Issuu on Google+

OKTOBER 2006

študentske obljube županskim kandidatom

Kl


Brucovanje KŠŠ

6

NAPOVEDNIK stran 2 pastirsko pismo stran 4 Arwuselj - kako se ARWA odpravi v Bruselj

ZAKLONIŠČE PREPEVA

stran 6 BITI MUNGO - vrednota prihodnosti

8

stran 8 MMC Pulsar

stran 10 kadrovske spremembe Atelje Clobb

Zaklonišče prepeva so z življenjsko zgodbo Miće Muriquija obnoreli Slovence in se uvrstili med najpopularnejše slovenske rokerske skupine. Na televizijskih ekranih so dobesedno kraljevali z video spotom za pesem Glasajte za nas, katerega uspeh je bil zaradi tematike, s katero so se člani skupine spoprijeli v predvolilnem obdobju, kot na dlani. Po Nešto kao Džimi Hendrix (Shelter Rec./Panika ‘96), Novo vreme - stare dileme (Shelter Rec./NIKA ‘98), Glasajte za nas (Shelter Rec./NIKA ‘99), Odoh majko u rokere (Nika records, 2001) so nazadnje izdali

album Sellam alejkum (2004) Na albumu je 11 avtorskih skladb, kjer se Zaklonišče prepeva sprehodijo od klasičnih rockerskih ritmov, skaja in reggaeja do klasičnega francoskega šansona. Na albumu ‘Sellam alejkum’ se vnovič pojavi tudi oče sarajevskega novega primitivizma Elvis J. Kurtović, ki je tokrat sodeloval kot tekstopisec. Zaklonišče Prepeva so nedvomno ena izmed skupin, ki je zelo zaznamovala slovensko glasbeno dogajanje. V letih ustvarjanja so proizvedli že celo vrsto hitov, ki jih boste slišali na dovolj dolgem koncertu ob letošnjem brucovanju.

UVODNIK

stran 12 november v Ostrigi

14

stran 14 Intervju Lady’s first

predzadnja stran natečaj za najboljšo ČB fotografijo

Ch-ch-ch-changes… In tako je, Zamorklino vodstvo je uradno novo (neuradno: prejšnji urednik si je vzel odmor za kosilo in ga še ni nazaj). Za vse, ki ste imeli radi Nejca, imejte ga radi še naprej… Sveža Zamorkla je pred tabo. Nekaj stvari ostaja istih, nekateri avtorji odhajajo (al pa sam še nisem uspel dobit telefonske), novi prihajajo… In vidim potencial. Kar vidim ideje, kako skačejo pod kape ljudi, dej me, dej me povej, dej me zapiš… Zakaj pa ne? Zamorkla je časopis vseh študentov. Če te potegne pisat, dobrodošel. Zanimiv čas je. Čas faksov, brucovanj, volitev in še marsičesa. Hotel sem eno ta hudo udart čez župane al pa čez Loko al pa čez ne vem kva. Ma ja… Zdej se ne počutm tko. Zdej ti želim sam lepo jesen. Uno ta toplo, ta barvito, ta življensko. Pa če se ga Zamorkla mim prsanka, jo pel na kavo. Hja no, ko smo lih pri jeseni… Jesenuc jo vzame na WC. Kjerkol že, nej seže. JahBless

Urednik Urednik: Jan Čadež Novinarsko zaledje: ARWA, Nejc Hudolin, Andrej Eržen, Maja Gričar, Žiga Pišlar, Pajk, Štibo, Hektor C. Trdec, Eržo, Jack, Matjaž Vouk Prelom strani in oblikovanje: RS Design

Deadline za naslednjo številko: 9. december 2006, članki na zamorkla@kss.si


pastirsko pismo

Drage moje ovčice! Voukou Matjaž

S

pet imam, in sicer po malce daljšem času, plemenito nalogo, da vam, moje predrage ovčice, ponovno natrosim nekaj pastirskih modrosti s svojega predsedniškega prestola. Upam,da si tega predsedniškega prestola ne predstavljate kot nek monumentalen stol, ki ga tvorijo zlato, srebro in platina, ter je čez in čez posut z dragimi kamni, na hrbtnem delu ima vgrajen velik kamen plemenitega urana iz Žirovskega vrha, ki daje celemu tronu svetlo florescenten, skoraj svetniški sij, na sedalnem delu pa je prijetno oblazinjen z rdečim žametom ali pa z usnjem, kakor vam je pač dražje. Resnici na ljubo je prestol vsem znan študentski inventar: navadna pisalna miza, opremljena z računalnikom, namizno svetilko in velikim kupom papirjev, povečini A4 formata, ki prihaja iz vseh koncev in krajev ter iz povsem različnih kategorij, ki pa so seveda med seboj povsem pomešane. Razen takrat, ko se lotim kategoriranja (beri pospravljanja) te dokumentacije, kar pa se zgodi le nekajkrat na leto, ko se tudi meni, vajenemu kaosa, poraja občutek totalne izgubljenosti, ki je primerljiva mogoče le z

izgubljenostjo slovenske zunanje politike... poleg tega pa sem še precej finančno šibak, saj se je zaključilo poletje, ki pa je znano kot črna luknja vseh prihrankov. No, eni so ga izkoristili tako, drugi drugače, eni bolj razvratno, drugi manj, eni kontemplatorno.... No, jaz sem zaključil poletje s predčasnim začetkom zime. ????????? Če se mogoče še kdo spomni, se je ravno leto nazaj v Škofji Loki za tri dni ustavila delegacija Finskih študentk in študentov. Ne kar tako, po naključju. Hamalais Osakunta, študentska organizacija, ki združuje predvsem študente iz področja Tampereja, ki študirajo na različnih fakultetah v Helsinkih, pri čemer vstop ostalim študentom glede na geografsko pripadnost, ni omejen, in Zveza Škis sta se medsebojno povezali in s pomočjo programa Mladina, podprtega s strani Evropske unije, organizirali mladinsko izmenjavo, pri čemer je skupina 18 Fincev spoznavala kulturne in naravne prelestnosti naše domovine ter študentskega organiziranja v Sloveniji. No, letos, konec septembra je jurišna borbena skupinica slovenskih študentk in študentov vrnila udarec/obisk Finski. In kaj smo počeli? Bili na Laponskem, se savnali, se potem ohlajevali na finski način (kričanje v diru po potki pri minus dveh stopinjah od savne do jezera, potem skokec v pet stopinj toplo, pardon, mrzlo vodo, in nato dir v kričanju nazaj v savno), videli severni sij, severne jelene, Božička pač na žalost ne (dobri mož ga sedaj, ko je božič še daleč, namreč žlempa po zanikrnih predelih

No, če se iz podzemlja dvignemo na nivo pritličja, najdemo menzo, kjer se študentarija za finske razmere zelo poceni hrani, ob prireditvah a la brucovanje, pustno rajanje in podobno pa se spremeni v koncerntno dvorano. Potem se dvignemo v prvo nadstropje, najdemo pisarne, kamor imajo vstop le posvečeni, in velik dnevni prostor, ki je natanko po polovici pregrajen, ampak tako, da je prehajanje iz ene polovice do druge povsem neovirano po levi in desni strani. Na pregradni steni se nahaja platno, kamor ob večerih projicirajo televizijski program in ob priložnostih pogledaš kak film, medtem ko sediš v mehkem, anatomsko oblikovanem usnjenem kavču, kamor se lahko spravi kakih 30 povprečnih riti. Na drugi strani stene pa je postavljen slab meter visok oder, dimenzij cca 2.5 x 4 m, ki je pokrit z rdečimi blazinami nadstandardne velikosti, kamor se lahko mirno zavlečeš v vsakem momentu dneva, če te pač premaga utrujenost. Tu je še miza za namizni tenis, pred velikim LCD televizorjem pa je postavljem usnjen dvosed – playstation kotiček. V drugem nadstropju imajo kuhinjo in žur dvorano, opremljeno z majčkeno bolj trpežnim tlemi in 4 zvočniki. To dvorano uporabljajo še za plesne vaje in zborovsko petje. Tu pa je še prostor z biljard mizo, kjer lahko, če ti pač sede in če je miza prosta, po mili volji pošiljaš krogle v šest lukenj. To pa še ni vse.

Helsinkov, ali pa se recimo preležava na sončnih Bermudih) obiskali muzej o Samijih, spoznali njihovo kulturo, se kepali (ja, sneg že imajo tam gori), šli na treking po tajgi.... Ampak to ni bistvo. Hočem vam le povedati štorijo, kako študentsko organizacijo imajo Finci, ki smo jo podrobneje spoznali, ko smo prišli v Helsinke, oziroma bolje, kaj imajo? Osakunta Hamalais poseduje v samem centru mesta veliko zgradbo, kakršne tudi v Ljubljani, naši ljubljeni vseslovenski prestolnici ni lahko najti. To je osemnadstropna nepremičnina, ki ima v tlorisu obliko črke U. Dve krili sta naseljeni s stanovalci, ki plačujejo, glede na to, da jim je na tak način omogočeno bivanje v samem centru mesta, precej mastne evre, ki odhajajo v blagajno Osakunte, ta pa na tak način kar lepo živi, kot smo lahko videli v tretjem, sicer malce nižjem krilu, ki so si ga študenje ohranili zase oziroma za opravljanje svojih potreb. Njihove potrebe pa so čimbolj uživaško preživljanje časa. In tega ne trdim na podlagi prvega, bežnega oziroma površnega vtisa. Vedeti morate, da sem sam v tej zgradbi pet dni jedel, pil in spal, skratka živel. In v tem času, sem si lahko ustvaril precej realno predstavo o tamkajšnjem študentskem vsakdanu. V zvočno dobro izolirani kleti imajo strelišče (avtor tega prispevka se ni izneveril svoji obramboslovni krvi in je podrobno preiskal tla – našel tulce nabojev za malokalibrsko puško in devetmilimetersko pištolo) in precej klavstrofobičen prostor, kjer vadijo malce glasnejše glasbene skupine.

2 3

Študentsko kraljestvo se nadaljuje v tretje nadstropje, kjer imajo malo sejno sobo, veliko sejno sobo in savno. To pa ni le mala sobica s pečko, ki je znotraj obita z lesom. Pod okrilje savne sodi tudi velik prostor, opremljen s kaminom, šankom, usnjenimi fotelji, mizico; ob dveh stenah pa se nahajata še dva kavča, kjer lahko, ko ti v savni postane prevroče, ogrnjen samo z brisačo, mirno prideš na pivo in na mirno debato. Potem ko žeja popusti, piva v steklenici pa zmanjka, pa taisto debato nadaljuješ v pravi savni, katere pravi sladkorček je okno, skozi katerega lahko medtem, ko od tebe tečejo reke znoja, opazuješ dogajanje na ulici, nekje globoko spodaj. Če pa te finski promet ne navdušuje preveč, pa še vedno lahko opazuješ Finke, ki se golokože potijo v razponu od dveh do maksimalno dvestotih centimetrov stran od tebe... Nadstropje više je še knjižnica, v kateri ti prijazno osebje priskrbi katerokoli knjigo že hočeš. Tudi knjižnica je opremljena s precej počivalnimi elementi. Tako spet najdemo kavče, vrhunec umetnosti počivanja pa sta viseči mreži, razpeti v prehodnem območju med dvema deloma knjižničnih prostorov; prvi del je namenjenim knjigam, drugi pa delu na računalnikih, osem po številu, če hočem biti natančnejši. V poletnem času se umaknejo ven iz civilizacije. To v tem primeru pomeni, da se zatečejo v zavetje gozdov 100

kilometrov severneje od Helsinkov, v bližino malega mesteca, imenovanega Oitti, kjer posedujejo leseno poletno hišo v dveh nadstropjih, katere spodnji del je namenjen dnevni sobi, kuhinji in jedilnici, zgornji del pa je urejen v spalnice, kjer lahko mirne duše udobno prespi kakih 30 posameznikov. Ta rezidenca se nahaja v prav prijetnem okolju. Obdaja jo borov gozd, kake tri minute hoda po ozki stezi stran pa je jezero, na bregu katerega je postavljena savna v obliki male rdeče prebarvane koče. In kako je študenteraj prišel do vseh teh dobrin, ki mu jih začuda nihče ne oporeka, nihče ne vlači po časopisih, nihče ne steguje rok po njih, nihče načrtno ne infiltrira ljudi neke politične opcije v strukturo s kakimi zlobnimi nameni? Finci so se očitno že v preteklosti zavedali pomena študentskega organiziranja, neformalnega druženja in na tak način sklenjenih prijateljstev, za bodočnost družbe. Osakunta Hamalais je bila namreč ustanovljena že davnega leta 1653, živela pa je s pomočjo denarnih donacij bogatih stricev in uspešnih bivših študentov. Ti so se na tak način zahvalili za dobre stare študentske dni, nekaj podobnega, kot so doživeli sami, pa so s tem ponudili še kasnejšim rodovom. Mogoče je tak način razmišljanja vzrok, da je danes Finska v razvoju tam, kjer pač je – pri

vrhu. Osakunta Hamalais pa je bila še toliko srečnejša, saj je dobila zemljišče na obrobju Helsinkov. Helsinki pa so postopoma rasli, center mesta se je selil, in ravno naključje je hotelo, da je center mesta sedaj ravno tam, kjer jim je bilo stoletja nazaj dano zemljišče. Kaj pa pri nas? Kot kaže bo še to, kar imamo, šlo v maloro. Bojda imamo preveč vsega, kopljemo se v denarju in ne počnemo nič. Vse zaradi kratkoročnih političnih in osebnih interesov. Ah, Slovenija. Tvoj karakter te že stoletja tepe, ti pa se iz tega ne naučiš ničesar.


ARWUSELJ – KO SE ARWA ODPRAVI V BRUSELJ

Jettsellaan 19, Brüseln...... Verjetno najbolj odtrgano opremljena hiša v celem Brüselnu......predstavljajte si razpadajočo staro bajto, ki je obnovljena tako, da izgleda kot razpadajoča stara bajta. Da ob prvem ogledu sredi noči naletiš na druščino umetnikov, ki med večerjo za dolgo mizo bolj kot skupina ljudi spominjajo na Adams family. Da v dnevni sobi iz stropa štrli....lestev. Da kopalnici manjka 1/3 tal in tako uporabnikom ponuja lep razgled na kuhinjo. Da skozi okno lahko zlezeš na streho, kjer te čaka udobna postelja (brez žimnice). In tako naprej do 4. nadstropja.

ARWA

T

o je zgodba o neki poti v Bruselj. Zgodba o tem, kako je Nina na internetu našla delavnico plesne kompanije Ultima Vez, kako smo se spontano odločile, da gremo, sedle v avto in se odpeljale. O tem, kako smo vozile, preživljale čakanje v kolonah in preklinjale nestrpne voznike. O tem, kako smo sredi noči prispele v Bruselj, zašle v črnski geto in nato v »naši« hiši naletele na skorajda vampirsko večerjo. To je zgodba o Ellison in Sanču, ki sta

nas sprejela v svojo hišo ter o Muriel, Janu, Mariši, Kami, Eriki, Mucuku, Casperju, Liz in Kati, s katerimi smo vsak dan skupaj plesali, skakali, se metali ob tla, si podajali kamne, lovili drug drugega, plavali po suhem in preizkušali meje svoje vzdržljivosti. Zgodba o tem, kako smo ugotovile, da plesalci veliko jejo in da so večino časa pobuškani. O tem, kako smo v svoji modrosti izumljale nove reke in kletvice. O tem, kako smo se kot štiri izžete cunje vlekle po Bruslju in iskale načine hoje, pri katerih uporabljaš najmanj mišic. To pa je tudi zgodba o tem, kako nam je kljub vsem spoznanjem Bruselj po enem tednu še vedno ostal neznanka.

Ultima Vez in njen studio....daleč stran od naše ulice Jettselaan.... Mogoče smo res pričakovale več kot le majhna bela vrata s skromnim napisom Ultima Vez. Toda za majhnimi vrati se je skrival ravno prav velik plesni studio. In ravno pravšnje število belih kamnov. Ter idealno število igralcev in plesalcev. In 5 ur na dan je bilo več kot preveč za pridobivanje kvalitetnih modric, bušk in drugih plesnih poškodb. A znatno premalo, da bi se človek naučil ves gibalni repertoar. Pa vseeno dovolj, da so nas prepričali, da je mogoče prav vse. In da, tudi če ne moreš, še vedno moraš in zmoreš. In seveda Arwa ne bi bila Arwa, če ji ne bi v petek, 5. dan takega in drugačnega pomikanja proti Ultima Vez, končno uspelo najti najkrajšo pot do plesne dvorane.

Brüseln..... Prvi vtis? Prekleti Brüslni ne znajo postavit nobenega smerokaza. Ne na križišču, ne pred njim, kaj šele za njim. Če se to zdi lokalcem prijetno razvedrilo za povprečne turiste, je štirim Arwam z zemljevidom, ki je bolj spominjal na satelitski posnetek,.... no....na ta račun se je ob iskanju ulice Jettselaan kdaj pa kdaj zaslišal kakšen papadok (prevoda vam pač ni treba vedet).

4 5

A gremo?……Pa pejmo! Doza brüzseljčevca (dobre glasbe) in termovka kavice sta nas pospremili na pot preko Stuttija in Luxija do Bruslja, kjer se ob prihodu nismo izgubile, smo pa kasneje imele veliko težav z orientacijo in sistematičnim ogledovanjem mesta. Bruslja pa podrobneje nismo spoznale predvsem zaradi utrujenih in obtolčenih teles, saj je bil glavni razlog za naš prihod…..ja, seveda, ples. Na delavnici nam je kmalu postalo kristalno jasno, da nič ni nemogoče. Da Katja lahko ujame Nino, ki skoči nanjo. Da Kaja ni prevelika zame. Da je ujeti kamen lažje kot ujeti čevelj. Da dejstvo, da se cel teden nisi poškodoval še ne zagotavlja, da se ti zadnji dan ne more nič zgoditi. Da padaš v brezno, čeprav ga ni nikjer in iz smrtne nevarnosti rešiš partnerja. Da plavaš lahko brez vode. Do tega in še marsičesa nas je pripravila Muriel in nam tako pokazala začetke plesne kompanije Ultima Vez. Ugotovile smo tudi, da bruseljčani kljub svoji vsesplošni umirjenosti nenavadno reagirajo na dekle s klobukom in da sta po njihovem mnenju dve pizzi za nas štiri odločno preveč. Teden je bil za vsako od nas šola v marsikaterem smislu. Kdor komira je pač komar, skromnost pa je slovenska čednost.


M

BITI MUNGO: VREDNOTA PRIHODNOSTI Avtor članka: Nejc Hudolin Kontakt: extreme@kss.si

nogi od vas se verjetno sprašujete, kaj dejansko pomeni biti Mungo v 21. stoletju, v času, ki človeku vsiljuje materialistični način življenja. Biti Mungo pomeni živeti ravno nasprotno. Kaj Mungosi počnejo!? Oziroma bolje bi bilo vprašati, kaj Mungosi ne počnejo!? Naše dejavnosti posegajo prav na vsa področja človekove eksistence in prepričani smo, da bi si sleherni mladostnik ali odrasel mlad po srcu v naši družbi našel svoj »konjiček«, pa bodimo moderni in rečimo »kobilo«. Če naše misli nehote ob tem stavku zaidejo v drugo smer bo to sicer malce težko izvedljivo, kajti na žalost našo ekipo sestavljajo izključno predstavniki močnejšega spola, tako da bi si v prihodnosti želeli med svoje vrste sprejeti tudi kakšno članico. Da pa nebi sedaj govorili samo o mungosih in kobilah, kajti nismo tako zelo živalsko naravnani, kar se mogoče zdi ob naših podvigih na »štangah« in skakalnicah, se ozrimo najprej na lansko sezono. Lahko bi rekli, da je bila lanska sezona nadvse plodna. To dokazuje dejstvo, da smo v snowboard park na Starem vrhu postavili nekaj novih snowboard objektov. K tem podvigom nas je vodila predvsem ideja popestritve snowboard scene, ne samo na Gorenjskem, ampak v celi Sloveniji. Verjetno pa je svojo vlogo pri tem odigrala tudi prikrita resnica, da smo vsi Mungosi veliki ljubitelji risank »A je to?«. Da pa smo ta projekt izpeljali je bilo potrebno vložiti veliko truda in odrekanja, predvsem v smislu delaj namesto bordaj. Vendar pa verjamemo v dobrobit naših prizadevanj in prepričani smo, da bo o naših snowboard objektih še veliko govora…

Naslednja stvar na katero smo Mungosi zelo ponosni je lanskoletni filmski izdelek »The White Mungos«. Letos nameravamo kar se tiče filmske produkcije Loka Crew Productions stopiti še korak više in našemu cenjenemu občinstvu ponuditi vseslovenski snowboard film. Kratko predstavitev le-tega (trailer) bo kmalu moč videti na internetu, kasneje pa seveda tudi v kinematografih (hec…ali pač).

Če pa se ozremo v bližnjo prihodnost in pri tem resnično ne potrebujemo jasnovidnih zmožnosti, vidimo, da bomo Mungosi končno združeni v neko formalno združbo in to je klub. To pa nameravamo realizirati predvsem zato, da bi še bolj oplemenitili spekter naših dejavnosti. Pri tem nam bo v veliko podporo tvoja zainteresiranost dragi

6 7

bralec oziroma bralka, kajti želeli bi si sodelovanja z novimi ljudmi in ta misel posledično pomeni tudi več inovacij v našem bodočem klubu. K temu bi še dodal nekoliko spremenjeno prežvečeno frazo »Pridružite se nam, ne bo vam žal!«, in zadnje štiri besede kar izpustil. Mungosi si v čast in ponos štejemo tudi organizacijo snowboard tekmovanj. Če potegnemo črto pod te podvige, bi omenil »Pahuc session«, ki je zelo lepo uspel, kljub slabemu vremenu. Zelo spoštujemo vsakega gledalca naših tekem, saj s svojo udeležbo izkazujejo podporo našim prizadevanjem. Naslednja tekma je bila na Starem vrhu, ki je tudi posrečeno izpadla, kljub manjšim tehničnim težavam. Odzvalo se je veliko število tekmovalcev iz vse Slovenije, kar nam dokazuje, da nas Slovenska borderska scena jemlje resno in podpira. Edino kar bi si še želeli, je malo več tistih lokalnih gledalcev, ki jim prevoz do Starega vrha ne predstavlja

prevelikega problema. Tekmovanja organiziramo predvsem z idejo sproščanja pozitivne energije ob druženju v športnem in prijateljskem vzdušju. Ne moremo pa tudi skriti pričakovanj okoli realizacije tekem na »Občinskem klancu« nad upravno enoto občine Škofja Loka in »FIS« mednarodnih tekmovanj na Starem vrhu. Pri prvem projektu nas pomirja dejstvo, da imamo v Škofji Loki zelo naklonjene župane in to, da se bližajo lokalne volitve, pa si lahko bodoči novi župan sposodi projekt za svoj program pri nabiranju novih volivcev. Kar pa se tiče »FIS« tekem je naše dosedanje sodelovanje s smučiščem Stari vrh z gospodom Matejem Demšarjem na čelu zelo efektivno in bi kar izkoristil tole priložnost, ter se mu lepo zahvalil za dosedanjo pomoč pri uresničevanju naših sanj v imenu celotne ekipe Mungosov. Je pa tudi nedvomno, da se smučišče Stari vrh nenehno razvija in z njim posledično tudi mi. Najlepša hvala tudi vsem dotedanjim sponzorjem

in veselimo se sodelovanja z novimi. Da pa Mungosi ne hodimo naokoli po svetu kar nagi (morate vedeti, da smo mi za razliko od onih iz narave udomačeni), si izdelujemo svoja lastna oblačila od kap, majic, puloverjev, hlač, nahrbtnikov, da o prelepih volnenih spodnjicah sploh ne govorimo… Poletje se je že docela poslovilo od nas, tu je jesen in kmalu bo tu zima. Verjetno bo marsikdo od vas pogrešal tople poletne dni, a vsak mora vedeti, da je v vsakem letnem času moč najti nekaj lepega, neizmerljivega. Zakaj bi na sneg gledali kot nadlogo, ko pa si lahko na noge posadimo leseno »dilco« in se z največjo strastjo in užitkom zapodimo v še nedotaknjen snežni pršič… CARPE DIEM vam kličejo škofjeloški Mungosi!


MMC

platnu predvajani filmi, ki jih običajno v medijih le redko zasledimo; bodisi gre za amaterske nizkoproračunske filme ali dokumetarce, kratke filme, legendarne risanke ali pa starejše klasične filme, ki so ostali v arhivu filmske zgodovine in so za večino že pozabljeni, a v resnici še kako živi. Večina predvajanih filmov je prostodostopnih in si jih lahko brezplačno prenesete preko spleta. Vsak torek ob 21h v MMCju Pulsar na Mestnem Trgu 20 v Škofji Loki. Ogled projekcij je brezplačen!

r a s Pul

Kino Impulz: The Real Face Of The European Union - (2004) (60 min) Torek 24. oktober ob 21h Kino Impulz: BARAKA Torek 31. oktober ob 21h

M

ultimedijski center Pulsar je (zaenkrat še edini) regionalni multimedijski center na Gorenjskem, ki deluje pod Zavodom O, Zavodom škofjeloške mladine. Naše dejavnosti podpira Ministrstvo za kulturo in Evropski Sklad Za Regionalni Razvoj; Pulsar je del mreže multimedijskih centrov Slovenije M3C (www.m3c.si). Naš namen je zagotavljanje brezplačnega dostopa do interneta in IKT opreme ter storitev informacijske družbe vsem prebivalcem na območju Gorenjske. V prostorih MMCja na Mestnem Trgu 20, v Škofji Loki (bivša računalnica KŠŠja) se nahaja 9 računalnikov, ki so na razpolago vsak dan od ponedeljka do petka od 11h do 21h, ter v soboto od 10h do 12h.

Kot podporna organizacija nudimo brezplačno uporabo naše opreme tako posameznikom kot neprofitnim kulturnim institucijam. V centru je na voljo tudi kotiček za videomontažo in obdelavo fotografij ter digitalizacijo medijev, vrhunska digitalna kamera in vsa pripadajoča oprema. Na območju centra je za uporabnike prenosnih računalnikov na voljo WiFi Hotspot za brezžično surfanje po spletu. Na celotnem Mestnem Trgu pa bo prav tako kmalu na voljo brezplačen dostop do medmrežja preko brezžične antene. Pulsar ima urejeno tudi strežniško infrastrukturo, ki primernim organizacijam in posameznikom zagotavlja brezplačno gostovanje spletnih strani, kot tudi promocijo njihovih aktivnosti in programa na spletnem

Program delavnic Delavnice potekajo vsako soboto in nedeljo od 14. do 22. oktobra delavnice videomontaže (Adobe Premiere) od 28. oktobra do 5. novembra delavnice AutoDesk Autocad-a (risanje 2D načrtov in 3D modelov) od 11. do 23. novembra delavnica izdelave spletnih strani (Macromedia Dreamweaver) od 25. novembra do 3. decembra delavnica Flash-a (Macromedia Flash) od 9. do 23. decembra delavnica programiranja PHP&MySQL Na delavnico se lahko prijavite pri operaterju v MMCju Pulsar na Mestnem Trgu 20, Škofja Loka ali na email naslov andrej@zavodo.org ŠTEVILO PRIJAV JE OMEJENO!

portalu www.pulsar.si Kot programski del nudimo izobraževanje na področju multimedijev v obliki delavnic, tečajev in videoprojekcij.

Delavnice

KONTAKT: info@pulsar.si

V prihajajoči sezoni 2006 bodo vsak teden v soboto in nedeljo pod strokovnim vodstvom potekale raznovrstne multimedijske delavnice; v obdobju od oktobra do decembra namenjene predvsem začetnikom. Več informacij: andrej@zavodo.org

Več informacij o naših dejavnostih in programu: http://www.pulsar.si

Kino Impulz V Pulsarju bodo v okviru projekta Kino Impulz vsak torek zvečer na velikem

8 9


poezija • 28.10. KIPARSKA DELAVNICA 2

MESEČNI PROGRAM ZA OKTOBER in NOVEMBER 2006 • 21.10. KIPARSKA DELAVNICA 1

A

telje Clobb je uspešno zaštartal v novo sezono 06/07. Najbrž je se je že marsikdo od vas spraševal, kaj se bo zgodilo z ateljejem v tej sezoni. Situacija je bila kritična. Po neuspešni in propadli sezoni 05/06 je bil atelje postavljen pred dejstvo: ali se zapre ali pa se po hitrem postopku najde zanj ustrezna rešitev. Na srečo se je zgodila druga možnost in atelje je dobil novega koordinatorja.

Žiga Pišlar, novi koordinator ateljeja Clobb: Ko sem čez poletje razmišljal, sam posedal v prostorih ateljeja in čakal, da se najde kakšna duša, ki bi prišla ustvarjat oz. prostoru dodajat dejavnost, kateri je Clobb namenjen, sem bil že kar pošteno zaskrbljen, ker se skoraj nihče ni pojavil. Spraševal sem se kaj in kako naj se lotim zadeve. Stvar se je na moj prvi vtis zdela nerešljiva. Toda po aktivnih nekaj nekajdnevnih dopustih in po kar nekaj dodobra zažuranih nočeh so se ideje kar začele pojavljati. Tako sem zbral še nekaj ljudi, ki so prispevali še malo predlogov in stvar se je začela odvijati, skrbi so se kar naenkrat spremenile v delo, delo pa se zdaj spreminja v dejanja. Atelje smo na delovnih akcijah dodobra pospravili in pripravili za vse vas, ki vas taka dejavnost zanima in veseli. Clobb je 4.oktobra ponovno odprl svoja vrata v že 7. sezono. V oktobru so se naše ideje že realizirale v prijeten umetniški program. Z ustvarjanjem in novimi stvarmi smo že pričeli navdihovati naše najmlajše na otroških delavnicah. Na kiparskih delavnicah se spoznavamo z glino, organiziran je tudi ogled razstav na mesecu fotografije v Ljubljani, na sporedu so tudi kreativne delavnice, ki se bodo vrstile čez celo leto, v oktobru delamo svečke... na sporedu pa je še marsikaj…

Ročno oblikovanje in dolbenje glinenih izdelkov; delavnice bodo potekale štiri sobote (21. in 28. oktober ter 4. in 11. november) od 17.00 – 20.00, s pričetkom 21.10.2006. Cena delavnic je 3000 SIT, ves material je vključen v ceno. Pridite oblečeni v primerna oblačila. Delavnice potekajo pod mentorstvom študentke pedagoške fakultete v Mariboru Polone Kovač. Info in prijave na tel.041-215-380 ali med uradnimi urami v Ateljeju Clobb.

• 22.10. OGLED RAZSTAV V OKVIRU MESECA FOTOGRAFIJE V LJUBLJANI Ogledali si bomo sedem razstav na različnih lokacijah v centru Ljubljane. Ponekod bo organizirano tudi vodstvo. Odhod je 22.10.2006 ob 08.00 z avtobusne postaje v Škofji Loki, prihod pozno popoldan. Ob zadostnem številu prijav bo organiziran avtobus. Prijave sprejemamo do četrtka 19.10.2006 med uradnimi urami v prostorih Ateljeja Clobb ali po telefonu 031/654-059 (Urban) in 041/247-440 (Darja). Cena: 2000 SIT (prevoz + vstopnina). Predviden ogled razstav: 1) PHOTONIC MOMENT 2 (Ljubljanski Grad) 2) MARJAN PFEIFER: AKTI IN SOLINE (galerija Fotografija)

od 17.00 – 20.00

• 3.11. OTROŠKE DELAVNICE

3) MATJAŽ WENZEL: HK (Cankarjev dom – mala galerija) 4) VESNA ČRNIVEC: GRAFIČNI ALBUM LJUBLJANA (arhitekturni muzej Ljubljana) 5) BOJAN SALAJ: INTERIERJI II. (galerija Photon) 6) LJUBLJANAAMSTERDAM (galerija Luwigana) 7) REKVIZITI IN PROTEZE: ODSEVI TELESA V SODOBNI AVSTRIJSKI UMETNOSTI (Grad Kodeljevo)

od 17.00 – 19.00 v prostorih Ateljeja Clobb

• 4.11. KIPARSKA DELAVNICA 3 od 17.00 – 19.00

• 10.11. OTROŠKE DELAVNICE od 17.00 – 19.00

• 11.11. KIPARSKA DELAVNICA 4 od 17.00 – 19.00

• 27.10. OTROŠKE DELAVNICE Otroške delavnice bodo potekale celo leto, pod mentorstvom štirih deklet: Maje, Tjaše, Petre in Maruše. Delavnice so za vse otroke brezplačne in potekajo vsak petek od 17.00 – 19.00 v Ateljeju Clobb.

• 14.11. FOTOGRAFSKE DELAVNICE KLASIČNE FOTOGRAFIJE

• 17.11. OTROŠKE DELAVNICE

Spoznavali bomo analogni fotoaparat in se naučili ročno osvetliti naše fotografije. Delo bomo nadaljevali v fotografski temnici, kjer bomo iz posnetega materiala sami razvili svoj film,ga pokomentirali in se lotili še razvijanja fotografij. Fotografske delavnice bodo potekale štiri torke s pričetkom 14.11.06 od 17.00 – 19.00, v Ateljeju Clobb pod mentorstvom fotografinje Darje Prezelj in fotografa Urbana Babnika. Cena je 4000 SIT, vključen ves material.

• 18.11. KREATIVNE DELAVNICE: SERVETNE TEHNIKE

od 17.00 – 19.00 v Ateljeju Clobb.

Slika ali prikupen pladenj? Preizkusite se v preprosti tehniki, ki ne zahteva pretiranih oblikovalskih spretnosti. Potrebujete zgolj prtiček z izbranim motivom, ščepec spretnosti, kanček radovednosti in veselje do dela. Izdelali bomo pladenj ali sliko, z motivom po vaši izbiri. Vaša naloga je zgolj, da se udeležite delavnice, ki bo potekala v soboto 18. novembra 2006 od 16.00 –19.00 v organizaciji Jane (040 794 983) in Špele (040 794 979). Za ostale formalne, neformalne in materialne potrebščine poskrbimo mi. Cena je 2000 sit ,vključen ves material.

• 21.11. FOTOGRAFSKE DELAVNICE KLASIČNE FOTOGRAFIJE od 17.00 – 19.00

• 27.10. KREATIVNA DELAVNICA IZDELOVANJA BUČ ZA NOČ ČAROVNIC

• 24.11. OTROŠKE DELAVNICE od 17.00 – 19.00

Izdelovanje tradicionalnih buč za noč čarovnic. Clobb zrihta buče, vi pa prinesete ideje za najstrašnejšo bučo. Delavnice bodo potekale od 17.00 – 20.00 v prostorih Ateljeja Clobb Cena delavnic: 1500 sit, prijave in info. na tel. 040-746-086 ali med uradnimi uradnimi urami v Ateljeja Clobb.

• 28.11. FOTOGRAFSKE DELAVNICE KLASIČNE FOTOGRAFIJE od 17.00 – 19.00

Med plesom V ritmih takta zibaje z boki. Čas je obnemel prisotnost vsega, kar je bilo zajeto in v dih izživeto. Oči tipljejo po mojem telesu, željne srkajo mojo navzočnost. Tako nevsiljivo in tiho kot nežen vetrič. Okus po pristnem se me je dotaknil bolj kot same roke. Pustil je na meni več kot njegov vonj. Želj in občudovanja vreden pogled… Videl me je z mojimi očmi… Vsak strah in dvom spremenil v čudovito pustolovščino sprejeto v nepopolnosti človeka. Daj zapleši… zapleši v vsej svoji negotovosti, vse kar imaš je tako edinstveno. Lepa si… hvala ti, mi je povedal brez besed samo z očmi.

Maja Gričar

10 11


• • • • • • •

• • •

• •

12 13


CHILL PILL 99, založniška glasbena dejavnost Zavoda O, je izdala svoj drugi CD projekt, po God scard prvencu, tokrat prvenec za

Lady’s first Klemen Štibilj

B

lejsko tržiška hard rock naveza Lady`s first je v ponedeljek 11.9.2006 izdala svoj prvenec s pomenljivim naslovom 911. CD je izšel pri hišni glasbeni založbi Chill Pill 99. In ker še ne vemo kaj dosti o Lady`s first, smo poklicali Miha, po domače Bucota: Živjo Buco! Obstajate že kar nekaj časa, kako bi se na kratko predstavili škofjeloškemu študentskemu dvomesečniku? Buco: Ja, smo Tržiško-Blejska hardrockerska naveza Lady’s first. V skupini nas je pet in po večini prihajamo iz Tržiča. Vadimo na Bledu, kjer tudi nabiramo izkušnje. Imamo že kar nekaj kilometrov igranja ter spot 911 in prvenec 911. Kako pa je sploh prišlo do sodelovanja z Zavodom škofjeloške mladine, glede na to, da niste lokalni band oz. ste kar od daleč ? Do sodelovanja z Zavodom O smo prišli preko skupine God Scard in se povezali s Klemenom. On pa nam je pomagal pri izdaji prvenca 911.

Vas kaj preletavajo dvomi, če ste se odločili za pravo založbo, glede na to da nima nekih vez in je omejena s svojim delovanjem? Dvomov v založbo nimamo, ker nam tudi ta ne daje takšnega občutka. Mi radi delamo s Klemenom, smo pa tu zato da sodelujemo in upamo, da bodo vezi in poznastva prišla na pošten delaven način, ki pa ga v slovenski sceni manjka, kar se nam zdi zelo žalostno! Kako bi ocenil današnjo slovensko sceno, mislite da je sedaj pravi čas za vas?

Kaj je botrovalo temu, da ste se do prve plošče dokopali šele sedaj; kot si omenil Lady`s first obstajate že od leta 1998? Ja, sam band obstaja že kar nekaj časa, ampak prej so se igrali samo coverji, zato se nas je prijel naziv cover band, za katerega pa upamo, da smo se ga s prvencem 911 vsaj malo znebili. Drugače pa smo postali polni lastnih idej in smo probavali te realizirati. In tako smo počasi prišli do naše prve plošče 911 izdane pri založbi Chill Pill 99. Če te pravilno razumem, pred prvencem niste nikoli izdajali demo posnetkov ali kaj podobnega, uletel ste kar s čisto pravim CDjem? Ne nismo. Imeli smo sicer dva komada, ampak to je slišalo zelo malo ljudi. Od kje ste črpali navdih za avtorski album 911, kakšno sporočilo nosi? Navdih za avtorski material smo črpali iz svari, ki se vsakomur od nas dogajajo vsak dan. Zato je album 911 temelj realizacije skozi katero gledamo mi kot band. Sporočilo albuma je, da naj si ne zatiskamo oči in ne glejmo samo kar je lepo. Glejmo realno, tisto kar imamo!! Kaj pričakujete od te, za vsak bend najpomembnejše prve plošče, kakšni so načrti za vnaprej? Pričakujemo ne prav veliko, a le najboljše. Načrti za naprej so: pač snemati naprej (druga plošča), narediti še videospote in pa čimveč koncertirati!

14 15

Slovenska scena je na določenih stvareh kar prišla do svojega blišča, le da se preveč dela vse na VIP. Mogoče je pa še kaj boljšega v slovenski sceni, pa se raje tlači navzdol, da imajo nekateri več profita. Za nas mogoče res ni pravi čas, a z delom in borbo bomo dokazali iz kakšnega testa smo in da se ne damo kar tako. Ha Ha S katero mislijo bi zaokrožil sam koncept skupine Lady`s first? Ladys first smo band, a brez kvalitete in prijateljev nas ni! We can do it harder but we are here for Lady’s first!


poezija

Aviončki

Služba za svobodo

J. F.

I

nternet, čudovita zadeva, medijski prostor v katerem se mehanizmi cenzure še niso izpopolnili do točke, kjer se nahajajo drugi mediji. Da, morda se sliši neverjetno, ampak cenzura še vedno živi, celo v večji meri, kot je kadarkoli. In razlog za to je jasen, potrebno je prekriti pred očmi javnosti največji projekt v človeški zgodovini, vsaj kolikor nam je znana. In glede na to, da bo mnogo bralcev tega članka ravno v njem prvič slišala za načrtno spuščanje kemičnih snovi v atmosfero planeta Zemlje s pomočjo letal, je očitno, da cenzura deluje. Vse skupaj je zelo preprosto, dogaja se na višini desetih kilometrov neposredno nad vašimi domovi v vidnem polju golega očesa, na delu so skoraj vsak dan, tudi ob praznikih in nedeljah. Vsi ste jih že videli škropiti kemične snovi, a le redki ste si vzeli čas, se za dlje časa zazrli v nebo in sprevideli, da obstajata dve vrsti črt, ki prihajajo iz motorjev letal. Seveda sem se tudi jaz najprej pozanimal kako nastanejo črte za letali in ugotovil, da gre za zelo preprosto dejstvo fizike, vroč reaktivni motor letala spredaj zajema zrak, ki je zelo mrzel zaradi višine, ga spusti skozi motor in za seboj odrine nazaj v atmosfero, medtem pa se zgodi proces, ki mu pravijo ionizacija, zato se za letalom zariše bela črta, ki pa se v minuti do treh, ko se zrak nazaj ohladi, razblini in za letalom ostane nebo nespremenjeno, razen

za količino onesnaženja, ki ga proizvaja letalo, ampak v primerjavi z drugo vrsto črt je to zanemarljivo. Kajti črte, ki ne nastajajo z ionizacijo, tudi ne izginjajo, ampak se razlezejo, na nebu ostanejo ure in kadar je škropljenje intenzivno lahko v času parih ur celotno nebo, ki je bilo prej skoraj brez oblačka, spremenijo v nebo, ki se o škropljenju nezavedajočemu človeku, zdi kot da je oblačno, morda še bistroumno pripomni, da te vremenarji pa res nč ne vejo, spet so rekl da bo sonce pa je vse oblačn. Sliši se neverjetno, kaj? Pa sem si rekel, da se bom še malo pozanimal in pisal sem Uradu za informiranje Republike Slovenije, odgovor sem čakal več kot mesec dni, celo večkrat sem ga moral zahtevati in nato je vendarle prispel, a me je razočaral, zelo razočaral, niti zanikali niso! Rekli so, da je to nemogoče, ker da bi potemtakem potrebovali po celem planetu letališča s cisternami, kjer bi hranili te kemične snovi??? Jaz sem pa osel, ki ne ve, da že imamo po celem svetu letališča na katerih so cisterne, ali kaj? No in pisal sem ponovno in ponovno in ponovno, še na Ministrstvo za promet, Inšpektorat za promet, obrambo, vladi, na strojno fakulteto na oddelek za letalstvo… in odgovorov ni bilo. Tudi gospodu Hanžku, mojemu ljubemu varuhu človekovih pravic sem pisal, odgovoril pa mi je, da se ga to ne tiče in da mi ni dolžan dati nobenega odgovora, mi pa svetuje, da se obrnem na nevladne

Luna, sonce, zvezde, oči, povej kako se tebi to zdi? Kaj je res? In česa ni? Poglej vojaka nad pečino bedi, sanja dom in neon telo, zasveti utrinek, vse je svetlo.

organizacije. Uspelo mi je vzpostaviti tudi stik s profesorjem klimatolurgije, ki mi je odgovoril, da tudi sam ve za to, hkrati pa sem ga spraševal po uradni razlagi s strani znanosti. In zanimivo, kaj mi je odgovoril, uradna znanost nima razlage za črte, ki ne izginejo v minuti do treh. Celo policistom sem poskušal to prijaviti, pa žal nimajo oblasti nad našim nebom. Torej, kaj sedaj, letala vidim, vem, da nekaj spuščajo v zrak, a uradnega odgovora od nikjer, nič, še zanikajo ne, ignoranca. Pa sem bil spet pri dobrem prijatelju internetu, raziskoval sem naprej in še raziskujem, na spletu je mnogo internet strani o tej problematiki, priporočam www.carnicom. com, ključne besede za iskanje po spletu: chemtrails, chemsoup, aerosol crimes, cloud buster… A bodite previdni in ne verjemite vsega kar slišite in vidite, kjerkoli, imejte v mislih, da je ogromno energije vložene v to, da bi vas zavedli proč od dejstva, da nekdo nekaj z letali spušča v atmosfero. Če dvomite, da se to resnično dogaja, potem vam priporočam, da malo večkrat pogledate v tisto ne več temno modro stvar nad vami. Če sprejemate, da se to dogaja, potem vas prosim, da razmislite o tem, raziskujete, govorite in sprašujete, kajti glede na skrivnostnost je zelo verjetno, da se iz teh meglic ne bo razkadilo nič dobrega.

Gleda iz pečine, nemirno stoji, ožuljene roke, neprespane noči. Njegov rojak pod rušo leži, s sosednjega hriba sosed drhti.

Gleda iz pečine, nemirno stoji, čaka na svobodo, na mirne noči. Res ni važno kaj sploh misliš si ti, ker naš gospodar nas vse preslepi! Danes suha prst, jutri vihar, ti imaš svojo službo, kaj tebi to mar… kaj tebi to mar…

Mitja Pajek Mati se joče, srce jo boli, že ob sami misli jo vse zaskeli. Vse skupaj ena sama noč, nihče ne vpraša od kje vsa ta moč! Ko roža oveni, ležiš v temi. Gledal bi sonce, vendar ga ni… vendar ga ni… Luna, sonce, zvezde, oči, kaj pa tukaj misliš si ti? Kaj je res? In česa ni? Mati se joče, srce jo boli, že ob sami misli jo vse zaskeli. Ožuljene roke, neprespane noči povej, kako se tebi to zdi?

16 17

Pesem o travi Hodim, hodim, sem v puščavi… Resnično mi sede kadar sem sam in si skuham obilno kosilo. In praviš: »Kaj ne govori pesem o travi?« Govori, govori… Pesem je kot reka ni je možno ustavit. In ko enkrat krene, ne moreš govorit samo o travi. Trava že še pride na vrsto, če ne prej, ko se usedeš v krsto in ti bo rasla po glavi.

Jan Čadež

E

STARODAVNA PREROKBA

skimi iz ljudstva Kalaalllit pomnijo prerokbo, ki pravi, da, ko bodo kot skala trdi ledeniki postali tako mehki, da boš lahko na njih pustil odtis roke, bo to znak, da je ravnotežje Matere Zemlje temeljito pretreseno. Stric si nikoli ni mislil, da se bo prerokba izpolnila v času njegovega življenja. Leta 2003 je na Svetovnem mirovnem vrhu v New Yorku Stric podelil naslednjo zgodbo: Odraščal sem v majhni vasici na Grenlandiji. Vaščani so bili takrat, kot tudi danes, ribiči in lovci. Živeli smo zelo podobno kot naši dedje – samo živiš in preživiš z darili narave. Resnično ni bilo ničesar drugega kot kar nam je dala Mati Narava. Pred približno 15-mi leti pa je eden od vaščanov ob prihodu v vas naznanil nekaj čudnega. Potoček prihaja izpod ledenika… Danes je ta potoček reka in obstaja grožnja, da ocean pogoltne ne samo vaše, temveč vse ljudi. In zato bi rad, da se, ko sedimo tukaj in se zavezujemo miru, spomnite – led se topi… led se topi. Prihajam od daleč, da povem vam, ljudem industrializiranih držav: Zbudite se in sprevidite škodo, ki jo povzročate in

spremenite svoje načine. Kdaj mislite to storiti? Ko morje zalije prvo nadstropje vaših nebotičnikov… drugo nadstropje… ali peto? Ker to se dogaja, vi pa kar hodite svojo pot. Vendar je led ledenika lahko staliti v primerjavi z ledom, ki je v človeških srcih. Zato bom zdaj zapel pesem, pesem, ki naj stopi led v srcih ljudi. Dvignil je svoj boben in zapel pesem, ki je napolnila prostor z nepozabno in zvenečo melodijo. Prevod in priredba Jan


ANARHIJA ZA TELEBANE

Seznam ugodnosti kluba škofjeloških študentov

J. F.

B

esede anarhija, anarhizem in anarhist so postale del vsakdanjega diskurza, a žalostno je, da še mnogo tistih, ki imajo na sebi znani simbol ne vedo kaj pomeni. Večina gladko potegne enačaj med besedama kaos in anarhija, čeprav ni v tem niti kančka resnice. Pogosto celo ljudje, ki se ponašajo s predikati kot so dipl., mag. in dr., ko želijo reči kaos raje uporabijo besedo anarhija. Ali to počnejo iz nevednosti ali zlih namenov presodi sam. Dejstvo pa ostaja, da se je že mnogo velikih umov človeštva opredelilo za anarhiste: Huxley, Orwell, Chomsky, Zahrzan, Bakunin, Moore… od uglednih mož je slišati trditve, da je anarhija končni stadij družbenega razvoja. Celo za Jezusa in Siddharto bi lahko rekli, da sta bila anarhista. Anarhijo bi najlažje opisali, kot zavračanje avtoritete, institucij, paternalizma, materialistične družbe, duhovne nesvobode… Anarhija gradi na individualnosti posameznika, zahteva enakost med vsemi in ne enakost v današnjem smislu, ampak dejansko enakost. In to ne pomeni, da smo si vsi enaki, ampak da je vsak sam svoj in ravno v tej samosvojosti enak drugim, ki so tudi samosvoji. Gre za priznavanje in spoštovanje

različnosti, nihče nima pravice škoditi drugemu, ga izkoriščati, ustvarjati družbene sisteme v katerih je nekdo večvreden, oziroma kakor se je izrazil Orwell v Živalski farmi; ‘’Vse živali so enakovredne, a nekatere so enakovrednejše.’’, tako živimo danes in anarhisti temu pravimo odločno NE! Anarhija je vizija družbe, kjer je hierarhični trikotnik odstranjen, ni kraljev in podanikov, veljakov in siromakov, so samo posamezniki, ki se po svoji volji združujejo v interesne skupine, vsakdo ima pravico do svojega kotička pod nebom in nihče ni nadrejen nikomur. Na tej točki se bralcu, ki razmišlja v okvirjih egoističnih teorij zazdi, da bi zavladal kaos, da bi se ljudje začeli pobijati med seboj, občutil bi pomanjkanje trde roke, ki bi ga krotila, da ne bi zašel s ‘prave poti’, a v anarhiji ni tako, tam ne potrebuješ trde roke, ne potrebuješ avtoritete, nisi ovca, ki rabi pastirja, ampak si ti pastir, pastir samega sebe, podeljena ti je pravica, da sam upravljaš s svojim življenjem, podarjena ti je svoboda. In tu smo še pri eni anarhistični trditvi, ki pravi, da je svoboda odgovornost, le kdor ravna odgovorno je lahko svoboden, drugače je suženj svojih dejanj. V anarhiji se tudi pojmi lastnine,

družine in dedovanja predrugačijo, da o ukinitvi pojma kapitala sploh ne govorim, kajti bednejše filozofije, kot je kapitalistična še nisem slišal. Medtem ko je marksistična teorija precej bližje anarhizmu, čeprav so razlike še vedno velike. V očeh anarhista so tudi človekove pravice, ki nam jih je priborila francoska revolucija, nevredne človeka, so temelj zatiranj današnjega dne, kljub temu da zvenijo mamljivo. Anarhizem gre še dlje, zavrača celo delitev dela, samo civilizacijo, kot jo poznamo zadnjih ‘’deset tisoč let’’. Anarhizem sega vse do korenin človeštva na tem planetu, zavzema se za sožitje med ljudmi in našo materjo Zemljo, ter vsem živim, tu so predvsem aktivne struje primitivizma in ekoanarhizma. Seveda sedaj skeptični bralec poreče, da je to nemogoče, da je to utopija, kajne? No, iz teh trditev je jasno, da se ta bralec nikoli ni poglobil v to kaj pomeni beseda utopija in od kje izvira. Da, to so utopične vizije sveta in vesel sem, da so to, kajti še vedno je to bolje kot slepa vera v realnost brez razumevanja nje same. Na ugovor, da je anarhija nemogoča pa odvračam, da ima tisti, ki tako meni zelo slabo mnenje o sebi in pomilovanja vredno vero o zmožnostih človeštva.

teþaj: 1 eur = 239,640sit zadeva

18 19

Bazen Kranj Be Fit 10x obisk Be Fit 1x obisk Be Fit 1x tedensk Be Fit 2x tedensk Be Fit 3x tedensk Be Fit neomejeno Be Fit fitnes+ aerobika 1x tedensko Be Fit fitnes+ aerobika 2x tedensko Be Fit fitnes+ aerobika 3x tedensko Fitnes 1x obisk Fitnes meseþna do 17h Fitnes meseþna celodnevna Fitnes toþkovna 10x obisk Fitnes trimeseþna Fitnes polletna Savna 1x obisk Savna 10x obisk Solarij 5 min Solarij 60 min Solarij 120 min Kino Kranj Kino Sora Klicni dostop

v sezoni 2006/07

Cena v sitih 500,00 7.600,00 850,00 3.200,00 5.000,00 5.750,00 7.400,00 7.500,00 8.500,00 9.300,00 550,00 4.500,00 6.000,00 6.300,00 15.500,00 28.000,00 850 7.700,00 390,00 4.300,00 8.000,00 700,00 600,00 1.500,00

Cena v eurotih 2,086463 31,712384 3,546987 13,353363 20,864630 23,994324 30,879652 31,296945 35,469871 38,808212 2,295109 18,778167 25,037556 26,289434 64,680353 116,841929 3,546987 32,131530 1,627441 17,943582 33,383408 2,921048 2,503755 6,259389

9.300,00 38,808212 Be Fit fitnes+ aerobika 3x tedensko 550,00 2,295109 Fitnes 1x obisk 4.500,00 18,778167 Fitnes meseþna do 17h 6.000,00 25,037556 Fitnes meseþna celodnevna Rekreacija 6.300,00 26,289434 Fitnes toþkovna 10x obisk Našim članom ponujamo možnost rekreacije v 15.500,00 64,680353 Fitnes trimeseþna telovadnicah v Škofji Loki. Tedensko imajo priložnost 28.000,00 116,841929 Fitnes polletna igrati mali nogomet, košarko, dvoranski hokej, badbinton 850 3,546987 Savna obisk in keglati. 1x V letnem času pa še odbojko na mivki. teþaj: eur obisk = 239,640sit 7.700,00 32,131530 Savna110x 390,00 1,627441 Solarij 5 min zadeva Cena v Cena v 4.300,00 17,943582 Solarij 60 min sitih eurotih 8.000,00 33,383408 Solarij 120 min 700,00 2,921048 Kino Kranj 500,00 2,086463 Bazen Kranj 600,00 2,503755 Kino 7.600,00 31,712384 Be FitSora 10x obisk 1.500,00 6,259389 Klicni 850,00 3,546987 Be Fit dostop 1x obisk 150,00 0,625938 Kondomi (kar 3je) 3.200,00 13,353363 Be Fit 1x tedensk 8.000,00 33,383408 KrþFit squash 10x dopoldan 5.000,00 20,864630 Be 2x tedensk 12.000,00 50,075112 5.750,00 23,994324 KrþFit squash 10x popoldan Be 3x tedensk 800,00 3,338340 7.400,00 30,879652 KrþFit squash dopoldan Be neomejeno 1.200,00 5,007511 7.500,00 31,296945 KrþFit squash Be fitnes+ popoldan aerobika 1x tedensko 1000,00 4,172926 8.500,00 35,469871 Odbojka na mivki Be Fit fitnes+ aerobikapoden 2x tedensko 4.000,00 16,691704 9.300,00 38,808212 Smuþanje Krvavec Be Fit fitnes+ aerobika (pon-ned) 3x tedensko 3.400,00 14,187948 550,00 2,295109 Smuþanje Krvavec (pon-pet) Fitnes 1x obisk 3.400,00 14,187948 4.500,00 18,778167 Smuþanje Cerkno Fitnes meseþna do 17h 2.000,00 8,345852 6.000,00 25,037556 Smuþanje Sor. Planina (dan) Fitnes meseþna celodnevna 1.850,00 7,719913 6.300,00 26,289434 Smuþanje Sor. Planina (pol) Fitnes toþkovna 10x obisk 2.650,00 11,058254 64,680353 Smuþanje Stari Vrh (dnevna) 15.500,00 Fitnes trimeseþna 2.550,00 116,841929 10,640961 28.000,00 Smuþanje Stari Vrh (noþna) Fitnes polletna 4.200,00 17,526289 850 3,546987 Smuþanje Vogel Savna 1x obisk 6.300,00 26,289434 7.700,00 32,131530 Železniki Savna 10xsavna obisksezonska 700,00 2,921048 390,00 1,627441 Železniki savna enkrat obisk Solarij 5 min 400,00 1,669170 4.300,00 17,943582 Železniki Solarij 60 bazen min enkrat obisk *1 EUR = 239,640 8.000,00 33,383408 Solarij 120 SIT min 700,00 2,921048 Kino Kranj 600,00 2,503755 Kino Sora 1.500,00 6,259389v telov Klicni dostop Rekreacija: Našim þlanom ponujamo možnost rekreacije


v tem, da je tip že tolk naveličan fuka in je vsakega orgazma lahko vesel. Tako mišljenje je narobe. Ima verjetno najbolj sprogramiranega tiča na svetu in mu lahko pride do sekunde natančno, ko to hoče. Predstavljajte si kako dobrodošel je pri režiserjih »dokumentarcev«, ki napovejo čas prizora, akcija = fukec na sto načinov, čas se izteče, prasica pogoltne.(ne se kremžt punca, sm te prej opozoru) Prizorov ni treba ponavljat, zato za manj gnarja posnameš več filmov. No, ker pa večina od vas ne nastopa v porno filmih, bo zato tukaj pomembno zgolj kako podaljšat odzivni čas na trenje. To lahko narediš, da si najdeš telesno manj privlačno partnerko ali natreniraš mednožno mišico. Poskrbi, da te med treningom ne bo nihče motil, vzemi v roke opolzko revijo, še bolše pa je, če si na Yamadi zavrtiš kakšne dobre amaterke in ...

Pod kontrolo Hektor C. Trdec

(Upozorilo: besedilo NI ZA ŽENSKE, slika pa in vse slovnične nepravilnosti so narejene namerno)

Ž

e prejšnjič sem napovedal temo v tokratnji Zamorkli. Članek je namenjen mlajšim moškim oziroma vsem, ki imate težave s prezgodnjim izlivom. Preden opišem nasvete, je važno, da posvetim par besed velemojstru kontroliranja Ronu Jeremy-ju. Na začetku sem si napačno razlagal njegovo sposobnost in sem mislil, da je bistvo njegove kontrole

Tehnika zavlečevanja: 1. nivo: Cilj vaje bo trikrat zadrževat “vojake” po deset minut. S suho roko se igraš kot običajno, takoj ko pa začutiš potrebo po izlivu prenehaš in počakaš da rahlo pojenja. Zavestno prestavljaš izliv vseh deset minut, nato pa si vzameš pavzo. Če ti slučajno ni uspelo zadržat, se ne sekiraj, saj bo naslednjih deset lažje. Ponovi vajo in si zopet vzemi pavzo. Na koncu zadnje vaje si privošč, da zabriše tist km (look at all that cum) vn pa magari na televizjo. Kaj kurac, boš že pol pobrisu, važn da ti je uspelo. Naučil se boš biti pozoren na vse znake svojega telesa. 2. nivo: Isto kot prej samo, da uporabiš

mazilo, da si še bolj dovzeten na dražljaje. 3. nivo: Rabš babo. (Itak vem, da vse to berete, če piše da ne smeš, zato sem vas vključu v akcijo.) Zgornje dva nivoja naredi ona, lahko tud z usti ali pa z joški, men je vseen. Vse kar si morš zapomnt (punca) je, da se ne zajbavaš in takoj, ko ti da fant znak nehaš. 4. nivo: Uležeš se na hrbet, ona leži vodoravno na tebi, da se te z joški dotika. Otepač je v češpi, glede na vznemirjenost, pa jo vsake tolk mal suneš. Položaj je dober, ker ni hitrih sunkov in zato lažje obvladuješ izliv spet trikrat po deset minut.

Tehnika s stiskom: Je malo težja, sploh ker jo opravlja ženska, ki je ponavadi prenežna in lahko obratno učinkuje. Hec tehnike je v tem, da ko začutiš pri 4. nivoju iz prejšnje vaje, da se bliža izliv, ga izvlečeš in ti s stiskom zavre izliv in ga (tiča) spusti šele, ko te mine volja po izlivu, da lahko potem nadaljujeta. Stisk mora biti s tremi prsti in odločen. (Stisn sej ni s cukra) Palec je na vezici med glavico in deblom, kazalec ravno nasproti in sredinec na deblu.(Prvič vama verjetno ne bo uspelo.) S temi vajami boš čez čas znal obvladati v vseh možnih položajih, z različnimi hitrostmi in bo fukec še boljši in daljši. Vsa dodatna pojasnila dobite kot vedno na: hektor.trdec@gmail.com, vendar zaradi zasedenosti ne takoj. Najprej sem hotel dati zraven sliko, ki bi prav prišla pri vajah, potem pa sem se odločil, da izkažem čast kolegu Ronu.

»Ni ne črno ne belo, vse so le odtenki sive« Zamorklin natečaj črno-bele fotografije z naslovom »Ni ne črno ne belo, vse so le odtenki sive« vabi vse, ki radi fotografirate, da pošljete svoje najboljše črno-bele fotke na Zamorklin naslov zamorkla@kss.si. V vsaki Zamorkli bomo objavili 2 sliki, dodali bomo strokoven komentar FF Anton Ažbe in na koncu leta izbrali zmagovalko, ki bo prejela nagrado v vrednosti 10.000 SIT.

20


Klub škofjeloških študentov Mestni trg 20 4220 Škofja Loka

poštnina plačana pri pošti 4221 Škofja Loka

*najnovejše ponudbeopnudbe prostih del *najnovejše prostih del *naročanje napotnic preko interneta *naročanje napotnic prek interneta http://zamorc.kss-loka.si ali http://www.zamorc.si http://zamorc.kss-loka.si Mladinski servis Zamorc, KidričevaKidričeva 1, Škofja Loka Mladinski servis Zamorc, 1, Škofja Loka tel.: 04/51-27-880 tel/fax 04 5120-232 e-mail:zamorc@kss-loka.si zamorc@kss-loka.si


Zamorkla oktober 2006