Page 1

Brezplaèni zasavski informator

I N AC L P D Z O E V BR -IZ E

10

Kaj si moški resnièno želijo v postelji stran 3 in 4

Zakaj morajo otroci zgodaj spati stran 4 in 5

stran 7 - 10

Kaj veste in kaj je treba vedeti o dedovanju

Svet vozil

stran 7 - 11

stran 6 in 7

Šport v Zasavju Kaj lahko gojimo v rastlinjaku

TATTOO UROSH Permanentni make up 041 691 644

stran 12 - 15


SPLOŠNO Kaj si moðki resnièno þelijo v postelji Ona hoèe dobro glasbo, kakovostno vino, sveèe, skratka romantiko z veliko neþnosti. Kaj pa on? Divje slaèenje, ðe bolj divji seks in nato dober spanec? O paè, zadeva je precej bolj zapletena in teþko ji je priti do dna, kajti moðki o svojih skritih þeljah vse preveè radi molèijo. Vas zanima, kaj je pokazala anketa? Moðki si NE þeli kar naprej seksati Vsaj ne po tem, ko vas je dobro spoznal in sta þe nekaj èasa skupaj. Pa ne zato, ker vas ne bi imel rad. Nekatere moðke þenska dejansko tako oèara, vanjo se tako zaljubijo, da na seks dobesedno "pozabijo".

Moðki vas þeli gledati (in fotografirati) gole Verjetno ne preseneèa, da moðki oboþujejo þensko telo, prav, tudi zaradi seksa, ampak na prvem mestu zaradi telesa samega. Moðki se radi ljubijo ob priþgani luèi. In namesto gole igralke erotiènih filmov bi veliko raje imeli v rokah fotografijo vas – golih. Bi mu dovolili? Da ne? Ker nimate ravno popolne postave? Ankete so pokazale, da moðki oboþujejo prav vsak koðèek vaðe individualnosti: majhne prsi, napihnjen trebuðèek, celulit, ðe posebno pa þenstvene boke in stegna. Poleg tega moðki dobro vedo, zakaj so manekenke (vsaj na fotografijah) videti tako brezhibne; ker se okoli njih vrtijo stilisti in vizaþistke, priljubljen pa je tudi "foto-shop", ko na fotografijah zabriðejo vsako njihovo nepravilnost, med drugim zoþijo postavo, pobelijo zobe ipd. Velika veèina anketirancev je dejala, da oboþujejo nepopolne zobe, razkuðtrane lase … Moðki noèejo, da se pred seksom nadiðavite Ker jim je straðansko vðeè naraven vonj vaðega telesa. Prhanje "pred" torej res ni potrebno. Moðkemu je vað orgazem na prvem mestu

Prav ste prebrali. Moðki ostanejo v resnem odnosu iz enakega razloga kot þenske – zaradi èustvene varnosti. Moðki si þelijo moèan, globok odnos. In èe tega ni, moðki èutijo nenehno potrebo po seksu, èeð, saj to je itak edini naèin, da se zbliþam s partnerico. Samo èe seksava, sva resnièno lahko skupaj. "Pribliþno petkrat na teden," pripoveduje 36letni Kristjan, "bi samo leþal poleg svoje þene, jo gledal, boþal in poljubljal. Neverjetno si þelim pogovorov z njo, uþivam, ko me posluða in se zanima za moje teþave." No, da ne bi pretiravali, moramo vendarle zapisati, da si moðki velikokrat namesto seksa þelijo tudi malce samote – ob dobrem pivu in nogometni tekmi. naslednja številka izide v torek 17.05.2011

To velja skoraj za vse moðke; izjema so mlajði od osemnajst let. Þelijo videti, da njihova partnerica uþiva v seksu. Pravijo, da ðele potem, ko ona doþivi vrhunec, tudi sami lahko uþivajo brez obèutka krivde. Moðki si þeli, da ga primete za zadnjico Vsi po vrsti so odgovorili, da jih partnerièine roke na zadnjici med seksom vzburijo bolj kot roke na … In, uf, ali bi upali z njimi poseèi ðe malo globlje? Menda jim to ðe posebno godi. Noèe, da ste osredotoèeni zgolj na njegov penis, Ne, z moðkimi ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled; dotakneð se ga tam spodaj in ne more se veè nadzirati. Þeli si neþnosti po vsem telesu. Naj vam ne bo nerodno, kajti veè ko mu boste dali, veè boste prejeli v zameno.


SPLOŠNO Pogovarjajta se.

Zakaj morajo otroci zgodaj spat?

Moðki nima niè proti, èe se posluþujete seksualnih pripomoèkov. Nasprotno, vesel je, èe vidi, da s pripomoèkom pridete do maksi-malnega zadovoljstva. "Bolje tako, kot da zadoðèenje iðèe pri nekom, ki je pametnejði, vozi boljði avto in bi jo lahko vodil v boljðe restavracije," se poðali 41-letni Simon.

Splošno znano je, da otroci potrebujejo veliko spanja, saj je tako naravnana tudi njihova biološka ura. Preverite, zakaj je nujno, da otroci hodijo dovolj zgodaj spat in kako to vpliva na njihov razvoj in tudi uspeh v šoli. Opravljena je bila najveèja raziskava doslej ...

Moðki ne mara opolzkega govorjenja Filmi malce pretiravajo. Moðki si ne þelijo sliðati tistega, kar lahko sliðijo v polnoènih filmih. Radi imajo vaðo izvirnost. Ðe najbolj jim je vðeè vað intelekt, na prvem mestu pa je smisel za humor. Moðki si ne þeli seksa na norih mestih Tudi njemu je precej do udobja. Prizor iz Usodne privlaènosti, ko se vse zaène in konèa na pomivalnem koritu, sicer vzbuja neslutene strasti, vendar v takðnem poloþaju ne eden ne drugi ne prideta do udobja, ki ga premore mehka, topla postelja. Ne pozabite, da se moðkemu potem najbolj prileþe (vsaj) kratek dremeþ, ki si ga v avtu najveèkrat ni mogoèe privoðèiti. Povejte mu, da vam je vðeè Naj bo spontano, med ali po seksu. Kompliment naj nima niè opraviti z njegovim telesom ali s spretnostjo v postelji. Priðepnite mu, da oboþujete njegov smeh, spretnost pri popravilu avta, da vam je vðeè, kako se mu zasvetijo oèi, ko zasliði priljubljeno melodijo.

Erika Gaylor je s svojimi kolegi naredila raziskavo, ki je obsegala kar 8.000 otrok, kar predstavlja najveèjo ðtudijo na to temo, ki je bila kadarkoli izvedena. Predhodne ðtudije so namreè vkljuèevale le manjðe vzorce, do 500 otrok znotraj te starostne skupine. V njej so analizirali informacije, pridobljene v intervjujih s starði otrok, starih 9 mesecev in kasneje pri starosti 4. let. In kaj so ugotovili? 1. Zgodaj v posteljo = boljði uèenec Starði, ki od svojih otrok zahtevajo, da hodijo zveèer spat vedno ob isti uri, pripomorejo k boljðemu umskemu razvoju svojih otrok. Ponoèi namreè moþganèki ne poèivajo, temveè pridno shranjujejo vse informacije v predalèke. Zato si stvari laþje zapomnimo, èe smo dobro spoèiti. Reden in uèinkovit spanec pa bo pomagal tudi vaðim malèkom, da postanejo boljði uèenci. 2. Naspani otroci so bolj pametni Raziskovalci v mednarodnem raziskovalnem inðtitutu v Kaliforniji so ugotovili, da tisti otroci, ki imajo redno spalno rutino, dosegajo boljðe rezultate za: * dojemljivost, * ekspresivnost jezika, * fonoloðko ozaveðèenost, * pismenost in * zgodnje matematiène sposobnosti.


SPLOŠNO 3. Spanje – pomemben faktor v otrokovem razvoju

treh dni, in sicer velikonoènega èetrtka, petka ter sobote.

»Da starði vzpostavijo spalno rutino, lahko pomembno vpliva na otroðko nastajajoèo pismenost in jezikovne sposobnosti«, je v izjavi za javnost povedala glavna avtorica raziskave Erika Gaylor. Pravi tudi, da imajo predðolski otroci, ki spijo manj kot priporoèenih 11 ur na noè, niþje rezultate pri testih pismenosti in pri matematiènih sposobnostih.

Bliþa se velika noè Velika noè je pred vrati in na mizah bo spet polno dobrot: raznoliki pirhi, dobre potice in druge jedaèe. To je druþinski praznik, ki ga praznujejo po celem svetu. Gre za najpomembnejði krðèanski praznik, ki simbolizira Kristusovo vstajenje in je za vernike zelo pomemben. Za vse ostale pa velika noè simbolizira druþinski praznik. Takrat se namreè zbere cela druþina okrog kuhinjske mize in pomaga pri barvanju jajc in peki drugih slaðèic. Velika noè je tudi èas obdarovanja. Kdaj je velika noè? Velika noè je premièen praznik in je lahko na katerikoli dan od 22.3. do 25.4. vsako leto. Praznik se po navadi praznuje prvo nedeljo po prvi polni Luni, ki sledi spomladanskemu enakonoèju (21.3.). Velika noè je sestavljena iz

* Velikonoèni èetrtek ali veliki èetrtek vernike spominja na zadnjo veèerjo, ki jo je imel Jezus s svojimi apostoli. Veèerna maða simbolizira Jezusovo zadnjo veèerjo, preden je bil izdan s strani svojega uèenca Juda Iðkarijota. * Velikonoèni petek ali veliki petek je dan, ko je dal Poncij Pilat Jezusa muèiti in kriþati. Veliki je petek je torej posveèen Jezusovem trpljenju in smrti. Verniki se tega spominjajo z molitvijo kriþevega pota,ki opisuje dogodke od Pilatove obsodbe do Jezusove smrti. * Velikonoèna sobota ali velika sobota je dan èaðèenja Boþjega groba. Na soboto je v vseh cerkvah maða, kjer se blagoslovi velikonoène jedi. Koðara oziroma cekar napolnjena z jedaèo simbolizira Jezusov grob, prtièek s katerim je pokrita hrana pa Jezusov prt, v katerega je bil zavit, ko je visel na kriþu. Na soboto so Jezusa pokopali. Blagoslovljena hrana se potem naslednji dan, na nedeljo, poje za zajtrk.


informiran.si Koliko veste o postopku dedovanja? Veste, da so nekateri dedièi upravièeni do nujnega deleža, kljub temu, da jim oporoèitelj v oporoki ni zapustil nièesar. Da se lahko zgodi, da je potrebno darilo, ki ga prejmete od zapustnika vrniti v dedno maso. Da pogosto ob dedovanju ni potrebno plaèati davka. Da morate nujni delež zahtevati sami in Vam ne pripade samodejno... Vse te in še druge odgovore o dedovanju Vam ponuja spodnji èlanek. Je oporoka nujna za potek dedovanja? Ne. Je pa priporoèljiva. Z oporoko namreè lahko dosežemo, da bo dedovanje potekalo tako kot sami želimo, oz. da bodo osebe, za katere želimo da bodo po naši smrti dobili naše premoženje, to tudi dobile. Oporoko lahko izdelate tudi s pomoèjo e-obrazca na portali Informiran.si Kako poteka dedovanje, èe ni oporoke? Èe ne napišemo oporoke, dedovanje poteka kot ga predpisuje zakon o dedovanju. To pomeni, da dedièi dedujejo glede na razmerje z umrlim. Gre celotna vrednost premoženja zapustnika v dedno maso? Ni nujno. Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugaèe pomagali pri pridobivanju premoženja, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloèi del, ki ustreza njihovemu prispevku k poveèanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Njihov prispevek tako ni predmet dedovanja, ampak pripade njim. Prav tako se izloèijo zapustnikovi gospodinjski predmeti manjše vrednosti. Ti pripadejo preživelemu zakoncu, zapustnikovim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu.

Prav tako se v primeru, ko je zapustnik užival pomoè v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoèi. Država se temu delu premoženja lahko odpove, èe so zapustnikovi dedièi, njegov zakonec ali njegovi otroci v tako slabem položaju, da sami potrebujejo pomoè. Kaj je nujni delež in komu pripada? Nujno dedovanje pride v poštev, èe je umrli napisal oporoko. Zakon o dedovanju namreè doloèa, da so doloèene osebe upravièene do dedovanja, kljub temu, da v oporoki niso navedene. Nujni delež znaša polovico obièajnega deleža, ki bi nujnemu dedièu pripadel po zakonu, omeniti pa je potrebno tudi, da morajo nujni dedièi nujni delež zahtevati sami, saj ga sodišèe ne upošteva samodejno. Nujni dedièi, ki lahko zahtevajo nujni delež so: · zapustnikovi potomci, posvojenci, ter njihovi potomci, · zapustnikovi starši, · zapustnikov zakonec. Nujni delež (tretjino obièajnega), lahko zahtevajo tudi zapustnikovi stari straši ter bratje in sestre, vendar le èe so nezmožni za delo, ter nimajo potrebnih sredstev za življenje. Kako lahko zapustnik razdedini dedièa? Zapustnik mora razdedinjenje jasno in nedvoumno izraziti v oporoki. Priporoèljivo je, da navede tudi razloge za razdedinjenje. Dedièa lahko zapustnik razdedini, èe: · èe se je dediè s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom · èe je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper oporoèitelja ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše · èe se je dediè vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.


informiran.si Je do dedovanja upravièen tudi zapustnikov izvenzakonski partner? Da. Zunajzakonska skupnost je glede dedovanja izenaèena z zakonsko zvezo. Izvenzakonski partner tako deduje pod enakimi pogoji, kot èe bi bila z zakoncem poroèena. Ali je dediè upravièen do dedovanja, kljub temu, da je od zapustnika še v èasu njegovega življenja z darilno pogodbo že dobil darilo (hišo, parcelo,...)? Da. Zapustnik lahko namreè s svojim premoženjem v èasu življenja razpolaga, kot želi. Vendar pa lahko zakoniti dedièi v primeru, ko bi bil njihov delež pri dedovanju prikrajšan, zahtevajo vraèunanje daril - razveljavitev darilne pogodbe.

AVTOMOBILIZEM Porsche 911 najbolj zanesljiv športni avtomobil Priznani ameriški inštitut za tržne raziskave J.D. Power and Associates je serijo 911, ki jo izdeluje družba Dr. Ing. h.c. F. Porsche AG iz Stuttgarta, razglasil za najbolj zanesljiv športni avtomobil. Takšen je bil namreè rezultat zadnje raziskave o zanesljivosti vozil VDS (Vehicle Dependability Study 2011), v kateri so analizirali vozila, registrirana v obdobju od septembra 2007 do februarja 2008. V raziskavi je sodelovalo veè kot 43.700 lastnikov vozil iz ZDA, ki so Porsche razglasili za najboljšega nemškega izdelovalca avtomobilov.

To pomeni, da se pri dedovanju to darilo upošteva. Tako je potrebno (delno ali v celoti) vrniti darovano stvar, oz. pride do sorazmernega zmanjšanja dednega deleža obdarovanca. Kako je s plaèilom davka? Plaèila davka so oprošèeni dedièi iz prvega dednega reda. Prav tako so plaèila davka opravièeni zet, snaha, pastorek in dediè ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Ostali dedièi so ob dedovanju dolžni plaèati davek, kot ga predpisuje Zakon o davku na dedišèine in darila. Višina davka je odvisna od razmerja z zapustnikom, opredeljuje pa ga tabela v 8. èlenu ZDDD. Ali dedièi odgovarjajo tudi za zapustnikove dolgove? Da, vendar le do višine podedovanega premoženja. Dediè mora tako zapustnikove upnike poplaèati, in lahko za zapustnikove dolgove odgovarja tudi s svojim premoženjem, a le do višine podedovanega premoženja. Oporoko, v kateri doloèite postopek dedovanja, lahko izdelate in natisnete tudi preko spleta, na portalu www.informiran.si.

Obenem je mnoge pohvale požela tudi kakovost njihovih proizvodov: Porschejeva matièna tovarna Stuttgart-Zuffenhausen je – z vidika dolgoroène kakovosti tam izdelanih vozil – najboljša avtomobilska tovarna na svetu, so ugotovili tržni raziskovalci v študiji VDS 2011. „Ti rezultati potrjujejo naša dosledna prizadevanja za vrhunsko kakovost v celotni proizvodni verigi. Pri Porscheju z doseženim nismo nikoli zadovoljni. Že po tradiciji se vedno trudimo, da bi bili še boljši. Kajti tudi na kakovost gledamo zelo športno,“ je dejal dr. Stefan Knirsch, vodja kakovosti v podjetju.


AVTOMOBILIZEM zelo tesno naslanja na konceptno študijo iz leta 2010. Za razliko od študije pa je serijska razlièica dvosedežnika, ki temelji na monocoque zasnovi iz plastiène mase, ojaèane s karbonskimi vlakni (CfK), opremljena z mehanskim strešnim sistemom s snemljivima strešnima segmentoma, ki ju lahko spravimo v prtljažnik spredaj.

Zaèetek prodaje hibridnega superšportnega modela Porsche 918 Spyder Družba Dr. Ing. h.c. F. Porsche AG iz Stuttgarta je danes zaèela s prodajo superšportnega vozila 918 Spyder, ki ga odlikuje inovativni plug-in hibridni pogon. Potem ko je konceptna študija, ki so jo predstavili na ženevskem avtomobilskem salonu leta 2010, pri kupcih naletela na izjemen odziv, se je serijski razvoj tega modela nadaljeval z vso paro. Zaradi edinstvene hibridne tehnologije bo 918 Spyder v povpreèju (novi evropski vozni ciklus) predvidoma porabil samo tri litre goriva na 100 kilometrov. Njegov 8-valjni V-motor razvije moè 368 kW (500 KM), pri èemer mu pomagata dva elektromotorja s skupno moèjo najmanj 160 kW (218 KM). Model 918 Spyder je v Sloveniji že možno naroèiti za ceno 784.817 EUR, vklj. z DMV, DDV in deželno opremo. Da bi zagotovili ekskluzivnost modela 918 Spyder, bo proizvodnja tega dvosedežnika omejena na najveè 918 primerkov. Prej ko kupec naroèi svoj primerek, prej bo vozilo dobavljeno, saj se bo vrstni red proizvodnje ravnal po vrstnem redu oddaje naroèil. Proizvodnja modela 918 Spyder naj bi stekla 18. septembra 2013 – 9/18 v ameriškem naèinu zapisovanja datumov – v manufakturnem oddelku v Porschejevi matièni tovarni Stuttgart-Zuffenhausen. Prva vozila naj bi kupcem zaèeli dobavljati novembra 2013. Dizajn, ki izhaja iz genetske zasnove Carrere GT in Porschejevih dirkalnikov 917 in RS Spyder, se

Model 918 Spyder je opremljen z v tej obliki edinstvenim plug-in hibridnim sistemom, ki vkljuèuje visokoturažni 8-valjni V-motor z veè kot 4-litrsko gibno prostornino in moèjo 368 kW (500 KM). Kot sredinski motor zasnovani agregat temelji na dirkalnem motorju uspešnega Porscheja RS Spyder, ki je svojo uèinkovitost impresivno dokazal z veèkratnimi zmagami na Michelin Green-X-Challengeu v okviru American Le Mans Series, na Le Mans Series in na tekmovanjih za 24 ur Le Mansa. Za prenos moèi na zadnji kolesni par skrbi Porschejev kompaktni 7-stopenjski menjalnik z dvojno sklopko (PDK). Poleg tega hibridni pogon vkljuèuje dva elektromotorja – enega na sprednji in enega na zadnji premi – s skupno mehansko moèjo najmanj 160 kW (218 KM). Ta konfiguracija omogoèa inovativen, variabilen štirikolesni pogon z neodvisnim usmerjanjem pogonske sile na obe premi. Kot zbiralnik energije služi tekoèinsko hlajena baterija z litijevimi ioni, ki jo je možno polniti na obièajni gospodinjski vtiènici in ki pri izkljuèno elektriènem pogonu vozila zagotavlja akcijski radij preko 25 kilometrov povpreène vožnje (novi evropski vozni ciklus). Èas polnjenja je odvisen od specifike elektriènega omrežja v posamezni državi; v Nemèiji npr. znaša okrog tri ure. Za nadaljnje skrajšanje èasa polnjenja je v naèrtu opcijska ponudba hitrega polnjenja. Kombinirana skupna poraba modela 918 Spyder bo po novem evropskem voznem ciklusu (direktiva ECE 101) predvidoma znašala 3,0 l/100 km, kar ustreza emisiji CO2 70 g/km. Kljub temu pa ta superšportnik zagota-


AVTOMOBILIZEM vlja vrhunske vozne zmogljivosti. Iz mirovanja pospeši na 100 km/h v maks. 3,2 sekunde, doseže pa konèno hitrost 320 km/h. To pomeni, da bo 918 Spyder lahko dirkališèe Nordschleife (Severna zanka) na Nürburgringu premagal v manj kot sedmih minutah in 30 sekundah – torej hitreje kot Porsche Carrera GT, ki je za to porabil sedem minut in 32 sekund. Z izkljuèno elektriènim pogonom znaša najveèja hitrost vozila 150 km/h. Da bi kupcem olajšali èakanje na 918 Spyder, nudi Porsche vsem, ki ga bodo naroèili, ekskluzivno možnost nakupa modela 911 Turbo S „Edition 918 Spyder“, èigar proizvodnja bo prav tako omejena na najveè 918 primerkov. Vizualno se ta posebna serija tako z zunanjostjo kot tudi z notranjostjo naslanja na znaèilne posebnosti modela 918 Spyder. Med drugim to velja za edinstvene elemente opreme v barvi acid green, denimo za specifiène in delno izvezene napise in šive, za kazalce v kombiniranem instrumentu, za specifièni zaèetni zaslon PCM in za osvetljene vstopne letve. Plaketa na pokrovu sovoznikovega predala bo oštevilèena z isto številko kot naroèeni 918 Spyder. Poleg tega je tudi možno 911 Turbo S „Edition 918 Spyder“ naroèiti v isti barvi. Tako tehnika kot tudi osnovna oprema novega 911 Turbo S „Edition 918 Spyder“ temeljita na modelu 911 Turbo S s 530 KM. Pri posebni seriji

Ernest Jan s.p. Globušak 5, 1420 Trbovlje izpušni sistemi vulkanizerstvo

mobitel: 040 776 308

bodo že tako ali tako bogato serijsko opremo dopolnjevali razširjeni paket usnjenega oblazinjenja, posebna izvedba instrumentov in dodatni karbonski elementi za zunanjost in notranjost vozila. 911 Turbo S „Edition 918 Spyder“ bo na voljo, ko bo stekla prodaja modela 918 Spyder, dobavljati pa ga bodo zaèeli junija 2011. V kupejevski izvedbi bo za ta posebni model v Sloveniji treba odšteti 215.509 EUR, kabriolet pa bo stal 229.365 EUR – obe ceni vkljuèujeta DMV, DDV in deželno opremo.

AVTOOBNOVA ZALEZINA Zalezina Boris s.p. GSM: 041/639 023 Cesta Tonèke Èeè 16, Trbovlje

servisiranje vesh vrst vozil

zascom.si zasavski informator

KREDITNO POSREDOVANJE Inf.: 040 854 546, e-pošta: prokom3@gmail.si


AVTOMOBILIZEM Merilo med kompaktnimi športnimi terenci – Audi Q3 Novi Audi Q3 je prestižni SUV kompaktnih dimenzij. Kot pravi Audi na vseh podroèjih tehnike postavlja merila – s karoserijo, pogonskimi sklopi, podvozjem ter visokorazvitimi asistenènimi in multimedijskimi sistemi. Audi Q3 je vsestranski spremljevalec za vsakodnevne potrebe – pravi urbani tip avtomobila.

Že sam dizajn novega Q3 je tipièen za znamko Audi – kupejevske linije so edinstvene za vozilo vrste SUV in so vizualen odraz njegovega športnega znaèaja. Obliko poudarjajo markantne luèi, zelo plosko zadnje steklo pa prièa o športnosti Audija Q3. Zaradi doslednega upoštevanja naèel lahke gradnje tehta Audi Q3 v osnovni izvedbi še manj kot 1500 kg. Pokrov motornega prostora in pokrov prtljažnika, ki zaobjema zadek in v katerega so integrirane zadnje luèi, sta izdelana iz aluminija; za togo in varno potniško celico je uporabljenega veliko jekla ultravisoke trdnosti. Nizki koliènik zraènega upora (cX = 0,32) prav tako v veliki meri prispeva k majhni porabi goriva. Notranjost Audijevega novinca deluje izjemno prostorno ter se ponaša z odlièno ergonomijo in kakovostjo izdelave. Enako kot pri zunanjosti, imajo kupci tudi tu veliko možnosti za izražanje

lastnega sloga – pri Audiju so pripravili bogato ponudbo materialov in barv. Prostornina prtljažnika znaša od 460 do 1.365 litrov, torej je idealna za šport in prosti èas. Serijsko opremo lahko po želji nadgradite s številnimi opcijami, ki so jih prevzeli neposredno iz luksuznega razreda. Omenimo naj funkcijo adaptive light za žaromete ksenon plus, ki cesto odlièno osvetli tudi v ovinkih. Izpopolnjeni parkirni sistem s krmilno avtomatiko voznika opozori tudi na ovire na boèni strani.Na podroèju infotainmenta ponuja Audi cel modularni sistem razliènih komponent – vrhunec ponudbe predstavljata veliki navigacijski sistem s trdim diskom MMI navigacija plus in pa Surround Sound System proizvajalca Bose z uèinkovito osvetljenimi nizkotonskimi zvoèniki spredaj. Èez èas bo v ponudbo dodan avtotelefon s tehnologijo Bluetooth online, vklj. z dostopovno funkcijo WLAN-Hotspot. Za Audijev kompaktni prestižni SUV bodo sprva na voljo trije štirivaljni motorji, en TDI in dva TFSI. Pri vseh agregatih je direktno v b r i z ga v a n j e g o r i v a ko m b i n i ra n o s turbopolnilnikom, rekuperacijskim sistemom in sistemom start-stop. Motorji se ponašajo z razponom moèi od 103 kW (140 KM) do 155 kW (211 KM) ter visoko zmogljivostjo in uèinkovitostjo. Osnovni motor, ki bo za Q3 na tržišèe prišel nekoliko kasneje, bo 2.0 TDI s 103 kW (140 KM) in pogonom spredaj, ki bo na 100 km v povpreèju porabil manj kot 5,2 litra goriva. Najmoènejši bencinski in najmoènejši dizelski motor sta na voljo v kombinaciji s stalnim štirikolesnim pogonom quattro in 7stopenjskim menjalnikom S tronic, ki ga odlikuje bliskovito menjavanje prestav. Menjalnik S tronic se predstavlja z inovacijo – èe voznik v opcijskem sistemu za uravnavanje vozne dinamike Audi drive select izbere


AVTOMOBILIZEM nastavitev efficiency, potem menjalnik v fazah brez dodajanja plina odpre sklopko in omogoèa prosti tek vozila. Tudi ta ukrep prispeva k zmanjšanju porabe goriva. S pomoèjo sistema Audi drive select lahko voznik, preko štirih možnih nastavitev, razliène sisteme, denimo krmiljenje motorja ali opcijsko prilagodljivo blaženje, prilagaja svojemu osebnemu slogu vožnje. Podvozje Audija Q3 ima kompleksno zasnovo, ki vkljuèuje štirivodilno zadnjo premo, elektromehansko servokrmiljenje in moène zavore na kolesih. Opcijsko je na voljo speljevalna asistenca, èez èas pa bo v ponudbo vkljuèena tudi asistenca za nadzorovani spust. V Nemèiji bo Audi Q3 naprodaj od junija dalje, njegova osnovna cena pa bo znašala 29.900 evrov. Zaèetek prodaje novega Audija Q3 v Sloveniji naèrtujemo za mesec oktober 2011. Cene za slovenski trg še niso znane.

Mazdino novo kompaktno športno terensko vozilo bo Mazda CX-5 Prvi Mazdin avtomobil nove generacije s tehnologijo SKYACTIV in oblikovalskim jezikom KODO Mazda Motor Corporation je danes naznanila, da bo novemu kompaktnemu športnemu avtomobilu ime Mazda CX-5. Model serijske proizvodnje bo temeljil na konceptnem vozilu Mazda MINAGI, ki je bilo predstavljeno na letošnjem marèevskem avtomobilskem salonu v Ženevi in bo na ogled tudi na mednarodnem avtomobilskem salonu v New Yorku, ki svoja vrata odpira 20. aprila 2011. Mazda CX-5 bo prvi serijski avtomobil z novim oblikovanjem KODO (»Duša gibanja«), ki je bilo premierno predstavljeno lani v konceptnem vozilu SHINARI ob novi tehnologiji SKYACTIV, ki v k l j u è u j e n o vo ge n e ra c i j o m o to r j ev, menjalnikov, karoserije in podvozja. Mazda CX-5 se bo prikljuèila Mazdini paleti nove generacije vozil leta 2012. Mazda CX-5 predstavlja novo kompaktno športno terensko vozilo segmenta, ki vkljuèuje tudi Mazdo CX-7 in v Evropi manj poznano Mazdo CX-9. Mazda CX-5 bo premierno predstavljena na letošnjem septembrskem mednarodnem avtomobilskem salonu v Frankfurtu.

HIPNOZA - hujšanje - odprava strahov - odvajenje od kajenja TUI-NA masaža 041 917 000, www.terapije.si


ŠPORT V ZASAVJU TRBOVELJÈANOM 9 MEDALJ NA 1. POKALNI TEKMI KARATE ZVEZE SLOVENIJE V soboto 26.3.2011 je v sežanski športni dvorani potekala 1. Pokalna tekma v organizaciji Karate zveze Slovenije za leto 2011. Nastopilo je 350 tekmovalcev iz 40 slovenskih klubov. Tokrat je trboveljski karate zastopalo 16 tekmovalk in tekmovalcev in sicer: Patricija KOÈNAR, Eva KRAJŠIÈ, Monika JAGER, Mila NEDIÈ, Sonja BALOH BAROVIÈ, Patricija BUKOVINSKI, Tea LOPAN, Sanja NARAGLAV, Husein TAHIROVIÈ, Matija KRIŽNIK, Tadej KOLANDER, Timi ZUPANÈIÈ, Luka PERC, Luka FERLIN, Jan NARAGLAV in Blaž HRIBOVŠEK. Tekmovalce sta s pomoèjo starejših tekmovalk vodila Maks ŠMIDHOFER in Miha KOVAÈIÈ. V katah posamezno je edino medaljo osvojil Tadej KOLANDER, ki je na koncu po 5 izvedenih katah osvojil bronasto medaljo. V katah ekipno smo s tremi ekipami osvojili komplet medalj. Prvo mesto so osvojili mlajši deèki (KOLANDER, KRIŽNIK, TAHIROVIÈ), drugo mesto starejše deklice (NEDIÈ, KRAJŠIÈ, JAGER) in tretje mesto starejši deèki (PERC, FERLIN, ZUPANÈIÈ). V borbah posamezno so bili trboveljski tekmovalci zopet med najboljšimi. V kategoriji mlajših deèkov nad 45kg je zopet suvereno slavil Tadej KOLANDER. V isti kategoriji velja omeniti še dober nastop Tahirovièa, kateremu je do medalje zmanjkalo nekaj športne sreèe. V kategoriji starejši deèkov do 55kg je Timi ZUPANÈIÈ osvojil svojo prvo medaljo v športnih borbah. Sonja BALOH BAROVIÈ je po trdem boju v polfinalu morala priznati premoè nasprotnice in je tako osvojila tretje mesto. Piko na i pa sta postavili mladinki Tea LOPAN in Sanja NARAGLAV z zmagami vsaka v svoji težnostni kategoriji. Za Sanjo je bila to prva zlata medalja v športnih borbah. Glavni trener je bil zadovoljen s prikazanimi

nastopi tako v katah in športnih borbah, kjer se že kažejo tehnièni obrisi bolj intenzivnega dela v tej disciplini pri mlajših tekmovalcih.

REZULTATI: KATE POSAMEZNO: Ml. deèki: 3. mesto: Tadej KOLANDER KATE EKIPNO: Ml. deèki: 1. mesto: KOLANDER, KRIŽNIK, TAHIROVIÈ St.. deklice 2. mesto: NEDIÈ, KRAJŠIÈ, JAGER St. deèki: 3. mesto: PERC, ZUPANÈIÈ, FERLIN BORBE POSAMEZNO: Ml. deèki nad 45kg: 1. mesto: Tadej KOLANDER St. deèki do 55kg: 3. mesto: Timotej ZUPANÈIÈ St. deklice. nad 50kg: 1. mesto: Sonja BALOH BAROVIÈ Mladinke do 59kg: 1. mesto: Tea LOPAN Mladinke nad 59kg: 1. mesto: Sanja NARAGLAV Miha KOVAÈIÈ


ŠPORT V ZASAVJU TRBOVELJSKI KARATEISTI NASTOPILI do èlanov. Barve trboveljskega kluba so V SKOPJU V NEDELJO PA V BRATISLAVI zastopali Patricija BUKOVINSKI, Tea LOPAN in Ta vikend so imeli trboveljski karateisti dvojni program. V Skopju je potekal 5. Mednarodni karate turnir »GAZI BABA OPEN«. Na tekmovanju je nastopilo 350 tekmovalcev iz 6 držav. Drugo tekmovanje se je odvijalo v Bratislavi, in sicer 31. Mednarodni turnir »GRAND PRIX SLOVAKIA«, kjer je nastopilo 550 tekmovalcev iz 12 držav. V Skopju so nastopili Mila NEDIÈ, Ajša D UR ATOV I È, Ja n NAR AGL AV in B la ž HRIBOVŠEK. V katah sta nastopili Mila in Ajša. Obema se je uspelo uvrstiti na zmagovalni oder, kjer je na koncu Mila osvojila srebrno medaljo, še stopnièko višje je stopila Ajša, ki je tako postala zmagovalka v svoji starostni kategoriji. Jan in Blaž sta nastopila v športnih borbah. Po zaèetnih zmagah sta oba klonila v polfinalu, Blaž šele po sodniški odloèitvi, ter na koncu oba zasedla tretje mesto, vsak v svoji težnostni kategoriji. Vlogo trenerja je opravljal Maks ŠMIDHOFER, ki je bil ob koncu tekmovanja zelo zadovoljen s štirimi osvojenimi medaljami. V Skopje so odpotovali tudi Igor KOVAÈIÈ, Damir VUÈILOVSKI ter Martin FORTE. Omenjeni trije èlani kluba že vrsto let gostijo trenerje in sodnike iz Skopja v èasu našega turnirja. Naši so bili v Skopju nastanjeni pri èlanih Karate kluba Tigar, ki so bili tudi organizatorji turnirja. S tem so vrnili uslugo našim èlanom ter njihovim družinam, ki so gostili goste iz Skopja v èasu našega turnirja v mesecu decembru lanskega leta. V Karate klubu Trbovlje verjamejo, da bodo takšne zadeve še utrdile prijateljske vezi med kluboma. Komisija za reprezentance, ki deluje znotraj Karate zveze Slovenije, je na spisek širšega izbora slovenskih reprezentanc uvrstila kar 70 tekmovalcev, ki so v Bratislavi nastopili v katah in športnih borbah od kategorij kadetov pa vse

Almin SALKIÈ. Vlogo reprezentanènega trenerja je opravljal Miha KOVAÈIÈ, ki je obenem tudi sekretar KzR. V katah sta nastopila Patrcija in Almin. Športna sreèa ni bila na njuni strani, tako da sta se iz Bratislave oba vrnila s porazom v prvem krogu. Tea se po izpustitvi letošnjega Mladinskega evropskega prvenstva poèasi vraèa v reprezentanène aktivnosti. V športnih borbah posamezno je dosegla zmago v prvem krogu, v drugem pa je morala priznati premoè svoji tekmici. Tea je nastopila tudi v športnih borbah ekipno, kjer se je na koncu s svojimi reprezentanènimi kolegicami veselila bronaste medalje. Jernej SIMERL

REZULTATI »GAZI BABA OPEN« - SKOPJE: KATE POSAMEZNO: Deklice – letnik 1998: 2. mesto: Mila NEDIÈ Deklice – letnik 1997: 1. mesto: Ajša DURATOVIÈ ŠPORTNE BORBE: Deèki – 1997 - 57 kg: 3. mesto: Blaž HRIBOVŠEK Deèki – 1997 - 70 kg: 3. mesto: Jan NARAGLAV REZULTATI »GRAND PRIX SLOVAKIA« BRATISLAVA: ŠPORTNE BORBE - EKIPNO: Mladinke– 16 in 17 let: 3. mesto: SLOVENIJA (Tea LOPAN)


ŠPORT V ZASAVJU STRELJANJE Mlajša tekmovalca Strelskega društva Rudnik iz Hrastnika sta 20.3.2011 v Juršincih svojo zbirko kolajn dopolnila z odliènima skupnima rezultatoma državne lige za mlade v streljanju z zraèno puško. Liga je bila sestavljena iz 5 turnirjev, ki so potekali od meseca oktobra 2010 pa vse do marca 2011 po vsej Sloveniji. Matic Sapor se je v kategoriji pionirjev z odliènimi rezultati uvrstil na skupno 1.mesto (72 tekmovalcev), Mateja Napret pa v kategoriji pionirk na 3.mesto (34 tekmovalk). V državni ligi za mlade je sodelovala tudi Eva Pavènik v kategoriji kadetinj in se v skupnem seštevku uvrstila na 5.mesto (14 tekmovalk).

mladinska šola LESTVICA 24. krog, 16.4.2011 selekcija U-14 KLUB ŠT Z N P GR 1. Domžale 24 21 2 1 113:11 2. Bravo Publikum 24 16 5 3 74:22 3. NOGA Triglav 24 15 4 5 66:14 4. FC Koper 24 16 1 7 75:35 5. Hit Gorica 23 15 4 4 58:23 6. IB Interblock 24 15 2 7 77:23 7. Olimpija Lj. 23 13 2 8 52:22 8. Velesovo-Šen. 24 11 3 10 42:57 9. Rokava Dekani 24 10 2 12 66:56 10. Krka 24 9 2 13 49:58 11. Rudar Trbovlje 24 7 6 11 25:46 12. Bela krajina 24 5 7 12 18:43 13. Bilje 24 5 3 16 21:56 14. Britof 24 3 3 18 17:114 15. Tabor Sežana 24 2 5 17 16:86 16. Ankaran-Piran 24 2 1 21 21:124

TÈ 65 53 49 49 49 47 41 36 32 29 27 22 18 12 11 7

LESTVICA 5. krog 09.04.11 selekcija U-8 KLUB ŠT Z N P GR 1. Rudar Trbovlje 15 11 1 3 38:17 2. Ilirija 1911 A 15 6 4 5 33:20 3. Brinje A 15 6 2 7 16:25 4. Slovan 15 3 1 11 18:43

TÈ 34 22 20 10

LESTVICA 15. krog 16.04.11 KLUB ŠT Z 1. Interblock A 60 45 2. Domžale 60 42 3. Olimpija Lj. A 60 40 4. Bravo Publ. A 60 39 5. Kamnik A 60 28 6. Brinje A 60 25 7. Rudar Trbovlje 60 21 8. Krka A 60 19 9. Kalcer Vod. 56 19 10. Dolomiti A 60 14 11. Ihan-Domž. 56 14 12. Koèevje 60 9

selekcija U-12 N P GR 9 6 231:40 9 9 171:44 10 10 148:47 7 14 166:47 5 27 125:93 6 29 116:103 5 34 106:154 7 34 103:109 3 34 87:156 11 35 48:158 8 34 60:157 2 49 56:309

TÈ 144 135 130 124 89 81 68 64 60 53 50 29

LESTVICA 13. krog 23.04.11 KLUB ŠT Z 1. Olimpija Lj. A 12 10 2. Domžale 12 10 3. Interblock A 12 9 4. Brinje A 12 7 5. Bravo Publ. A 12 6 6. Mengo 28 A 13 4 7. Arne Tabor 69 12 4 8. Ilirija 1911 A 13 4 9. Kamnik 12 1 10. Rudar Trbovlje 12 0

selekcija U-10 N P GR 2 0 70:9 1 1 73:9 3 0 35:9 1 4 43:19 1 5 45:25 2 7 24:46 1 7 22:34 1 8 24:43 0 11 5:93 0 12 14:68

TÈ 32 31 30 22 19 14 13 13 3 0


ŠPORT V ZASAVJU

Regionalna Ljubljanska LEGEA liga LESTVICA 18. krog 16.04.11 KLUB 1. Svoboda Ljubljana 2. Zagorje 3. Kolpa 4. Jevnica 5. Komenda 6. Arne Tabor 69 7. Bravo ŠTUDENT 8. Ihan 9. Rudar Trbovlje 10. Jezero Medvode 11. Brinje 12. Cockta Kresnice 13. Termit Moravèe 14. Slovan

ŠT 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18

Z 13 10 10 9 8 9 8 8 7 7 5 4 4 0

N 3 3 2 4 6 3 5 3 4 2 3 4 3 3

P 2 5 6 5 4 6 5 7 7 9 10 10 11 15

GR 47:17 39:25 40:21 37:24 31:19 37:29 34:19 31:35 30:33 26:39 23:35 14:33 18:32 10:56

TÈ 42 33 32 31 30 30 29 27 25 23 18 16 15 3

18. krog 16.04.11 Ihan Jezero Medvode Termit Moravèe Zagorje Cockta Kresnice Arne Tabor 69 Svoboda Ljubljana 17. krog 09.04.11 Bravo ŠTUDENT Jevnica Rudar Trbovlje Komenda Slovan Brinje Kolpa 16. krog 02.04.11 Svoboda Ljubljana Zagorje Ihan Termit Moravèe Cockta Kresnice Arne Tabor 69 Jevnica

: Kolpa : Brinje : Slovan : Bravo ŠTUDENT : Komenda : Jevnica : Rudar Trbovlje

1:1 (0:0) 3:1 (1:0) 3:0 (1:0) 0:5 (0:3) 1:1 (0:0) 1:0 (0:0) 2:0 (1:0)

: Cockta Kresnice : Ihan : Termit Moravèe : Arne Tabor 69 : Zagorje : Svoboda Ljubl. : Jezero Medvode

2:2 (1:1) 2:1 (2:0) 3:0 (2:0) 5:1 (2:0) 1:3 (0:1) 1:5 (1:1) 6:0 (2:0)

: Kolpa : Rudar Trbovlje : Jezero Medvode : Brinje : Slovan : Bravo ŠTUDENT : Komenda

1:0 (1:0) 2:0 (0:0) 5:2 (1:0) 1:1 (0:1) 2:0 (1:0) 1:2 (0:1) 0:1 (0:0)

REZULTATI 19. krog 17.04.11 Primorje Ajdov. : Svoboda Ljubljana 7:3 (4:0) Jadran Dekani : Šenèur Velesovo 6:0 (2:0) MNK Izola : Roltek Termit 4:3 (2:1) MNK Ljubljana : NK Britof 1:2 (0:1) Rudar Trbovlje : Calcit Fotball Kam.2:2 (0:0) ND Slovan : ŠD Bilje 2:2 (0:2) Krka : Bela Krajina 3:0 (1:0)

REZULTATI 19. krog 17.04.11 Primorje Ajdov. : Svoboda Ljubljana 3:1 (2:0) Jadran Dekani : Šenèur Hrastje 2:0 (2:0) MNK Izola : Roltek Termit 2:0 (1:0) MNK Ljubljana : NK Britof 2:4 (2:1) Rudar Trbovlje : Calcit Fotball Kam.6:2 (3:2) ND Slovan : ŠD Bilje 1:2 (1:0) Krka : Bela Krajina 4:0 (4:0)

2. Mladinska liga zahod

2. Kadetska liga zahod

LESTVICA 20. krog 23.04.11 KLUB 1. Krka 2. Primorje Ajdov. 3. Jadran Dekani 4. MNK Izola 5. ŠD Bilje 6. Šenèur Hrastje 7. Rudar Trbovlje 8. Roltek Termit 9. Svoboda Ljubljana 10. ND Slovan 11. Bela Krajina 12. NK Britof 13. Calcit Fotball Kam. 14. MNK Ljubljana

LESTVICA 20. krog 23.04.11 KLUB 1. Krka 2. Jadran Dekani 3. MNK Izola 4. Bela Krajina 5. NK Britof 6. Primorje Ajdov. 7. ŠD Bilje 8. Rudar Trbovlje 9. Roltek Termit 10. Šenèur Velesovo 11. Svoboda Ljubljana 12. MNK Ljubljana 13. Calcit Fotball Kam. 14. ND Slovan

ŠT 20 19 19 19 19 19 19 20 19 19 19 19 19 19

Z N 13 5 14 1 12 2 12 2 12 2 8 5 9 2 9 0 8 2 5 3 4 4 4 4 5 0 3 0

P 2 4 5 5 5 6 8 11 9 11 11 11 14 16

GR 48:19 59:22 68:21 51:22 57:33 31:32 38:40 35:32 34:35 31:43 31:52 29:54 33:76 23:87

TÈ 44 43 38 38 38 29 29 27 26 18 16 16 15 9

ŠT 20 19 19 19 19 19 19 19 20 19 19 19 19 19

Z 15 13 11 11 11 10 7 7 6 5 7 5 1 0

N 3 4 5 4 4 2 4 4 4 6 0 3 3 4

P 2 2 3 4 4 7 8 8 10 8 12 11 15 15

GR 79:18 50:13 46:27 71:29 41:27 47:31 47:29 37:25 25:39 28:44 44:62 32:66 11:80 14:82

TÈ 48 43 38 37 37 32 25 25 22 21 21 18 6 4


MOJ VRT Kaj lahko gojimo v rastlinjaku – lahko eno po eno postavimo na površino paradižnik Sredi pomladi lahko v rastlinjaku posejemo in zaènemo z vzgojo zelenjave, za katero je na prostem še prehladno. Med slednje spada tudi paradižnik, ki ga lahko vzgojimo iz semena ali pa si priskrbimo sadike. Sadike imajo prednost, saj bodo rastline hitreje zaèele z rastjo, vendar je izbira razliènih sort navadno precej revnejša v primerjavi s široko paleto sort, ki jih najdemo v ponudbi prodajalcev semen. Na izbiro imamo številne sorte, ki se razlikujejo v barvi, velikosti in okusu plodov. Poleg tega pa lahko izbiramo tudi med paradižniki z razlièno obliko rasti. V kolikor je prostor za rast omejen, se odloèite za sorte z neomejeno rastjo. Pri teh sortah lahko mirno odstranite stranske poganjke in rastlino vzgojite ob visoki palici. Grmièasto rastoèih sort ni potrebno pincirati, potrebujejo pa veè prostora za rast. Èeprav lahko paradižnik uspešno gojimo tudi na prostem, ima vzgoja v rastlinjaku prednost, saj rastline šèiti pred razliènimi boleznimi. Paradižnike lahko v rastlinjaku posadimo v velike lonce, ali pa uporabimo kar vreèe s substratom. V vsakem primeru pa je pomembno, da rastlinam zagotovimo dovolj vode.

Vzgoja iz semen Najprimernejši èas za setev paradižnika je april. Šest do osem semen posejemo v lonec 8-10 cm premera. Ker so semena sorazmerno velika, jih

substrata in bodoèim rastlinam zagotovimo dovolj prostora za rast (slednje vam bom olajšalo tudi kasnejše presajanje rastlin). Semena nato prekrijemo s plastjo substrata ali vermikulita in dobro zalijemo. Ko kalice poženejo prvi par pravih listov jih presadimo v lasten lonec (približno 9 cm premera).

Nega Paradižniki so zelo laène rastline in potrebujejo veliko hranil. Kljub temu pa je potrebno z gnojenjem poèakati vse, dokler se ne zaèno oblikovati prvi plodovi. Za gnojenje uporabite posebno gnojilo za paradižnike. Kot že reèeno je potrebno paradižnike redno zalivati. S tem bomo prepreèili, da bi bile rastline izpostavljene stresu. Pomanjkanje vode slabo vpliva na razvoj plodov, saj lahko pride do otrditve površine plodu in cepljenja plodov.


JEDI IN SLADICE

Recept za okusno šunko zavito v testo Iz moke, kvasa, soli in vode naredimo gladko testo, ki ga vzhajamo približno 1 uro.

Recept za jajca z nadevom iz masla, gorèice, kisle smetane, hrena in feferona Jajca trdo skuhamo. Kuhamo jih pribliþno 10 minut.

Testo razvaljamo in vanj zavijemo kos šunke.

Nato jih ohladimo, olupimo in prereþemo na polovico. Iz njih izdolbeno rumenjake.

Peèemo na zmerni temperaturi približno 50 min. Sestavine: Šunka 1kg Pšenièna bela moka 600g Kvas - svež 20g Sol Voda 3dl

V posodico damo rumenjake in jih pretlaèimo. Dodamo maslo, gorèico, kislo smetano, sol, poper, sesekljan peterðilj, nariban hren, limonin sok in sesekljan feferon. Vse skupaj dobro premeðamo in s kremo napolnimo beljake.

Izdaja in trženje: Kartonažna dodelava Renata Baš s.p. TRR: 0311 0100 0536 762 in Pro Kom 3 Janez Baš s.p. TRR: 0311 0100 0420 750 Uredništvo Zascom Opekarna 37, 1420 Trbovlje telefon: 040 854 546, 040 598 245 spletni naslov: www.zascom.si e-pošta: zascom.si@gmail.com splošno: www.dormeo.net avtomobilizem: press material šport: press material moj vrt: www.okrasnivrt.com recepti: www.mojirecepti.com

Smetanov hren Smetano stresemo v posodo in jo premeðamo. Dodamo sol. Hren naribamo in dodamo k kisli smetani. Ohladimo in postreþemo.

Recept za nariban hren z jabolki Kis razredèimo z vodo in vanj vmeðamo nariban hren. Jabolka operemo, nastrgamo in dodamo k hrenu. Solimo, sladkamo in dobro premeðamo. Nasvet Jabolèni hren lahko izbolðamo tako, da vanj vmeðamo vino ali pomaranèni sok.


Zascom 10  

Zasavski informator - številka 10.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you