Page 1

LETNA UČNA PRIPRAVA ZA ZGODOVINO ZA 6. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE

UČBENIK: O. Janša Zorn, A. Kastelic, G. Škraba SPOZNAVAJMO ZGODOVINO Zgodovina za 6. razred devetletne osnovne šole

Pripravila Karmen Simonič Mervic, prof., svetnica, OŠ Črni Vrh

Modrijan 2008

1


Predpisano število ur: 35 Zaporedna št. Tema Uvod 1.

Učna ura

Predvideno št. ur

Uvodna ura Kako spoznavamo preteklost Čas v zgodovini Začetki pisave Material za pisanje Pripomočki za pisanje Od pisarjev do tiskarjev Začetki gradbeništva Srednjeveško gradbeništvo Gradbeništvo v 19. in 20. stol. Gradbeni materiali Izum kolesa in njegov pomen Vodno kolo Parni stroj in vlak – znanilca industrijske dobe Matematika in astronomija Začetki medicine Družina v starem veku Družina v srednjem in novem veku Kulturna dediščina Ljudske šege in navade Šege in navade življenjskega kroga Domača obrt

1 6 1 ponavljanje in utrjevanje znanja 1 preverjanje znanja

2.

Spoznavajmo zgodovino

3.

Človek ustvarja

4.

Začetki znanosti

5.

Način življenja

6.

Kulturna dediščina, šege in navade

7.

Ocenjevanje

Pisno ocenjevanje znanja

8. SKUPAJ

Projektno delo

Ostale oblike ocenjevanja znanja Ustno ocenjevanje poteka prek celega leta 2 uri

8 1 ponavljanje in utrjevanje znanja 1 preverjanje znanja

2* 2* 4* *1 ponavljanje in utrjevanje znanja 1 preverjanje znanja *skupaj za zaporedno številko teme 4, 5 in 6 1 pisna naloga 1 analiza naloge 3 35 ur

2


Ocenjevanje znanja Oblika

Vsebine

Čas, predvideno število ur Kriterij

Ustno ocenjevanje

Tekoča snov Novi zgodovinski pojmi Uporaba zgodovinskega vira

Sprotno prek celega leta 1. polletje

Pisno ocenjevanje

Predelana učna snov

2. polletje

Druge oblike ocenjevanja

Projektno delo na izbrano temo

1. polletje

Opombe

Kriterij je del pisne naloge ocenjevanja znanja.

3


Uvodna ura Predvideno število ur: 1

Zap. št.

Učna ura

Vsebina, operativni cilji

1.

Uvodna ura

• • •

Proceduralni cilji

predstavitev učitelja, • učencev, učilnice, potrebnih pripomočkov seznanitev z vsebino, cilji in metodami pouka zgodovine v 6. razredu seznanitev z načini preverjanja in ocenjevanja znanja

seznanitev z zgradbo učbenika in delovnega zvezka

Naloge učencev • •

Pojmi

se predstavijo uporabijo kazalo v učbeniku in se ob njem seznanijo z vsebino

4


TEMA:

Spoznavajmo zgodovino

Predvideno število ur: 6+1 ponavljanje, 1 preverjanje, skupaj 8

Zap. Učna ura št. 2.

Kako spoznavamo zgodovino

Vsebina, operativni cilji

Proceduralni cilji

Naloge učencev

Pojmi

• •

kaj preučuje zgodovina pomen poznavanja preteklosti/zgodovine vrste zgodovinskih virov zanesljivost posameznih zgodovinskih virov ustanove, ki hranijo zgodovinske vire

ob slikovnem gradivu v učbeniku navajanje na opis vsebine slike in povezavo slike z vsebino ure možnost oblikovanja majhne priložnostne razstave različnih zgodovinskih virov in navajanje na citiranje virov

v učbeniku poiščejo ustrezen fotografije za posamezno skupino zgodovinskih virov doma poiščejo zgodovinski vir, ga opišejo ali prinesejo v šolo oblikujejo priložnostno razstavo opremijo predmete z navedbo lastnika ponovijo, utrdijo učno snov ob reševanju nalog v DZ na str. 1 in 2

1zgodovina 2zgodovinar 3arheologija 4zgodovinski viri 5(materialni, pisni, ustni) 6arhiv 7

čas v zgodovini časovne enote: desetletje, stoletje, tisočletje velika zgodovinska obdobja v pravilnem kronološkem zaporedju uporaba izrazov pr. n. št./ pr. Kr. in n. št.

iščejo ustrezne informacije v učbeniku in z njimi oblikujejo ustrezne odgovore v delovnem zvezku

1štetje let 2koledar 3zgodovinska obdobja 4pr. n. št. 5pr. Kr. (pred Kristusom)

vzroki oz. razlogi za nastanek pisav pomen pisave različne vrste pisav pomen črkovne pisave

navajanje na rabo učbenika kot vira informacij osvajanje nove učne snovi ob nalogah v delovnem zvezku v povezavi s tekstom v učbeniku in učiteljevim usmerjenim razgovorom oz. razlago postavitev dogodkov v prostor in čas, navajanje na rabo zemljevida

ob slikovnem gradivu v DZ, str. 5, 5. naloga, poimenujejo različne pisave in opišejo njihov izgled oz. jih razporejajo (slikovna, zlogovna, črkopis) poizkušajo zapisati svoje ime s hieroglifi (DZ, str. 6)

1slikovna pisava 2zlogovna pisava 3črkopis 4hieroglif 5klinopis

• • •

3.

Čas v zgodovini

• • • •

4.

Začetki pisave • • • •

• • • •

5


5.

Material za pisanje

• •

6.

7.

Pripomočki za pisanje

Od pisarjev do tiskarjev

• • • • •

8.

Ponavljanje,

materiali, na katere so ljudje pisali v najstarejših zgodovinskih obdobjih razlogi za to, da so se materiali za pisanje vseskozi spreminjali

vrsta materiala za pisanje je pogojevala pripomočke za pisanje oz. sredstva za pisanje

pomen (izuma) tiska avtor prve slovenske tiskane knjige pomen tiska za preučevanje preteklih dogodkov načini sodobnega sporočanja pozitivni in negativni vplivi sodobnega sporočanja

ugotavljanje odvisnosti človeka od narave in bližine virov

• • •

povezovanje vsebine ure zgodovine z vsebino ure likovnega pouka izvajanje medpredmetnega povezovanja – pisanje v glino, pisanje s čopičem, gosjim peresom razvijanje zavesti o pomenu tiska in možnosti širjenja informacije; zavedanje potrebe po možnosti biti informiran, pomen današnjih informacij v elektronski obliki

• • • • • •

ob slikovnem gradivu spoznajo različne materiale, ki so služili kot podlaga za pisanje naštejejo, katere materiale za pisanje so doslej sami preizkusili (tabla, papir, glina) opišejo postopke izdelave materialov za pisanje: papirus, pergament

1kamen 2glinene ploščice 3povoščene ploščice 4papirus 5pergament 6papir 7

naštejejo različna pisala, ki jih uporabljajo danes primerjajo današnja pisala s pisali v preteklosti; uporabijo slikovno gradivo v učbeniku preizkusijo različna pisala

pero črnilnik

opišejo vlogo pisarja v starem in srednjem veku razložijo način tiska z lesorezom oz. s premičnimi črkami utemeljijo pomen prve slovenske tiskane knjige

1tisk 2lesorez 3premične črke 4Johannes Gutenberg 5Primož Trubar 6informacija 7pravica do informacije

reševanje še nerešenih vaj v 6


utrjevanje

• •

9.

delovnem zvezku reševanje pripravljenih nalog na učnem listu preverjanje odgovorov; dopolnjevanje, popravljanje

Preverjanje znanja

7


TEMA: Človek

ustvarja

Predvideno število ur: 7+2, skupaj 9 ur

Zap. Učna ura št. 10.

Začetki gradbeništva

Vsebina, operativni cilji

Proceduralni cilji

Naloge učencev

Pojmi

• •

umestitev bivališč v čas, ponovitev zgodovinskih obdobij in orientacije na zgodovinskem traku navajanje na različne načine učenja, spoznavanje sodelovalnega učenja uporaba interneta

učenci po skupinah pripravijo opise prvih bivališč in nato svoje opise predstavijo ostalim vsaka skupina pripravi tudi ključne besede, s katerimi se oblikuje skupni tabelski zapis oz. zapis v zvezku svojo predstavitev dopolnijo z ustrezno sliko oz. slikami, ki jo/jih poiščejo s pomočjo interneta

1začasna bivališča 2šotor 3stalna bivališča 4zemljanka kolišče svetišče piramida

umestitev bivališč v čas, ponovitev zgodovinskih obdobij in orientacije na zgodovinskem traku navajanje na različne načine učenja, spoznavanje sodelovalnega učenja uporaba interneta

učenci po skupinah pripravijo opise bivališč (grad, cerkev, samostan, kmečka hiša) in nato svoje opise predstavijo ostalim vsaka skupina pripravi tudi ključne besede, s katerimi se oblikuje skupni tabelski zapis oz. zapis v zvezku svojo predstavitev dopolnijo z ustrezno sliko oz. slikami, ki jo/jih poiščejo s pomočjo interneta

1grad 2samostan 3cerkev 4kmečka hiša 5srednjeveško mesto

ponovitev zgodovinskih obdobij in orientacija na zgodovinskem traku korelacija s sodobnostjo,

razvoj železnice spoznajo na primeru bohinjske proge s pomočjo interneta poiščejo primere današnjih zgradb

železnica viadukt 1nebotičniki 2stolpnice

• • • • 11.

Srednjeveško gradbeništvo

• • • • • •

12.

Gradbeništvo v 19. in 20. stol.

• •

prva človeška zavetja zakaj so si ljudje začeli postavljati stalna bivališča načini gradnje prvih bivališč gradnja bivališč v času prvih civilizacij uporaba različnega materiala primerjava posameznih zgradb in njihove namembnosti kmečka srednjeveška hiša gradnja srednjeveškega gradu pomen obzidja najpomembnejše stavbe v mestu in njihova namembnost pomen samostanov in cerkva primerjava bivališč plemičev, meščanov in kmetov pomen gradnje železnice, mostov in predorov uporaba železa, betona in stekla spremeni načine

• •

8


• 13.

Gradbeni materiali

• •

gradnje nebotičniki kako novi gradbeni materiali in novi stroji vplivajo na gradnjo načini gradnje danes

največje stavbe danes, kje so njihovi začetki •

ugotavljanje odvisnosti človeka od narave in bližine virov

3 •

• 14.

Izum kolesa in njegov pomen

• • • • • • •

15.

Vodno kolo

• • • • • •

pomen izuma kolesa uporaba kolesa kot lončarskega vretena kolo je spremenilo transport različni vozovi po izgledu in namenu skozi čas prevozništvo, furmanstvo kolo (bicikel) pomen kolesa danes – prevozno sredstvo, športni rekvizit

uporaba žrmelj pomen iznajdbe vodnega mlina uporabnost vodnega mlina pomen mlinarstva, kovaštva vetrni mlin torklja

umestitev časa izuma kolesa v čas in prostor; uporaba časovnega traku korelacija z lokalno zgodovino (prevozništvo oz. furmanstvo, rimske ceste)

razumevanje pomena vodne sile in tehničnih izumov za zmanjšanje fizičnega dela človeka povezovanje vsebine predmeta z lokalno zgodovino, mlini ob rekah, vetrni mlini, kje so stale kovačije, torklje za stiskanje oljk pogovor o nekdanjem pomenu poklicev, kot

učenci s pomočjo teksta v učbeniku izpolnijo razpredelnico, katere materiale so rabili v preteklosti in katere uporabljamo danes na osnovi zbranih podatkov napravijo ugotovitve učenci ob učbeniku in nalogah v delovnem zvezku samostojno spoznavajo razvoj in pomen kolesa skozi čas iz teksta je možno izbrati različna prometna sredstva in jim s pomočjo interneta poiskati tudi ustrezno slikovno podobo; delo lahko poteka po skupinah in vsaka skupina poišče slikovno gradivo za eno zgodovinsko obdobje

steklo – železo – beton umetni materiali

ob ustreznih fotografijah opišejo delovanje in namen vodnega in mlinskega kolesa

vodno kolo žrmlje mlin torklja mlinarstvo kovaštvo

1bojni voz 2kolo 3kočija 4voz 5poštna kočija 6omnibus 7dvokolo (bicikel)

9


16.

Parni stroj in vlak – znanilca industrijske dobe

• •

• • •

17. 18. 19.

Projektno delo**

• •

novi viri energije, ki jih uporabljamo še danes, so se pojavili v industrijski revoluciji parna energija pomen izuma električne energije in vloga električne energije v vsakdanjem življenju uporabnost nafte jedrska energija iskanje čistih energij – bio energija, sončna energija

druge oblike ocenjevanja učenci samostojno zbirajo informacije na določeno temo in iz njih pripravijo pisno poročilo priprava poročila temelji na vnaprej pripravljenih navodilih

• • • • •

20.

Ponavljanje, utrjevanje

sta mlinar in kovač razumevanje pomena varčevanje z energijskimi viri zgodovina kaže, da je človek v začetku industrijske dobe razumel prostor kot neomejeni vir izkoriščanja; skozi razvoj napredka izkoriščanja energetskih virov in pripomočkov razvijati razmišljanje, da je sedanjost v znamenju iskanja rešitev, ki bi rabile malo energije zbiranje informacij na določeno temo pripravljanje samostojnega pisnega izdelka poznati zgradbo pisne naloge slikovno opremljanje naloge ustrezno podnaslavljanje slik navajanje virov in literature

• •

ker je industrijska doba obdobje, ki je učencem najbližje, lahko učno uro speljemo od poznavanja sedanjosti k iskanju začetkov uporabe teh virov v preteklosti učenci v pogovoru opišejo rabo različnih energetskih virov in strojev označijo pojem industrijska doba

učenci pokažejo različne spretnosti, od iskanja ustreznih virov do oblikovanja poročila na določeno temo; učenci vedo, da je potrebno navajanje informacij; v okviru teme Človek ustvarja vsak najde temo, ki mu je najbližja; smiselno je, da je izbor teme povezan tudi z lokalno zgodovino

reševanje še nerešenih vaj v delovnem zvezku; preverjanje odgovorov; dopolnjevanje, popravljanje

1para 2James Watt 3parni stroj 4parnik 5parna lokomotiva 6železniško omrežje 7električna energija 8nafta 9atomska energija 10čisti viri energije

10


21.

Preverjanje znanja

22.

Pisno ocenjevanje znanja Pregled naloge pisnega ocenjevanja

23.

pisno preverjanje

učenci ob primerih pisnih nalog spoznavajo oblike nalog in se urijo v uporabi ustreznih strategij za rešitev posameznih tipov nalog

učenci preverijo svoje odgovore, jih primerjajo s pravilnimi, preverijo pravilnost učiteljevega točkovanja in ustreznosti točk, kriterija in ocene

11


TEMA: Začetki

znanosti

Predvideno število ur: 2

Zap. Učna ura Št. 24.

Matematika in astronomija

Vsebina, operativni cilji

Proceduralni cilji

Naloge učencev

• •

pomen astronomije za stara ljudstva spoznanja o vesolju razvoj in pomen matematike

• 25.

Začetki medicine

• •

• •

spoznanja na področju • medicine v posameznih obdobjih zgodovine na kakšen način so v preteklosti prihajali do • novih spoznanj na področju medicine pomen medicine za razvoj človeštva mumificiranje

povezovanje znanja o izdelavi koledarjev, ki so bili posledica razvoja astronomije povezovanje znanja iz matematike (rimske številke, ulomki, geometrija, mere); v matematičnem učbeniku poiščejo informacije, ki so zgodovinske razvijanje razmišljanja, da brez preteklosti in nekdanjih dosežkov ne bi bilo današnjega napredka oz. znanja učenje uporabe različnih oblik zapisa zbranih informacij razmišljanje o pomenu in zavedanju zdravja danes in nekoč, tudi v smislu iskanja večnega življenja razmišljanje o pomenu razumevanja vrednosti življenja s stališča etike

• •

• • •

učenci iz teksta v učbeniku izpišejo dosežke znanosti v preteklosti; izpisano uredijo v preglednico: kaj, kdo, kdaj, pomen iz napisanega vrednotijo, kaj uporabljamo danes iz zbranih informacij vrednotijo v učbeniku zapisano misel Seneke mlajšega: »Nikoli ne bi nič odkrili, če bi bili zadovoljni z odkritim.«

s pomočjo povzetka Hipokratove prisege utemeljijo pomen zdravnika oz. medicine opišejo postopek mumificiranja razložijo, na kakšen način so se v preteklosti učili o delovanju človekovega telesa

Pojmi 1astronomija 2pripomočki za razvoj 3astronomije (teleskopi) 4astrologija 5matematika (geometrija, 6merske enote) 7

medicina 8Hipokratova prisega 9farmacija 10mumificiranje

12


TEMA:

Način življenja

Predvideno število ur: *2 + 1ura preverjanja Zap. Učna ura Vsebina, operativni cilji št. 26. Družina v • vloga, pomen družine v starem veku prazgodovini • položaj ženske in moškega v prazgodovini • vloga in pomen družine v času prvih civilizacij • spreminjanje vloge ženske skozi čas • vloga in pomen družine v antični dobi

Proceduralni cilji

Naloge učencev

Pojmi

tekst v učbeniku omogoča delo po skupinah – sodelovalno učenje – vsaka skupina pripravi kratko predstavitev družin skozi čas prazgodovine in starega veka; pri predstavitvi uporabijo kratke tekste na zeleni podlagi v učbeniku (str. 59, 60) in kratke tekste v poševnem tisku v DZ (str. 21, 22) vrednotijo položaj otrok skozi različna zgodovinska obdobja

1skupna last 2družina 3družina v starem Egiptu 4družina v stari Grčiji 5družina v starem Rimu 6delitev dela 7razlike v premoženju

tekst v učbeniku omogoča delo po skupinah – sodelovalno učenje – vsaka skupina pripravi kratko predstavitev družin skozi čas prazgodovine in starega veka

meščanska družina delavska družina kmečka družina delavska družina 19. stol. enakopravnost žensk vzgoja dečkov vzgoja deklic obvezno šolanje

• 27.

Družina v srednjem in novem veku

• • •

• •

vloga in pomen družine v srednjem veku vlogo in pomen družine v novem veku življenje posameznika je odvisno od sloja prebivalstva, ki mu je pripadal značilnosti življenja na podeželju in v mestih vzroki, da so ženske zahtevale pravice, kakršne so imeli moški

razvijanje razumevanja potreb človeka po gradnji socialnih stikov razvijanje razmišljanja o različnih vlogah v socialnih skupinah v odvisnosti od spola, starosti, premoženja, pripadnosti sloju navajanje na samostojno izbiranje ustreznih informacij v učbeniku oz. DZ navajanje na javno poročanje razvijanje razumevanja potreb človeka po navezovanju socialnih stikov razvijanje razmišljanja o različnih vlogah v socialnih skupinah v odvisnosti od spola, starosti, premoženja, pripadnosti sloju navajanje na samostojno izbiranje ustreznih informacij v učbeniku oz. DZ navajanje na javno

13


poročanje *1 uro je možno uporabiti tudi kot zaključek teme dveh ur v smislu vrednotenja vloge družine skozi čas, predvsem s stališča spreminjanja vloge otroka in spreminjanja pomene izobraževanja.

14


TEMA: Kulturna

dediščina, šege in navade

Predvideno število ur: 4 + preverjanje 1 oz. 2, če pri temi Način življenja nismo uporabili ene ure. Zap.št. Učna ura Vsebina, operativni cilji Proceduralni cilji 28. Kulturna • utemelji pomen • povezovanje vsebin iz dediščina ohranjanja kulturne učbenika s primeri iz dediščine domače okolice (primeri arheoloških najdišč, • pojem kulturna dediščina stavbne dediščine) – etnolog • povezovanje teme z • nematerialna kulturna likovnim poukom in se s dediščina kolegom dogovoriti o likovni nalogi npr. vrata, portali, kozolec ipd. 29. Ljudske šege in • nematerialna kulturna • razvijanje zavedanja navade dediščina narodni pripadnosti in hkrati različnosti šeg in • šege navad (učna tema • navade zajema šege in navade Slovencev; v narodnostno pestrem okolju je to potrebno upoštevati) • spoznavanje likovne dediščine na primeru razglednic Maksima Gasparija • predstavitev znanja o ljudskih glasbilih 30. Šege in navade • nematerialna kulturna • pomen spoznavanja življenjskega dediščina lastne kulture kroga • življenjski krog • razumevanje, da se navade spreminjajo • vraže, reki, zakletve, • razmišljanje o tem, kako pregovori danes sprejemamo

Naloge učencev • opredelijo pojme kulturna dediščina, etnolog, materialna in nematerialna dediščina • navedejo primere za tabor, grad, mestno jedro, kmečki dom, skedenj, kozolec, hlev, koruznjak,kašča, zidanica, kužna znamenja, razpela – križi ob poti, kapelica, cerkev

Pojmi 1kulturna dediščina 2snovna (materialna) 3kulturna dediščina 4nesnovna 5(nematerialna) 6kulturna dediščina 7etnologija 8etnolog 9

učenci po skupinah opišejo vsebino razglednic Maksima Gasparija povežejo vsebino razglednice s tekstom v učbeniku ovrednotijo, ali so danes navade enake, v čem so se spremenile, ali se določeni prazniki še praznujejo

šega navada običaj god božično drevesce miklavževanje jurjevanje pustne šege velikonočne navade kresovanje

učenci s pomočjo prej sestavljenega vprašalnika, (največ s tremi vprašanji), zberejo informacije na terenu navedejo informatorja pri pouku predstavijo zbrane

rojenice rojstvo smrt ženitev vaški godec reki

• •

• •

15


31.

Domača obrt

• • • • •

32.,33.

Ponavljane, utrjevanje, zaključna ura

pojem in vsebina obrti pomen obrti kot gospodarske dejavnosti domača obrt nekoč in danes suha roba čipkarstvo

navade od drugod, problem globalizacije • izvedba zbiranja informacij na terenu, uporaba vprašalnika oz. pogovora; navajanje na osnove terenskega dela, zbiranje podatkov in navajanje virov oz. informatorja • pomen ročnega dela in znanja izdelati nekaj sam • razmišljanje o inovativnosti, ustvarjalnosti, estetskem izražanju

• •

• • •

• •

informacije informacije vrednotijo kratke zapise uredijo v priložnostno razstavo

pregovori

učenci naštejejo in opišejo domače obrti iz domače okolice utemeljijo vzroke za razvoj naštetih obrti s pomočjo knjige Domače obrti na Slovenskem spoznavajo obrti iz različnih delov Slovenije

domača obrt suha roba krošnjar lončarstvo klekljana čipka apnenica in žganje apna platnarstvo suknjarstvo

reševanje nalog v DZ možnost postavitve priložnostnih razstav

16


Projektno delo** Projektno delo je oblika t. i. drugega načina ocenjevanja, ki izhaja iz splošnih načel učnega načrta za zgodovino, da je potrebno učence navajati na zbiranje informacij in izdelavo preprostih pisnih zgodovinskih sestavkov oz. nalog. Učenci se odločijo za temo, ki jo bodo pisno podrobneje predstavili. Tema izhaja iz učne snovi Človek ustvarja. O izboru teme se učenec pogovori z učiteljem. Pogovor o projektnem delu je potrebno izpeljati na začetku obravnavanja teme Človek ustvarja. Učenci samostojno zbirajo informacije. Učitelj je učencu v pomoč pri izbiri gradiva. Iz zbranega gradiva učenec v šoli izdela pisno nalogo. Učitelj se lahko glede na opremljenost šole odloči za skupinsko obliko naloge. Učenci jo lahko izdelajo s pomočjo računalnika. Lahko izberemo klasično pot pisnega izdelka. Pomembno. Naloga mora nastati v šoli. Učenec ima omejen čas in omejeno dolžino poročila. Učenec mora biti seznanjen z naslednjim: Naloga mora imeti naslov. V uvodu učenec predstavi namen naloge in na kratko povzame učno vsebino, ki se nanaša na njegovo izbrano temo. V jedru učenec predstavi izbrano temo. Pisni del naloge dopolni z vsebinsko smiselnima fotografijama. Fotografiji podnaslovi z vsebinsko smiselnim podnapisom. V zaključku učenec naredi kratek povzetek in ovrednoti pomen izbrane teme. Naloga mora biti lična, upoštevati je potrebno jezikovno pravilnost, čistopis, splošno obliko. Na koncu naloge morajo biti navedeni viri in literatura. Pred začetkom izdelave poročila predstavimo opisnik in točkovnik. Vsebina Zgradba naloge Vsebina posameznega dela naloge

Opis Naloga ima jasno razvidno zunanjo zgradbo: uvod, jedro, zaključek Uvod Jedro, glede na vsebino

Točke 1 1 4 17


Navajanje virov in literature Slikovno gradivo

Zaključek z vrednotenjem (glede na vsebino) So navedeni viri in literatura

2

Smiselno vsebinsko izbrana slika Podnapis k sliki

1 x 2 (dve sliki) 1 x 2 (dva podnapisa) 1

Splošna oblika in jezikovna pravilnost 14, 13 12,11 10,9,8 7,6,5 4→

1

odlično 5 prav dobro 4 dobro 3 zadostno 2 nezadostno 1

18

/Zgodovina%2C+6.+razred  

http://www.modrijan.si/slv/content/download/3204/46145/version/1/file/Zgodovina%2C+6.+razred.doc