Page 19

sodobna umetnost straši po domačiji : u 3 − weiblov izbor v moderni galeriji

Podnar: Je in ni. Portfolio že mora imeti, ampak prezrli smo, da nimamo državnih institucij, kakršne so na primer British Council, KulturKontakt ali druge tovrstne ustanove, ki so odgovorne tudi za to, da na mednarodnem prizorišču podprejo določene nacionalne umetnike. Marko Peljhan je morda dober primer, ki mu je uspelo prodreti tudi brez posebne državne podpore, vendar bi bila takšna posebna podpora nujno potrebna. Krpan: Saj pomoč države potrebuje tudi on, zato si jo je izboril. Napisal je gore papirja in mu je uspelo. Badovinac: Načine obnašanja oblikujeta tudi trg in okolje, v katerem umetnik živi in dela. »Socialistični« ali, kakor radi rečemo, romantični tip umetnika je danes preživet. Manjka pa sistem, stimulativno okolje, v katerem bi se lahko oblikovali sodobnejši načini prodora umetnikov. Krpan: Pri tem morajo sodelovati galerije. Prav tako namreč razumem Weibla kot trenerja. On sodeluje in pomaga umetniku, da pove, kar želi. Umetnik ima idejo, vibrira, in če mu prisluhneš ter ga poskušaš razumeti, mu lahko pomagaš, da izpove najboljše, kar zna. Kovič: Dobra ideja še ni dovolj. To je lahko zelo enostavno. Idejo uresničiti in narediti nekaj, kar lahko nato imenuješ artefakt, pa je druga, težavnejša pot. Kakšna pa je trenutno vloga galerij pri uveljavljanju slovenskih umetnikov v tujini? Badovinac: Pri promociji smo vsi še v obdobju »tipanja« in preizkušanja, jasne vizije še ni. Ne moremo se zgledovati samo po primerih iz zahodnih ali vzhodnih evropskih držav, ker moramo najti svojo pot. V Moderni galeriji smo prav zato načrtno najprej začeli z intenzivnim mednarodnim programom predstavljanja pomembnih imen, da smo lahko galerijo sploh umestili na evropski likovni zemljevid. V veliki meri nam je uspelo, tako da lahko zdaj s svojim prepoznavnim imenom promoviramo tudi slovenske umetnike. To se dogaja na različne načine. Eden je priprava razstav slovenskih umetnikov v tujini, pri čemer pa je treba paziti na ugled razstavišča. Za tujino pa je mogoče promovirati tudi doma. U3 je dober tovrsten primer, saj si je razstavo ogledalo veliko število pomembnih likovnih kritikov in umetnostnih zgodovinarjev iz tujine, ki so o projektu pisali v nekatere avstrijske časopise, daljši članek je izšel v Frankfurter Allgemeine Zeitung, poročali pa bodo še Flash Art, revija Art iz Hamburga … in to je neke vrste presedan v našem prostoru. Še nikoli se v tujini ni toliko pisalo o kakšni slovenski razstavi, in to ne samo o razstavi, novinarji so prišli v Ljubljano in nato poročali tudi o širšem kulturnem kontekstu, spoznali so kulturnega ministra, obiskali nekatera druga razstavišča ipd. Pri tem je veliko vlogo odigral prav Peter Weibel, saj je številne pisce v Ljubljano zvabilo v prvi vrsti njegovo ime. 19

Profile for Maska Ljubljana

Avtentični interes  

Knjiga Avtentični interes je 28. izdaja v zbirki Transformacije in že četrta v seriji, ki odpira razprave o kuratorstvu in sodobni (vizualni...

Avtentični interes  

Knjiga Avtentični interes je 28. izdaja v zbirki Transformacije in že četrta v seriji, ki odpira razprave o kuratorstvu in sodobni (vizualni...

Advertisement