Jurija II. je ustvaril himno Duhovnik Življenje in glasba sta Georga Zadok, ki so jo izvedli ob vsakem kronanju Friedricha Händla ponesla vse od britanskega vladarja. Skladbo izvajajo tudi ob Nemčije prek Italije v Anglijo, porokah članov kraljeve družine, tebi pa je kjer je preživel večino življenja. verjetno najbolj znana kot himna Lige prvakov, najodmevnejšega klubskega nogometnega tekmovanja v organizaciji evropske nogometne zveze UEFA. Napisal je več kot 40 oper, 26 oratorijev (oratorij je obsežno glasbeno delo, pisano za zbor, soliste in orkester), 120 ­kantat in številne skladbe drugih zvrsti; njegovo delo je vplivalo na številne skladatelje, med dru­ gimi na Beethovna, Haydna, Mozarta in Brahmsa.

Po Gallusu se imenuje najvišje slo­vensko priznanje v glasbeni umetnosti, Gallusova plaketa. Po njem so tudi poimenovali največjo dvorano Cankarjevega doma – Gallusovo dvorano, v kateri je največje in najdražje slovensko glasbilo – orgle.

Jacobus Gallus Carniolus ali po naše Jakob Petelin Kranjski je bil poznorenesančni sklada­ telj slovenskega rodu. Rodil naj bi se v Ribnici, podpisoval pa se je z latinsko obliko svojega ime­ na. Služboval je po Moraviji, na Češkem in v Šleziji, zapustil je več kot 500 skladb, tako cerkvenih kot tudi posvetnih. Njegovo najbolj znano delo je gotovo Opus musicum (1587), zbirka 374 motetov, oblik večglasnega petja.

45


Iz njih izvabimo glasbo Oživljanje stare glasbe ne bi bilo mogoče brez podrobne razis­kave in obnove glasbil, ki so jih uporabljali v času nasta­ janja glasbe preteklih dni. Sodobna glasbila po mnenju tistih, ki se ukvarjajo s staro glasbo, ne morejo doseči takega izraza določene skladbe, kot ga je imel v mislih skladatelj, ki je skladbo napisal. Danes uporabljamo druge materiale; strune

so, recimo, jeklene in ne več iz ovčjih črev. Zato se izpod prstov razvijejo drugačni zvoki. Jeklene strune se odzivajo hi­ treje in ostreje, te iz posebej pripravljenega ovčjega drobovja pa mehkeje vibrirajo. Izvajalci starih skladb se želijo čim bolj približati izvirnemu zvoku in spodbujajo strokovnjake, da izdelajo dobre kopije ali pa celo usposobijo izvirna glasbila!

Srednjeveška glasbila

Na sliki iz 15. stoletja so upodobljena tudi srednjeveška glasbila.

Viela je glasbilo, podobno sodobni violini, vendar je daljša in z globljim trupom. Ima pet strun. Od 13. do 15. stoletja je veljala za eno najbolj priljubljenih glasbil, uporabljali pa so jo trubadurji in tudi drugi potujoči glasbeniki.

Viela

Glasbilo, podobno vieli, je ­rebek, ki pa ima ozek trup in od ene do pet strun. Igrali so ga položenega po roki ali pod brado in je prednik sodobne violine. Zelo priljubljen je bil v 15. in 16. stoletju.

Tamburin je bil kot danes opna, napeta čez lesen okvir, v času križar­ skih pohodov v Sveto deželo pa so mu dodali še kraguljčke.

Renesančna glasbila Lutnja je glasbilo s ­strunami in je med najbolj priljubljenimi inštrumenti za izvajanje posvetne renesančne glasbe. Srednjeveške lutnje so še vedno igrali tako, da so strune ubirali s peresom, v renesančnem obdob­ju pa so začeli uporab­ljati kar prste. Ob koncu renesan­ čnega obdobja in v baroku se je število strun zvišalo do 26 ali celo več kot 30, čemur se je lutnja morala prilagoditi. Lutnjo so do približno leta 1800 izpodrinila glasbila s tipkami, čeprav se je nekaj časa ohranila še v ­Nemčiji in na Švedskem. Lutnja izvira iz Perzije.

46

Rog je leseno glas­ bilo, na katerega se igra kot na kljuna­ sto flavto. Poznali so več velikosti, največji rog so ime­ novali kar serpent. Ta je edini še ostal v uporabi do 17. stoletja, preostale so izpodrinile violine.

Serpent po obliki spominja na kačo. Od tod tudi njegovo ime, v francoščini izraz ser­ pent pomeni kača.


V Sloveniji v bližini Cerknega so v jami Divje babe odkrili neandertalsko piščal, ki je verjetno najstarejše glasbilo na svetu.

Baročna glasbila Baročna kitara je po domovih nadomestila re­ nesančno lutnjo. Kitaro s petimi strunami najprej zasledimo v špan­ ski knjigi o glasbilih Primer baročne sredi 16. stoletja. dvojne kitare

Čembalo je glasbilo s tipkami, ki je bilo zelo priljubljeno vse do poznega 18. sto­ letja, ko ga izpodrine klavir. Po obliki spominja na klavir, se pa od njega Čembalo razlikuje po zelo pomem­ bni značilnosti. Strun ne udarjajo kladivca, temveč jih trzajo kratke trzalice, ki so povezane s tipkami.

Godala so glasbila s strunami, na katere igramo z lokom. Najbolj znana so violina, kontra­ bas, violončelo. Na godala so igrali na različne načine –­ pod brado, čez roko, ob nogi – kar je vplivalo na njihov videz. Brenkala so glasbila s strunami, na ka­ tera igramo tako, da strune ubiramo s prsti, s trzalico ali s peresi. Med brenkala štejemo lutnjo, kitaro ...

Bralna pokušina

Pihala so glasbila, v katera pihamo. Poznamo piščali, flavte, saksofone … Tudi v trobi­ lih zvok proizvajamo s pihanjem, a tako da »tresemo ustnice«; razlika med trobili in pihali naj bi bila tudi v materialu – prva so večinoma kovinska, druga pa običajno lese­ na. V družino trobil spadajo rog, trobenta, pozavna ...

Piksi je najstnik, ki na kasetofonu posluša punk pesmi. Odloči se, da bo ustanovil punk skupino Outsiders. A tu se težave šele pričnejo: prvi koncert, ljubezen in spori s starši … so prežeti z uporno držo punka.

Dušan Dim: Distorzija Gumb na kasetofonu je zavrtel do konca. Top, top, je zagrmelo v daljavi. Kaj je bilo to? In že so zaropotali bobni, po Piksijevih žilah pa je špricnil nov čisti šus. "BORN TO LOSE!" Johnny je zapel z glasom, iz katerega je zadihalo veliko srce, z glasom, iz katerega je vrel vonj mestnih ulic, z glasom,

Iz mitov in legend Muzika, muzikant, muzicirati. Zveni podobno? Firbec nas ponese vse do stare Grčije – beseda muzika izvira v muzah, grških boginjah glasbe in pesništva, ki so jih često upodabljali z liro. Lira je bila grški simbol poezije in priljubljeno glasbilo mitičnih pesnikov. Najbrž si že slišal za presunljivo bajeslovno zgodbo o zaljubljencih Orfeju in Evridiki, v kateri zvoki iz lire premagajo smrt

Trobenta je bila na stari celini že veliko pred barokom pripo­ moček v vojaški komunikaciji. Z njo so trobili napad, umik, podiranje tabora in podobno. V zgodnjem baroku so ugotovili, da ima trobenta tudi v glasbi širok nabor zmogljivosti.

Meniš, da se bo glasba, ki jo poslušaš, nekoč »posta­ rala«? Za hec si lahko s starši zamenjate zgoščenke, mogoče pa med glasbenimi okostnjaki odkriješ hudo glasbeno skupino! Tako kot Piksi.

iz katerega je odmevala strast. Vsa vprašanja so izginila. Vsak ton je Piksija odpeljal daleč proč, v skrivnostne kraje. Z allstarko je tolkel po parketu. Tresel je z glavo, kot bi vsem sporočal: "To je to! To je prekleto življenje!" Daleč stran je spet zagrmelo. Top. Top. Parket pod nogami se je stresel. A lahko bi bil tudi rušilni potres. Vseeno. Johnny je zmagal. Bil je glasnejši. Hitrejši. Bil

in obudijo Evridiko v življenje. Orfej je sloviti mitični pesnik z liro, iz katere je izvabljal tako blagoglasne zvoke, da je lahko pomiril divje zveri. Z liro mu je uspelo premagati zapeljevanje siren, morskih božanstev, ki so s čarobnim petjem privabljale mornarje k čerem in jih požrle. Njihovemu smrtonosnemu glasbenemu čaru se je poleg Orfeja uprl le še en junak. Pogumni bojevnik Odisej, ki je z voskom zamašil ušesa svojih tovarišev, sam pa se dal privezati na jambor, da bi poslušal

je čarovnik. Rife je vlekel iz rokava, sladke, ognjevite, nepredvidljive. Pred Piksijem so se odprla vsa vrata. Vsi kompasi, vse puščice so kazali v eno samo smer. Proti koncertu. Skočil je v zrak. "BORN TO LOSE!" Vir: Dušan Dim: Distorzija, Cankarjeva založba, 2008

sirenino petje, ne da bi ga premamili čari strašnih pevk. Pa naj še kdo reče, da je glasba povsem nenevarna!

Vprašanje: Kakšen je naslov knjige, v kateri trije mladi čarovniki s piščalko uspavajo pasjo pošast, ki straži dostop do kamna modrosti? Od­ govor pošlji na vesela.sola@mkz.si do 30. septembra in osvoji omenjeno knjigo!

47


Glasbene anekdote Pesnijo tudi velikaši Rihard I., angleški kralj iz 12. stoletja, imenovan tudi Levje­ srčni, uživa sloves precej dobre­ ga glasbenika. Ohranjena je nje­ gova pesnitev, ko je sedel v ječah avstrijskega vojvoda Leopolda. Danes jo poznamo pod naslovom Jetnik misli nikoli ne izda (izvirno: Ja nuls om pres), v njej pa je izrazil svoje občutke zapuščenosti.

Eden najbolj znanih srednjeveških pesnikov Walther von der Vogelweide je napisal Pesem o Palestini, od katere se je ohranilo ne le izvirno besedilo v trinajstih kiticah, temveč tudi izvirna melodija. Pesem je napisa­ na kot politično­ verska spod­ buda v času pete križarske vojne (1217– Walther von der Vogelweide 1221). je pisal družbenoaktualne

pesmi. Na sliki njegov portret.

Še en angleški monarh iz 16. stoletja, ki je sicer znan po zanimivem obračunavanju s svojimi ženami in papežem, Henrik VIII., je bil zelo navdušen glasbenik. Zbiral je kljunaste flavte in dobro igral na lutnjo in orgle ter pel. Napisal je nekaj skladb, od katerih je najbolj znana Kratkočasje v dobri družbi (izvirno: Pastime with Good Company).

Katera ima prav? Različne glasbene zvrsti so si bile vedno v laseh, podobno kot danes. Ljubitelji klasične glasbe se včasih namrdnejo nad »barbarskim divjaštvom« metalskih glasbenih zvrsti, navdušenci nad narodno-zabavno glasbo se morda ne najdejo v hardrocku, včasih pa sploh ne razumemo, kaj je kakšen pop izvajalec želel povedati. Da take razlike niso nekaj novega, dokazuje staro­ grški mit, ki opisuje glasbeno tekmovanje med bogom Apolonom in njegovo vzvišeno glasbo ter Panom, mojstrom živih poskočnic. Božanstvo Tmolus je razsodilo v Apolonov prid. Kralj Midas je skrivaj opazoval tekmovanje in se obregnil ob razsodbo, Apolon pa ga je za to pripombo nagradil z oslovskimi ušesi.

Eden najznamenitejših minezen­ gerjev, vitez Wolfram von Eschen­ bach, je v 13. stoletju napisal epsko pesnitev o Parzivalu, mladeniču, ki zraste v krepostnega viteza in najde sveti gral, skrivnostni dragoceni kelih s Jezusovo krvjo. Zanimivo je, da v pesnitvi naletimo na nekaj krajevnih imen slovenske Štajerske; Parzivalov dedek celo nosi ime po Hajdini, kraju blizu Ptuja. Pesnik je vsaj prvi del epa napisal na današnjih slovenskih tleh, kar je že toliko, da ga imamo lahko tudi malo za Epska pesnitev Parzival je humorno in slovenskega pesnika, kajne? pusto­lovsko obarvana ter spada med

48

Ker si je želel sina, se je Henrik VIII. poročil kar šestkrat.

osrednja srednjeveška književna dela.

Pan je bog divjine, gozda in pašnikov, pol človek pol koza. Poleg njega Afrodita, boginja ljubezni in plodnosti.

Glasba je svojevrstno doživetje, zrcali naša čustva in misli. Bodisi svečan koncert v objemu grajskih zidov bodisi le pesem, ki jo po­ slušaš na svojem mp3-ju na poti v šolo – melodije in besedila nam osmislijo življenje in odkrivajo nove svetove.


»Najlepši koncerti stare glasbe z vrhun­ skimi umetniki vsega sveta v najlepših kulturnih spomenikih Slovenije«. Tako se glasi prva poved opisa festivala Seviqc Brežice, ki se je že utrdil kot sinonim za staro glasbo v Sloveniji. Seviqc je kratica za semper viva quam creata, pomeni pa vedno živa kakor ustvarjena. To pomeni seveda umetnost, ki ostaja živa v načinu izvajanja in pod streho biserov slovenske kulturne dediščine, kar je še posebej zanimivo za slovensko občinstvo, saj imajo pred koncertom čas za obisk in spoznavanje teh čudovitih lokacij. Festival vsako leto ponudi izjemen program glasbene dediščine od srednjega veka do zgod­njega 20. stoletja, ki ga izvajajo najuglednejši umetniki s pristnimi glasbili in na izviren način. Podrobneje o festivalu in stari glasbi na www.seviqc-brezice.si.

OGLASNO SPOROČILO

Najlepše, vrhunsko, slovensko

Do 6. decembra se po vsej Sloveniji vrstijo koncerti stare glasbe, za nameček pa vsako lokacijo občinstvu tudi dodatno predstavijo. Spoznavati slovenske kraje, gradove, dvorce in cerkve, nato pa tam uživati v čudoviti glasbi – kakšno doživetje!

Izdelaj svoje glasbilo

Nagradna igra NAGRADNA IGRA

Glasbilo na žeblje ali cvileča travna bilka? Kaj ti je ljubše?

Pusti domišljiji prosto pot in z uporabo domačih materialov izdelaj svoje glas bilo! Pobrskaj za staro pločevinko, sposodi si mamino kuhalnico, naberi drobne kam ne ali utrgaj travno bilko. Idej je nešteto! Sodeluj, lahko boš prav ti tisti, ki bo izdelal najbolj domišljeno glasbilo in z družino obiskal koncert stare glas be! Nagrajenca bo določila veselošolska komisija, pri čemer bo upoštevala izvir ­ nost ideje, sestavine in končni izdelek. Fotografijo, lahko pa tudi video ali zvoč ni posnetek, svojega glasbila pošlji do 3. novembra na vesela.sola@mkz .si. Več o pravilih sodelovanja na spletu www.veselaso la.net pod zavihkom Za mulce. Družinsko vstopnico za obisk koncerta podarja SEVIQC Brežice.


razred

EARLY MUSIC

Early music is all music from the Middle Ages until the end of the 18th Century. In the Middle Ages people sang religious and non-religious songs. The singers of non-religious music were troubadours and minstrels. During the Renaissance period, music with only musical instruments developed. In the Baroque, opera appears for the first time.

RELIGIOUS SONGS – CHURCH TROUBADOUR SONGS – CASTLE OPERA – OPERA HOUSE

Match each music genre with the place it was performed at.

Solution:

TROUBADOUR SONGS

CASTLE

RELIGIOUS SONGS CHURCH

OPERA HOUSE

OPERA Dictionary early music – stara glasba Middle Age – srednji vek Renaissance – renesansa Baroque – barok singer – pevec

musician – glasbenik troubadour – trubadur minstrel – potujoči pevec musical instrument – glasbilo Gregorian chant – gregorijanski koral

madrigal – madrigal tambourine – tamburin lute – lutnja trumpet – trobenta to compose – skladati, razred sestaviti

The period of music from the Middle Ages until the end of the 18th Century is called early music. The musicians of this period composed different forms of music with various themes. In the Middle Ages, the Gregorian chant was created. This is a religious song. The Renaissance is the period of the madrigal. The madrigal is a love or satirical song. During the Baroque period, opera appears for the first time. The musicians used different musical instruments. Match each musical instrument with the period it was used in.

LUTE

TAMBOURINE – THE MIDDLE AGES TRUMPET – THE BAROQUE LUTE – THE RENAISSANCE

TRUMPET

THE RENAISSANCE THE BAROQUE THE MIDDLE AGES

Spregovorite v nemščini in angleščini! www.sama-navitas.si

50

Solution:

TAMBOURINE


razred

ALTE MUSIK

Der Begriff "Alte Musik" steht für europäische Musikstile vom Mittelalter bis zum Ende des 18. Jahrhunderts. Im Mittelalter sang man religiöse und nicht religiöse Musik. Troubadoure und Minnesänger trugen vor allem nicht religiöse Musikstücke vor. In der Renaissance entwickelte sich aber auch Musik mit Instrumenten und ohne Gesang. Im Barock führte man die erste Oper auf. RELIGIÖSE LIEDER – KIRCHE TROUBADOUR-LIEDER – SCHLOSS OPER – OPERNHAUS

Verbinde die einzelnen Musikstile mit dem Raum, wo man sie vortrug.

Lösung:

religiöse Lieder

SCHLOSS

Troubadour-Lieder

OPERNHAUS

OPER KIRCHE

Wörterbuch Alte Musik – stara glasba der Musikstil – zvrst glasbe das Mittelalter – srednji vek der Barock – barok die Renaissance – renesansa der Troubadour – trubadur

der Minnesänger – minezenger das Lied – pesem ohne Gesang – brez petja gregorianischer Gesang/Choral – gregorijanski koral das Madrigal – madrigal das Musikinstrument – glasbilo

aufführen – uprizoriti entwickeln – razvijati vortragen – predstavljati; peti schaffen – ustvarjati; snovati das Tamburin – tamburin die Laute – lutnja die Trompete – trobenta

razred

Der Begriff "Alte Musik" bezeichnet europäische Musikstile vom Mittelalter bis zum Ende des 18. Jahrhun­ derts. Im Mittelalter entstand der gregorianische Gesang oder Choral. In der Renaissance sang man das Mad­ rigal. Das ist ein mehrstimmiges Liebeslied oder satirisches Lied. Im Barock führte man die erste Oper auf. Musiker verwendeten verschiedene Musikinstrumente, die man in der modernen Musik sehr selten oder nie benutzt. Verbinde die jeweiligen Musikinstrumente mit dem Zeitraum, in dem man sie benutzte.

DIE TROMPETE

MITTELALTER BAROCK

Lösung:

DIE LAUTE

RENAISSANCE

DAS TAMBURIN – MITTELALTER DIE LAUTE – RENAISSANCE DIE TROMPETE – BAROCK

DAS TAMBURIN

Spregovorite v nemščini in angleščini! www.sama-navitas.si

51


Znaš? razred

1.

1.

Kaj je muzikologija?

2.

Kdo so bili trubadurji?

a. Ljudje, ki nenehoma trobezljajo. b. Glasbeniki in pevci viteškega rodu iz srednjega veka. c. Baročni operni pevci.

3.

lutnja viela

5.

Poveži glasbenike z obdobjem, v kate­rem so ustvarjali.

Guillaume de Machaut

barok

Jacobus Gallus Carniolus

srednji vek

Kateri izmed spodnjih glasb­ e­­­nikov je bil slovenskega rodu?

a. Georg Friedrich Händel b. Jacobus Gallus Carniolus c. Robbie Williams

Skladba je sestavljena iz ene melodije.

Kdo je solist?

Poveži glasbilo z ­obdobjem, za katero je značilno.

5.

Skladba je sestavljena iz več samostojnih melodij, ki jih tvorijo posamezni glasovi.

Večglasno petje

3.

Prečrtaj vsiljivca.

• tamburin • viela • električna kitara • lutnja • čembalo

Pravilno poveži.

Enoglasno petje

pa sama. a. Oseba, ki poje ali nasto . ato sol e luj de pri b. Oseba, ki zbor. c. Solist je drugo ime za

4.

Kaj je koral?

a. Enoglasna pesem za prepevanje psalmov. b. Vrsta morskega življa. c. Ogrlica, koralda.

a. Veda, ki preučuje glasbo od njenih začetkov do danes. b. Združenje muzikologov. c. Glasbena zvrst v srednjem veku.

2.

4.

razred

renesansa srednji vek

Johann Sebastian Bach

Vprašanja na veselošolskem tekmovanju 2014/2015 bodo tudi iz člankov v Pilu. Da boš članek lažje našel, je označen z logotipom Vesele šole.

6.

Ko je priplul na novo celino, je Krištof Kolumb menil, da je prispel v katero državo? a. V Ameriko. b. V Indijo. c. V Afriko.

renesansa

Kdaj se pojavi opera? in osvoji nagrado za

a. V srednjem veku. b. V renesansi. c. V baroku.

Logo A

Yellow: C 0, M 9, Y 96, Red: C 0, M 95, Y 90, K 0 K0

www.veselasola.net/poskusnica Izpolni preizkus in ga pošlji na naslov: Vesela šola, Mladinska knjiga Založba, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, s pripisom Septembrska VŠ. Ne pozabi pripisati svojih podatkov (ime in priimek, naslov). Podatke naj podpiše eden od staršev oziroma s­ krbnikov, ki s podpisom dovoljuje, da jih posreduješ in sodeluješ v nagradni igri. Med prispelimi pravilnimi odgovori bomo 15. oktobra 2014 izžrebali nekaj srečnežev, ki jih čakajo nagrade. Imena nagrajencev bodo v t­ ednu dni po žrebanju objavljena na www.veselasola.net, kjer so objavljena tudi pravila nagradnih iger.

Septembrsko temo o stari glasbi smo pripravili: 52

Roman Vučajnk in Klemen Ramovš; Seviqc Brežice; SAMA Navitas d. o. o. (angleški in nemški del); Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS (izbira odlomka literarnega dela); Matej de Cecco (ilustracije, kjer ni

­ osebej navedeno); Manca Švara (oblikovanje); M p ­ eta Brulec, ­Vera Jakopič (lektoriranje); Špela Kikelj in Nika Susman (urednici). Slikovno gradivo, kjer ni posebej navedeno: Ars Ramovš, Shutterstock, arhiv MKZ, Wikipedija. Vesela šola je priloga mesečne revije Pil; letnik 45, št. 1 (september 2014)


Stara glasba - Vesela šola, september 2014