Page 1

MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLO[^ATA

Zakaj ne vidim tega, kar gledam? Opazovanje je pogosto obravnavano kot tista najpreprostej{a dejavnost ali naravoslovni postopek, za katerega je potrebna najmanj{a miselna aktivnost. Tako so otroci v~asih obsojeni le na opazovanje, saj ~esa drugega {e niso sposobni. Kaj otroci opazijo, pa je zopet odvisno od tega, koliko pojav `e poznajo ali kak{ne izku{nje imajo z njim. Znana je anekdota o treh slepcih, ki so opazovali slona. Prvi, ki je otipal slonov rilec, se je prestra{il, da ima opraviti s ka~o. Drugi, ki je objemal slonovo nogo, je menil, da gre za neke vrste drevo. Tretji je le po slonovem repu sklepal, da mora biti `ival velikosti osla. Samo opazovanje ni bilo dovolj, pomagali so si s predstavami ali znanjem, ki so ga `e imeli. Tako je slu~ajno opazovanje ne~esa novega in tudi usmerjeno opazovanje, opazovanje s ciljem in namenom, ki ga organiziramo v {oli, odvisno od intuitivnih pojmov ali t. i. predpojmov pa tudi od stopnje kognitivnega razvoja. Slednje dobro ilustrira Piagetov poskus z nagnjeno steklenico. Otrokom so pokazali nagnjeno steklenico, v kateri je bila teko~ina, nato pa so steklenico prekrili ali odstranili in otroke prosili, naj nari{ejo, kar so videli.

To so otroci videli.

Tako so otroci narisali.

S stali{~a kognitivne psihologije je gladina narisana napa~no zato, ker otroci {e niso sposobni dojeti ohranjanja vodoravnosti gladine pri spreminjanju lege steklenice. Ko se spremeni lega steklenice, se spremeni tudi lega gladine. Take slike naj bi se pojavljale vse do {estega leta starosti (Labinowicz, 1989). Da pa se {e dlje, dokazujejo slike, narisane pri pouku spoznavanja okolja v 2. razredu devetletke.

32

NARAVOSLOVNA SOLNICA

Tako so otroci predvidevali, da bi se spreminjala gladina, ~e bi steklenico nagibali.

Razlaga konstruktivistov je nekoliko druga~na. Dokazujejo, da obstoje~a miselna struktura dolo~a in usmerja opazovanje. Predpojmi o pojavu in o namenu opazovanja usmerjajo izbiro pojavnih ciljev. Tako

LETNIK 8 / [T. 3 / pomlad 2004


MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLO[^ATA

pridobljene zaznave pa zopet interpretiramo skladno z lastno miselno strukturo. Poenostavljeno povedano, ne nari{emo tega, kar vidimo, ampak to, kar vemo. Dokaz za zgornjo trditev so raziskave, podobne naslednji, pri kateri so otroci risali skodelico. Najprej so narisali skodelico po spominu. Vse narisane skodelice otrok so imele ro~aj. Nato pa so otrokom pokazali pravo skodelico. Obrnjena je bila tako, da ro~aja niso videli. Ve~ina otrok, mlaj{ih od 8 let, je posku{ala skodelici narisati tudi ro~aj. Risbe starej{ih otrok pa se pribli`ujejo realni sliki predmeta. Glede na to raziskovalci dokazujejo, da otroci nari{ejo klju~ne lastnosti, po katerih predmet ali pojav razvrstijo v skupni razred in tako oblikujejo pojem. Nari{ejo torej to, kar vedo, in le malo pozornosti namenijo temu, kar vidijo. Model, po katerem ri{ejo, je pojem, ki ga imajo v glavi, in ne predmet, ki stoji pred njimi. Nekateri zato govorijo o notranjem modelu, ki ga otroci ri{ejo. Zgled za to naj bi bile tudi risbe ljudi, ki jih ri{ejo otroci. Narisani ljudje so si zelo podobni med seboj, malo pa je podobnosti z dejanskim modelom. Za pred{olske otroke je notranji model ~love{kega obraza sestavljen iz dveh o~i, nosa in ust. ^e morajo narisati ~love{ko glavo v profilu, nekaterim uspe narisati obris profila, a temu dodajo dvoje o~i in usta.

Sodobne teorije miselnega razvoja odkrivajo pomen zgodnjega tvorjenja razlag ali mini teorij, ne le intuitivnih pojmov. Tako bi lahko po{evno gladino vode na otro{kih risbah razlo`ili z intuitivnim pravilom: sprememba A (nagnjenost steklenice) povzro~i enako spremembo B (nagnjenost gladine). V~asih je vpliv teorije tako mo~an, da otroci spregledajo o~itna dejstva ali priredijo svoje zaznave. S tem je zopet potrjena odvisnost mi{ljenja in zaznavanja. Z opazovanjem spreminjamo svoje mi{ljenje, vendar je to, kar opazimo, tudi odvisno od tega, kar mislimo. Kot primer bo opisana raziskava o pojmovanju sil (akcija in reakcija ali kompenzacijske sile). Kaj se zgodi, ~e na primer postavimo kos lesa na penasto gumo ali pa kos `eleza na trdno leseno povr{ino. Za otroke, stare okoli osem let, je zna~ilna teorija (Karmiloff - Smith, 1995), da vsi predmeti delujejo z neko silo na podlago in da imajo vsi vzroki posledice, ki jih lahko opazimo. Pomislili bi, da bi primer, ko polo`imo na trdno leseno povr{ino neki `elezen predmet, otroke pri njihovem teoretskem razmi{ljanju zmedel. Vendar ni tako – da bi potrdili veljavnost svoje teorije, so otroci (ne samo otroci) sposobni prirejati opa`anja. Trdili so, da so videli, kako se je miza pod te`o `eleza za trenutek upognila, vendar je bilo to zelo hitro. Raz{irjenost prirejanja podatkov (opa`anj) svojim razlagam potrjuje tudi izku{nja, ki sem jo imel sam. Ko sem otroke spra{eval, od kod rosa na plo~evinki hladne pija~e, jih je kar nekaj trdilo, da se je plo~evinka zmo~ila. Je `e moralo pasti nekaj kapljic de`ja, so odgovarjali, ~eprav so pri tem pogledovali v jasno nebo.

Literatura: Krnel, D.: Zgodnje u~enje naravoslovja, DZS, Ljubljana, 1993 Cox, M.: Children’s drawings, Penguin Books, London, 1992 Karmiloff - Smith, A.: Beyond Modularity, The MIT Press, London, 1995

LETNIK 8 / [T. 3 / pomlad 2004

NARAVOSLOVNA SOLNICA

33

/Zakaj+ne+vidim+tega%2C+kar+gle  

http://www.modrijan.si/slv/content/download/3064/45337/version/1/file/Zakaj+ne+vidim+tega%2C+kar+gledam.pdf

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you