Sodelovanje s Središčem za zgodovinske raziskave v Rovinju

Koper – mestne znamenitosti / Capodistria – la città e il suo patrimonio (Žitko, 2011), je izšel pri Založbi Libris in smo ga javnosti predstavili v koprski Pretorski palači 9. decembra 2011. Mnogo let kasneje, in sicer leta 2017, je pri Založbi Libris v Kopru izšlo še delo z naslovom Šavrinka; gradivo sta zbrali in uredili Ingrid Celestina in Suzana Todorovič (Celestina et al., 2017). V njem sem sodeloval z daljšim prispevkom »Slovenska Istra in njen šavrinski predel na prelomu med 19. in 20. stoletjem«. Kot predzadnje delo te vrste naj omenim jubilejni zbornik Marezige. 100 let od marežganskega upora, 470 let župnije Marezige, ki je izšel pri Založbi Libris v Kopru (Pahor, 2021). V njem sem pripravil več zgodovinskih prispevkov, in sicer Od padca Beneške republike do I. svetovne vojne, Od vojne do vojne in II. svetovna vojna 1941–1945, D. Darovec pa prispevek Marezige v starih časih. Že nekaj časa, pod uredništvom domačega kulturno-umetniškega društva (Filip Krtelj), pripravljamo tudi obširnejšo monografijo o Šmarjah z naslovom Šmarje pri Kopru skozi čas. Ob 100-letnici posvetitve župne cerkve Brezmadežne Matere božje (1926–2026). Zadnje delo, bodisi v souredništvu z dr. Mitjo Guštinom, kot v avtorskem pogledu, pa predstavlja zajetna monografija z naslovom Slovenska Istra II: zgodovina in družba, ki je izšla pri Slovenski matici in Založbi Libris (Guštin & Žitko, 2021).

Sodelovanje s Središčem za zgodovinske raziskave v Rovinju

V okviru dolgoletnega vodenja muzejske ustanove, pa tudi raziskovalnega dela s področja zgodovine Istre, nisem mogel mimo te pomembne ustanove, ki je svojo dejavnost s hrvaškega dela Istre razširila tudi na slovenski del, imela pa je podporo in zaslombo zlasti pri manjšinskih italijanskih skupnostih oziroma Italijanski uniji na Reki in Ljudski univerzi v Trstu. Tiskala je svojo periodiko – to so »Atti« in »Quaderni«, kot vrsto drugih publikacij in monografij, ki so izhajali kot »Collana degli Atti«. S pomočjo zunanjih sodelavcev so izšla nekatera kapitalna dela, kot npr. Descriptio Histriae. La penisola istriana in alcuni momenti significativi della sua tradizione cartografica sino a tutto il secolo XVIII per una corologia storica (Lago & Rossit, 1981). Pri delu z naslovom Pietro Coppo LE »TABVLAE« (1524–1526) una preziosa raccolta cartografica custodita a Pirano / Note e documenti per la storia della cartografia (Lago & Rossit, 1986) sem sodeloval tudi sam, in sicer s krajšim sestavkom L′Istria al tempo del Coppo« / Istra v Coppovem času. Kot skupno delo z direktorjem Giovannijem Radossijem pa označujem zlasti zajeten korpus z naslovom »Monumenta heraldica Iustinopolitana«. Stemmi di rettori, di famiglie notabili, di vescovi e della città di Capodistria con la collaborazione di Salvator Žitko« (Radossi, 2003). Delo so leta 2003izdale Unija Italijanov na Reki, Ljudska univerza v Trstu in Pokrajinski muzej Koper. Šlo je za doslej najpopolnejšo raziskavo, obdelavo, popis in prezentacijo bogatega koprskega heraldičnega gradiva, pri katerem smo v okviru koprskega muzeja opravili celoten logistični del z osnovnimi podatki, merami, lokacijami, fotodokumentacijo, predvsem pa dragocenimi grafičnimi upodobitvami poglavitnih koprskih grbov, muzejskega restavratorja Alojza Umeka. V okvir pomembnih edicij sodi tudi delo Istra skozi čas / Priročnik regionalne zgodovine Istre z navedbami o mestu Reka (Ivetic, 2011), ki ga je uredil Egidio Ivetic, izšlo pa je leta 2011 v italijanski, slovenski ter hrvaški verziji. Žal so te sicer dragocene

Slika 31 in 32: Naslovnici dveh obsežnejših muzejskih del s področja kulturne dediščine Kopra, prvo s podrobno predstavitvijo heraldike, kjer sem sodeloval s prof. Giovannijem Radossijem iz Rovinja (Rovinj-Trst, 2003), drugo pa je kot dvojezični razstavni katalog z naslovom »Dioecesis Justinopolitana«. Spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije, izšlo leta 2000 pod uredništvom dr. Sama Štefanca z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.

in strokovno neoporečne edicije pogosto skazili slabi oziroma pomanjkljivi prevodi v slovenski jezik. Vsa ta velika založniško-publicistična dejavnost rovinjskega Središča za zgodovinske raziskave je po eni strani omogočala, da so tudi nekateri dragoceni segmenti tako premične kot nepremične kulturne dediščine z območja slovenskega dela Istre dobili ustrezno publiciteto, po drugi strani pa je pokazala na nedoraslost in nebogljenost lastne slovenske založniške dejavnosti v obalnem prostoru in nujnost, da smo to dejavnost po letu 1991 končno osnovali v okviru našega Zgodovinskega društva oziroma Založbe Annales, v novejšem času pa Založbe IRRIS. Pokrajinski muzej v Kopru je pred mojim odhodom sodeloval tudi pri fotografskih razstavah in katalogih z naslovom Podobe slovenskih obalnih mest skozi objektive primorskih fotografov / Le città della costa slovena attraverso l′obiettivo dei fotografi del Litorale (Čeh, 2004) in Podobe zaledja slovenskih obalnih mest skozi objektive primorskih fotografov / Le immagini dell′entroterra delle città della costa slovena attraverso l′obiettivo dei fotografi del Litorale (Čeh, 2005). V obeh publikacijah sem sodeloval s krajšima poglavjema o Podobi obalnih mest v preteklosti in danes oziroma sem podal Kulturno-zgodovinski oris zaledja slovenskih obalnih mest.