Issuu on Google+

da Mija ra Stane Metka a Gaja Barbara ragotin n Duša Arabela eksander ka Tone uc Jara Micka Gregor Erin Ika ana Ajda Biserka Spominka Ina Gorazd Lilijana Ava Bistra Areh Jožef c Čarna Enej Zal Božič Jure Miroslava Lenart Bronka Živa Oton Majda Katarina nč Grega Slavko Jonatan Ciril Mira Pika Cvetna Čedna Gojka Helena Pija Kristjan Peter onka Dalja Damjan Bor Dar Tejč Rosana Betka Darin Gojmir Kalina Ines Matej rka Domine Štefka Dore Fina Inaja Gašper Martin Jesenja Valentin Sanja Igo Simon Ivan Jagna Krištof Marjetka Genovefa adovan Svitan Hubert Gabrijela Darjan Pina Filip Francka Kresnica Zvest Gaber Cvetka Gustika Hajdi Vita Polonca Hotimir Klemen Zala Jože Tajda Jožica Štefan Valčka Irena Žarko Julija Ilj Rožica Aljaž n Žiga Kaja Cilka Kjara Hedvika Zvezda Vojko Kras Ksaver Črtomira Stane Lev a Brina Ljubljena Vesna Šana Irenej Maj Maja Tomaž Urban Duša Marko Rosa Ilka Cvetko Metka Vladimir Mija Cica Dan Miran Robert Johana rdan Zarika Jule Lada Miša Justin Olga Ožbej Rok Patricija Danijela Gaja Plamen Hojka Branimir Vasja Jakec Rado Soča Gitica Indija Atena Šana Šimen Teja Matevž n Jerca Marjan Kilijan Tjaž Urh Urška Val Gracija Vanja Vid Ferdinand Zmagoslav Zdenko Oskar Zoran Jošt Klas Milka Polde Žada Elica Jernej Srečo Dragotin Klara Edo imon Ivan Ela Tadej Božidar Rija Andrej Snežin Orest Stojan Karmen Emica Ruj Maj maž Vrban Jona Marko Rosa Sora Zvonko Gozdana Dragica Miran etko Ferdo Laneja Evgen Beno Gabrijel Naj Arabela Dobrin Edvard Nuša Valerija Jadran aga Sara Anton Slavka Bernard Lara Petra Dražigost Dijana Neca Aleksander Jurij Matija Ajta Karolina Tilka Lin Lidija Mihael Cene Andraž Aljana Kristina ka Blaž Jana Mitja Ajša Vladovita Anja Matejka Tone Domen Iztok Tihožit Marička Omar nika Ažbe Rozalija Nadiža Rezka Alenka Jelka Rudi Rastigoj Jakica Lajoš Zofija Luša Juš ra Boromej Travica Ela Svarun Matic Silvo Nelica Ijan Boštjan Maša Dreja ementina Branko Mlaj Jaro Micka Blagovest Murka Melita Pomlad Etbin Ibolka Preljub ka Sonja Bilka Sašo Florjan Alida Ignacij Sunita Ljubo Lojze Gregor Lorena rij Lejla Modra Tristan Katja Breda Miloš Niča Vijaneja Maks Tara Bratko Tanja Maruška te Ančka Žanina Darjo Erin Ika Katra Vsegoj Aci Maksimiljana Joca Melanija Edita Nace janca Nika Timej Karen Predrag Suzana Pongrac Konstanca ajetan Radejka Danaja Božo Edina Doruša Vijan Lalita Benjamin Slavoj Vivjana Tadeja elicita Tarik Pepca Maruša Valburga Miško Enja Ljubinica Žan Nevenka Otilija Voranc ana Ruben Ingrid Nikica Danilo Sandra Tjaša Radin Karel Bojan Tineja Foška em Fanica Jelena Robi Aleša Erik Paskal Frančiška Lovrenc Rebeka Milče Fatima p Čelesta Karpo Rahela Triša Kasiopeja Megi Tomej Franko Mimica Nejša Zoltan Rafael senija Ivo Seta Bric Roman Snežinka Jedrt Joco Žarek Sinja Malčka Lovre Alja cencija Erika Angelca Davorina Ljuba Saraja Vilma Matiček Nastja Poldka Miroslav Klasja Blažka Irenca Ilijana Bogomira Rajmund Rudolf Zvezdan Tatjana Manca Larisa Jera Tej polonija Izvir in pomen več kot 12.800 imen. Vera Vinko Pogostnost in pokrajinska razširjenost. Zanimivosti. r Lorena Berta

Simon Lenarčič

VSE O

IMENIH V SLOVENIJI

Ana

Borut

Brest

Luka

Franc

Ema

Ivana

Lučka

Lavra Mojca Nadeja

Samo

Marija Janez

Svit

Metka

Neža

Primož

Plamen

Sončna

Črtomir

Zarja

Lan

Anže

Špela


Kazalo

00001-0008.indd 7

A B C ČĆ DĐ E F G H I J K L M N O PQ R S Š T U VWXY Z Ž

Abdon | Ažbeta

Priloge

....................................

Viri

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1067

Balant | Burja

9–89 90–134

Cecilija | Cvetoslava

1 3 5 – 142

Čarli | Črtomira

142–144

Dada | Džoni

145–197

Ecij | Evtimija

198–234

Fabij | Fulvija

235–261

Gaber | Gvidon

262–285

Hadrijan | Humbert

286–303

Iba | Iztok

304–329

Jacinta | Jutra

331–384

Kaj | Kvirina

385–427

Laci | Luša

428–485

Maca | Murka

486–579

Nac | Nuška

580–616

Oda | Ožbolt

617–629

Palma | Priska

630–652

Rada | Ruta

653–691

Sabin | Svojmir

692–738

Šan | Štinej

739–746

Tabita | Tulija

747–789

Ubald | Uta

790–796

Val | Vsevlad

797–847

Zagorka | Zvonko

849–867

Žad | Žužana

867–875

877

25.10.2012 6:39:51


Abdon | Abraham

A Aaron ♂ (13) ang ↑ Aron.  Abas ♂ (< 5) & Abaz ♂ (14) musl [arab. 'abbās, 'zelo namrščen']. Abbi ♀ (< 5) & Abbie ♀ (< 5) ang [kr/klic Abigail (Abigajila, svetopisemska žena suroveža Nabala)]. Abdaga ♂ (< 5) musl [iz i. ↑ Abdo (Abd- + aga)].  Abdija ♂ (8) & Abdo ♂ (< 5) musl [kr/klic ↑ Abdulah].

Abdon ♂ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Svetopisemsko ime: izraelski sodnik po Jeftejevi smrti. V hebrejščini se glasi 'Abdon, izhaja pa iz aramejske besede 'abda, 'sluga' (in ta iz semitskega korena 'bd, služiti').  God 30. 7. (»sv. Abdon in Senen«), mučenec Abdon (3./4. stol.). {↓Z/god}  №/slo ©'09 -1960.  №/tuj Ime Abdon je zelo redko tudi pri drugih narodih.  J Abdon Grudovar je ↑ Silvanov znanec v romanu Alojza Rebule Senčni ples (1960).  Z/god Sv. Abdona od leta 1969 ni več v rimskem koledarju (ostaja pa v krajevnih in v Rimskem martirologiju), saj o njegovem življenju ni zanesljivih zgodovinskih podatkov. Abdul ♂ (< 5) musl/tuj [krajša oblika arab. i., ki se začenjajo z abd, 'sluga', in spolnikom ul (tj. al)]. Abdula ♂ (5) alb/srh & Abdullah ♂ (< 5) alb ↑ Abdulah. Abdulah ♂ (41) musl [arab. 'abd Allāh, 'Alahov sluga'].  Abedin ♂ (7) musl [drug ↑ Abidin].

Abel ♂ ('94 8, '07 11, '09 13)

 Svetopisemsko ime: drugi sin Adama in Eve, ki ga je ubil starejši brat Kajn. Povezujejo ga z asirsko besedo ablu, 'sin', in hebrejsko hebel, 'dih', 'sapa'.  God 5. 8., frankovski škof Abel (8. stol.).  Obl kr/klic ↑Abi(1); sorod (?) '09 (+) ↑ Apolon ; ♀ ↑ Abela, ↑ Abelija, ↑ Abelina.  №/slo © -1940.  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 40; Češka'09 Abel 5 , Ábel 3; (+) Poljska'01 ≈ 30; Francija'06 ≈ 8400; Danska'09 51 .  Priim Abel je bil pri nas nekoč tudi zelo redek priimek, ki je že izumrl. Razlaga, da naj bi iz imena Abel izhajali tudi priimki Bele, Belin ipd., ki so brez dvoma povezani s pridevnikom bel v pomenu 'svetel', pa je le malo verjetna.  Z Poznosrednjeveški zapisi imena Abel pri nas so tuji, npr. Abell. V obliki Abel pa je ime zapisano v Trubarjevem prevodu evangelija po Mateju (1555) in v Abecedariju (1566).  {↑ Avelina - Z}

Abela ♀ ('94 0, '07 0, '09 0)

 Ime kot ↑ Abelina, le da ima pripono -a.  Obl drug ↑ Abelija.  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Francija'06 Abella ≈ 20, Abelle ≈ 50(-).

Abelija ♀ ('94 0, '07 0, '09 0)

 Ime kot ↑Abelina, le da ima pripono -ija.  Ujema se z imenom abelija (latinsko Abelia) za sobno okrasno rastlino.  Obl drug ↑ Abela.  №/tuj Francija'06 Abelia ≈ 50(+).

Abelina ♀ ('94 0, '07 0, '09 0)

 Ženska oblika imena ↑ Abel (↓ Z). Ima pripono -ina.  Obl drug ↑ Abela, ↑ Abelija.  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Francija'06 Abeline ≈ 40; Danska'09 Abeline 15.  Z Da je Abelina ženska oblika imena Abel, menijo nekateri francoski in večina nemških virov, zlasti za Špance, ki ime izgovarjajo z 'v' namesto z 'b', pa je to različica po njihovem mnenju iz latinščine izvirajočega imena ↑ Avelina. Abi(1) ♂ (< 5) kr/klic i. na Ab-.  Abi(2) ♀ (< 5) drug ↑ Abbie [©'09 ≈ 2001-]. Abid ♂ (22) musl & alb & Abida ♀ (7) musl & Abide ♀ (< 5) alb [arab. 'abid, 'pobožen']. Abidin ♂ (< 5) musl [iz arab. i. Zajn ul 'Ābidīn, 'okras vernikov'].  Abit ♂ (< 5) musl [drug ↑ Abid].

Abraham ♂ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Svetopisemsko ime: praoče Izraelcev, mož Sare, oče Izaka. Po Svetem pismu je bilo očakovo prvotno ime 'Abram, kar v hebrejščini pomeni 'oče je vzvišen' ali 'vzvišeni oče' (sestoji namreč iz besed 'ab, 'oče', in ram, 'vzvišen'), nato pa mu ga je Bog spremenil v 'Abraham, češ »postal boš oče množici narodov« (↓Z). Končnica -ham potemtakem izvira iz besede hamon, 'množica'. Druga, malo verjetna možnost je, da gre za dve različici istega imena (raham naj bi bila druga oblika besede ram), tretja pa, da ime izvirno sploh ni bilo hebrejsko, temveč babilonsko (izpričano je v oblikah A-ba-am-ra-am in A-ba-ra-ma), ki ga povezujejo

9

0009-0261-A_F.indd 9

25.10.2012 6:40:42


Abram | Aco

z glagolom ramu, 'ljubiti', in mu pripisujejo pomen '[ki] ljubi očeta'.  God 9. 10., svetopisemski Abraham.  Obl kr/klic ↑ Abi(1); drug ↑∗ Abram; musl ↑ Ibrahim.  №/slo ©'09 -1960.  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 20; Češka'09 23; Poljska'01 ≈ 50; Francija'06 ≈ 1300(+) (26 let); Danska'09 82(+).  Priim Da je bilo ime Abraham pri nas nekoč dokaj razširjeno, kažejo priimki Abraham (≈ 150; Prekmurje), Abram (≈ 500; Primorsko, južna Slovenija), Abrami (≈ 70; Primorsko).  Izr Rekli sreati Abrahama: 'dočakati petdeset let', in biti v Abrahamovem naroju: 'biti mrtev, na onem svetu', izhajata iz Svetega pisma. Judje so namreč verjeli, da pravični Jud malo pred smrtjo uzre nebeško kraljestvo, zato so Jezusu na trditev, da se je Abraham silno veselil, da bo videl njegov dan, odgovorili: »Še petdeset let nimaš, in si videl Abrahama?«. V priliki o bogatinu in ubogem Lazarju pa je zapisano: »Je pa siromak umrl in angeli so ga nesli v Abrahamovo naročje.«  abraham: kdor je srečal Abrahama.  abrahamiti: ime dveh starih krščanskih ločin.  Preg »Ko Abrahama srečaš, / bolezni si povečaš.«  Z Trubar je ime Abraham v svojem prevodu evangelija po Mateju (1555) zapisal v obliki Abraam.  {↑ Izak - J}  Na pomen 'oče množice narodov' kaže tudi pomen imena Abrahamove žene Sare, prvotno imenovane ↑ Saraja.

Abram ♂ ('94 0, '07 0, '09 0)

 Stara oblika imena ↑ Abraham, nastala s skrčenjem 'aha' (pravzaprav 'aa'; ↑ Abraham - Z) v 'a'. Pri nas je ohranjena le kot priimek, katerega razširjenost (≈ 500; Primorsko, Posavje) kaže tudi na vpliv italijanskega imena Abramo, ki predstavlja obe izvirni hebrejski različici, Abraham in Abram.  Obl kr/klic ↑ Bram.  Priim {↑ Abraham - Priim}  Kraj Abrami (del Pregare v Istri).

Aca(1) ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 a) Klicna oblika nekaterih imen, ki vsebujejo poudarjeni 'a' in se končujejo na -ca, npr. ↑ Dragica. Izvira iz otroške govorice (↓ Z/oseb). b) Južnoslovanska klicna oblika imena ↑ Aleksandra. Sestoji iz podstave A- in pripone -ca.  Obl ♂(b) ↑ Aco.  №/slo ©'09 -1960.  Z/tuj Pri Srbih in Hrvatih je ↑ Aca(2) predvsem moško(!) ime.  Z/oseb Z imenom Aca so klicali hči slovenskega tovarnarja Dragotina Hribarja (↑ Dragotin - Z/oseb), katere krstno ime je bilo Dragica. Tako je namreč svoje ime izgovarjala v zgodnjem otroštvu. Aca(2) ♂ (8) srh [drug ↑ Aco].

Ace ♂ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 a) Klicna oblika imen ↑ France (↓ Z/oseb) in ↑ Franc. Izvira iz otroške govorice.  Toda pri nas je to večinoma (kot uradno zapisano ime pa morda celo samo): b) makedonsko ime, in sicer klicna oblika imena (a) (a) '09 ↑ Aleksander (makedonsko Aleksandar).  Obl drug ↑ Aco; drug ↑ Aci .  №/slo © -1960.  Z Pri Nemcih je Atze prastara, zdaj nič več rabljena klicna oblika imena ↑ Adolf (in podobnih), iz katere je nastalo danes redko italijansko ime Azzo.  Z/oseb Znan slovenski Ace – še posebej med križankarji – je pesnik Ace Mermolja. V Menašejevem leksikonu (1994) in v Slovenskem kdo je kdo (1999) piše, da je ob rojstvu dobil ime France, v biografskem leksikonu Osebnosti (2008) pa so ta osnovni življenjepisni podatek zamolčali (↑ Feri - Z/oseb).

Aci ♂ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 a) Klicna oblika imen ↑ Franci (↓ Dv, ↓ Z/oseb) in ↑ Franc. Izvira iz otroške govorice. b) Klicna oblika imen ↑ Bonifacij, ↑ Ignacij, ↑ Pankracij in ↑ Servacij, nastala z izpustom njihovih prvih delov in končnega -j.  Obl drug (a) ↑ Ace(a); drug (b) ↑ Acij.  Dv iz imena in (njegove) oblike '07 Franci Aci (< 5).  №/slo ©'09 -1940.  J Aci je Uhačev sošolec v mladinski povesti Branke Jurce Uhač in njegova druščina (1963).  Z/oseb Najbolj znan Aci je slovenski skladatelj Aci Bertoncelj (20./21. stol.), čigar krstno ime je bilo Franc (a tega slovenski leksikoni in enciklopedije ne povedo!; ↑ Feri - Z/oseb). Klicali so ga Franci, on pa je to kot otrok poenostavil v Aci. Njegovo ime se že desetletja pojavlja v skoraj vsaki slovenski križanki.  Z/tuj Italijani poznajo podobno, ravno tako redko ime Azio, ki je nastalo iz imen s končnico -azio, npr. Pancrazio. Acij ♂ (< 5(dv)) drug ↑ Aci(b).

Aco ♂ ('94 ≈ 38 (ni podatka), '07 38, '09 38)

 Južnoslovanska (zlasti srbska in makedonska) klicna oblika imena ↑ Aleksander (srbohrvaško in makedonsko Aleksandar), ki je tu in tam v rabi tudi med Slovenci (tudi kot oblika imena ↑ Ace(a); ↓ Dv). Sestoji iz podstave A- in pripone -co.  Obl drug ↑ Ace; drug (tuj) ↑ Aca(2); ♀ ↑ Aca(1 b).  Dv iz imena in (njegove) oblike'07 Aco Franc (< 5), Aleksander Aco (< 5).  №/slo ©'08 -1940. Med prebivalci'07: 69 (tj. kar 81  več kot med državljani).  V Sloveniji je velika večina Acotov srbskega, makedonskega ali hrvaškega rodu.  №/tuj Hrvaška'08 Aco ≈ 80, Aca < 20; Makedonija'09 3470. Aćif ♂ (< 5) musl [drug ↑ Akif ].  Aćim ♂ (< 5) srh [drug ↑ Akim].

10

0009-0261-A_F.indd 10

25.10.2012 6:40:44


Ada | Adam

Ada ♀ ('94 373, '07 360, '09 359)

 a) Krajša/klicna oblika imen, ki se začenjajo na Adal- ali Adel-, zlasti ↑ Adelhajda in ↑ Adalberta. Sestoji iz podstave Ad- in pripone -a. b) Svetopisemsko ime dveh žena: žene Lameha in žene Ezava. V hebrejščini se glasi 'Adah in pomeni 'okras' (hebrejsko 'adah).  Obl kr/klic ↑Adica; drug ↑Adina; ♂(a) ↑Ado.  №/slo ©'08 -1920. Δ'07 ≈ 1921-1960 (≈ 240). Starost'09: 52,9 leta. ◊'08 najve Primorsko (≈ 50 ); najmanj Prekmurje (< 1 ), Koroško (< 1 ).  V ljubljanskem Adresarju iz leta 1928 je ≈ 8 Ad.  №/tuj Hrvaška'08 > 300; Češka'09 133(+); Poljska'01 2391; Francija'06 ≈ 500; Danska'09 Ada 220(-), Adda 173(-).  J Ada je: a) junakinja Cankarjeve vinjete Ada (1899); b) ↑ Kamilotova žena v romanu Mire Mihelič April (1959); c) ↑ Jelkina sošolka v Ingoličevem mladinskem romanu Gimnazijka (1967).  Izr ada: a) računalniški programski jezik, imenovan po prvi programerki na svetu Adi Lovelace (19. stol.); b) turški izraz za otok (v zemljepisnih imenih).  Z Ada je tudi ime mesta ob Tisi v Vojvodini.  Z/tuj Pri Čehih je Ada tudi moško(!) ime, ki ustreza našemu ↑ Ado, vendar je kot krstno ime komaj kaj v rabi ('09 4).

Adalbert ♂ ('94 > 43 (ni podatka), '07 43, '09 40)

 Nemško ime, starejša oblika imena ↑ Albert, ki ohranja neokrajšano sestavino adal ('plemenit') iz staronemških različic.  God 20. 6., nemški škof Adalbert (10. stol.).  23. 4., češki škof, mučenec v Prusiji Vojteh ali Adalbert (10. stol.); zavetnik Češke, Prusije. {↑ Vojteh - Z/god}  Obl kr/klic ↑∗ Berto(a); drug ↑ Adelbert; sorod (1) '07 '08 '07 ↑Bela ; ♀ ↑Adalberta.  Dv iz imena in (njegove) oblike Adalbert Vojteh (< 5).  №/slo © -1920. Δ ≈ -1940 (≈ 20). '08 '08  Ø 1971-. ◊ najpog Koroško. V ljubljanskem Adresarju iz leta 1928 je ≈ 8 Adalbertov.  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 50; Češka'09 34(+); Francija'06 ≈ 100(-) (71 let); Danska'09 7(+).  Z Ime Adalbert je med Slovenci izpričano v 12. stoletju.

Adalberta ♀ ('94 15, '07 11, '09 10)

 Ženska oblika imena ↑ Adalbert. Ima pripono -a.  Obl kr/klic ↑∗ Ada(a), ↑∗ Berta; drug ↑ Adelberta; sorod '07 '09 ∗ ↑ Adelhajda.  Dv iz imena in (njegove) oblike Adalberta Vojka (< 5; ↑ Vojteh - Z/god).  №/slo © -1930.  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Češka'09 1. Adalgisa ♀ (< 5) ita [staronem. adal, 'plemenit' + gisil, 'puščica'].

Adam ♂ ('94 247, '07 361, '09 397)

 Svetopisemsko svetniško ime: prvi človek, praoče človeštva. Izhaja iz hebrejske besede 'adam ('človek'), ta pa iz hebrejske 'adamah ('zemlja', 'tla') ali asirske adamu ('narediti').  God 24. 12. (»sv. Adam in Eva«), svetopisemski Adam; skupaj z ↑ Evo zavetnik vrtnarjev. {↓ Z/god}  Obl tuj ↑ Ádám, ↑ Adamo; musl ↑ Adem; ♀ ↑Adama, ↑Adamina.  №/slo ©'08 -1920. Δ'07 ≈ 1991- (≈ 150); '11 94. mesto (+ 25). Starost'09: 26,8 leta. ◊'08 najpog Gorenjsko, Goriško, Koroško.  Med 1. 1. 2010 živečimi Adami se jih je največ, 22, rodilo leta 2008, leta 2009 pa 17.  V ljubljanskem Adresarju iz leta 1928 je le ≈ 1 Adam! {↓ Z}  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 2000; Češka'09 32.697(+); Poljska'01 395.130 ('09 11. mesto, + 4295); Francija'06 ≈ 19.000(+) (8 let); Danska'09 3246(+).  J Adam je: a) v Jurčičevi povesti Kloštrski žolnir (1866) Katričin snubec (↑Katrca - Z & J); b) v mladinskem romanu Janje Vidmar Princeska z napako (1998) fant, v čigar oči se zaljubi ↑Fatima.  Priim Adam (≈ 350; vzhodno Štajersko, Koroško), Adami (≈ 640; Dolenjsko, Štajersko), Adamlje (≈ 140; Dolenjsko).  Kraj Adamovo (Velikolaška pokrajina).  Izr Adamovo jabolko (redko adamovec, zastarelo adamica): hrustančna izboklina na moškem vratu.  adamiti: ime nekdanjih verskih sekt, katerih člani so obrede opravljali goli. S tem so menda skušali obnoviti rajsko nedolžnost, drugi pa so jih zaradi tega pogosto imeli za razvratneže.  biti v Adamovem kostimu: biti nag.  biti Adamov sin: biti navaden človek z vsemi slabostmi.  Z Ime Adam je – seveda v tej obliki – med Slovenci izpričano v 11. stoletju. Je eno izmed imen, katerih zapis je pri nas že ves čas enak. Navedeno je tudi v Trubarjevem koledarju (1557), vendar v sklonu: »Adama«.  V pripovedi Zofke Kvedrove Zločin (1902) je ime Adam omenjeno kot eno od »nenavadnih imen iz starega testamenta«, ki so jih v 19. stoletju »dajali nezakonskim otrokom« (↑ Eva - Z).  Z/oseb Eden bolj znanih slovenskih Adamov je kranjski konjeniški stotnik Adam Ravbar (16. stol.), čigar strelci so v znameniti bitki pri Sisku (↑ Ahac - Z/god) Turke prisilili k umiku. Slovenska ljudska pesem ga imenuje »lepi konjski poglavar«.  Z/god V Zgodbah Svetiga pisma za mlade ljudi (1830) je ustvarjenje Adama opisano takole: »Nebo ino zemlja sta bila narejena, in v' človekovo prebivališe lepo perpravljena. Bog tedaj reče: 'Naredimo človeka po naši podobi. Gospoduje naj čez vso zemljo!' Ino stvarnik tedaj iz vlažne persti človeško telo zobrazi. Pa je bilo še mertvo na tleh, in se ne gane. Bog toraj dušo vanj dihne, ino človek se sklone, in živi. Tako je bil stvarjen pervi človek. Bog ga je imenoval Adam, to je perst, v' spominj njegoviga začetka.«  Adamovo ime je skupaj z imenom njegove družice tudi v uganki iz Pohlinove zbirke (1788): »Kaj ima Adam spredej, inu Efa zadej? To čerko, ali puštob A.« V drugi uganki pa je Adam opisan kot tisti, ki »ni bil rojen, je pak vonder umerl«. {↑ Elija(1) - Z/god}  {↑ Eva - Z/god} Ádám ♂ (< 5) madž ↑ Adam.

11

0009-0261-A_F.indd 11

25.10.2012 6:40:44


Adama | Adelhajda

Adama ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Ženska oblika imena ↑ Adam. Ima pripono -a.  Obl drug ↑ Adamina.  №/slo ©'09 -1950.  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Francija'06 ≈ 500(+) (↓ Z/tuj).  Z/tuj V Franciji je Adama predvsem moško(!) ime ('07 ≈ 1400(+)), ki ga imajo priseljenci iz Afrike.

Adamina ♀ ('94 0, '07 0, '09 0)

 Ženska oblika imena ↑ Adam. Ima pripono -ina.  Obl drug ↑ Adama.  №/tuj Poljska'01 1102.  Z/tuj Ime je v rabi tudi med Italijani, kjer je, čeprav razmeroma redko, bolj pogosto kot Adama. Adamo ♂ (< 5) ita ↑ Adam.  Adel ♂ (51) musl-n [drug ↑ Adil (↑ Adela)].

Adela ♀ ('94 503, '07 423, '09 412 [293. mesto])

 Krajša oblika imena ↑ Adelhajda, pa tudi drugih imen, ki vsebujejo staronemško besedo adal, 'plemenit'. Sestoji iz podstave Adel- in pripone -a.  Toda Adela je pri nas tudi netradicionalno muslimansko ime, ki ga imajo za obliko imena ↑ Adila, bolj verjetno pa je, da so Bošnjaki vzeli za svoje krščansko ime Adela (zaradi končnice -ela; ↑ Mariza - Z) in iz njega naredili še moško obliko ↑ Adel.  God 16. 12., ↑ Adelhajda.  24. 12., opatinja na Nemškem Adela (7./8. stol.).  Obl kr/klic ↑ Adelca, ↑ Adelka, ↑∗ Dela, ↑∗ Ela; drug '08 ↑ Adelija (Primorsko), ↑ Adelina, ↑ Adelita, ↑ Edela, ↑ Etela; drug (musl) ↑ Adelisa; tuj ↑ Adele.  №/slo © -1920. Δ'07 ≈ -1960 (≈ 270). Starost'09: 52,8 leta.  Priljubljenost imena Adela je najbolj narasla med drugo svetovno vojno (↑ Priloge: Medvojna imena), in sicer leta 1942, nakar je do konca vojne padla celo pod predvojno raven. Med 1. 1. 2010 živečimi Adelami se jih je zato največ, 17, rodilo leta 1942, kar je 70  več kot leta 1941, ko se jih je rodilo 10. Leta 2009 se jih je rodilo le < 5.  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 1000; Češka'09 Adéla 32.179(+); Poljska'01 24.001; Francija'06 Adèle ≈ 18.000(+); Danska'09 Adela 84(+), Adele 49(-).  J Adela je krstno ime ↑ Dele, junakinje Stritarjevega romana Zorin (1870).  Z {↑ Adelajda - J & Z} Adelaida ♀ (6) tuj ↑ Adelajda.  Adelaide ♀ (< 5) ang & ita ↑ Adelhajda, ↑ Adelajda.

Adelajda ♀ ('94 5, '07 7, '09 8)

 Oblika imena ↑ Adelhajda, nastala z izpustom 'h' (bržkone pod vplivom francoske različice Adélaïde ali italijanske Adelaide). V 19. stoletju je bila to najbolj uveljavljena slovenska različica.  Obl kr/klic – najpog'07 (a) ∗ ∗ ∗ ↑ Adela (423), ↑ Ada (360); kr/klic ↑ Ajda (↑ Adelhajda - Z), ↑ Dela, ↑ Lajda (↓ J & Z); tuj ↑ Adelaida (↓ J & Z), ↑ Ade'09  laide.  №/slo © -1920.  №/tuj Hrvaška'08 < 10. {↑ Adelhajda - №}  J & Z Adelaida je krstno ime Znojilčeve rejenke v Kersnikovi kmetski sliki V zemljiški knjigi (1884). Ker so Znojilčevi imeli »preokorne jezike, da bi pravilno izgovarjali to ime«, so jo klicali ↑ Lajda. A to ni edina rejenka s tem imenom v slovenski književnosti: Josip Stritar je svojo poimenoval ↑ Dela. Nekdaj je bilo namreč v katoliških deželah v navadi, da so duhovniki najdenčkom in nezakonskim otrokom dajali nenavadna imena, kakršno je za tiste čase bilo ime Adelaida (ali pa ↑ Amanda, ↑ Gal ipd.).  Z Ime Adelajda je v tej obliki zapisano v Janežičevem (1850, 1889, 1905) in Wolfovem slovarju (1860).  Od izida novega pravopisa leta 2001 je Adelajda tudi slovenska oblika imena avstralskega mesta Adelaide.

Adelbert ♂ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Manj uveljavljena oblika nemškega imena ↑ Adalbert.  №/slo ©'09 -1950.

Adelberta ♀ ('94 < 4, '07 0, '09 0)

 Manj uveljavljena oblika nemškega imena ↑ Adalberta. Adelca ♀ (< 5) kr/klic ↑ Adela [Adel- + -ca]  ita ↑ Adelka.  Adele ♀ (10) nem & ang ↑ Adela. Adelhajd ♀ (< 5) drug/tuj ↑ Adelhajda [ker nima pripone -a, se ne sklanja].

Adelhajda ♀ ('94 8, '07 5, '09 5)

 Izhaja iz nemškega imena Adelheid, to iz staronemškega Adalhaid (tudi Adalheid, Adalheidis ipd.), to pa iz besed adal, 'plemenit', in heit, 'vrsta', 'postava', ki mu dajeta pomen 'plemenita'. Pri podomačitvi je bila dodana pripona -a, značilna za slovenska (in slovanska) ženska imena.  God 16. 12., cesarica Svetega rimskega cesarstva Adelhajda/Adelajda (10. stol.), najprej žena kralja Italije Lotarja, po njegovi smrti pa cesarja Otona I..  Obl kr/klic – najpog'07 ↑∗ Adela (423), ↑∗ Ada(a) (360); kr/klic ↑ Ajda (↓ Z), ↑∗ Dela, ↑∗ Hajda(a); drug (a) ↑ Adelajda, ↑ Alejda, ↑ Alica , ↑ Alida (Primorsko); drug/tuj ↑ Adelhajd, ↑ Adelheida; tuj ↑ Adelheid; tuj/neus Adelhaid; sorod ↑Adalberta, ↑Adelinda, ↑Adolfina, ↑Alberta, ↑∗ Alda, ↑Almira, ↑Alvina(a), ↑Edeltruda, ↑Etelberta; '09 ∗ ↑ Patricija.  №/slo © -1930.  V ljubljanskem Adresarju iz leta 1928 ni nobene Adelhajde ali Adelajde, pač pa je v njem ≈ 1 Adelheid. Ime je bilo torej med Slovenci že tedaj zelo redko.  №/tuj Hrvaška'08 Adelhajda < 20,

12

0009-0261-A_F.indd 12

25.10.2012 6:40:45


Adelija | Adelja

Adelhaida < 10, Adelheid < 10, Adelajda < 10, Adelaida < 10; Češka'09 Adelaida 28(-), Adelhaida 11(-); Poljska'01 8756; Francija'06 Adélaïde ≈ 8000(+); Danska'09 Adelheid 29(-).  Z V Janežičevih in Wolfovem slovarju iz 19. stoletja je kot slovenska ustreznica nemškemu imenu Adelheid navedena le različica ↑ Adelajda!  Z imenom Adelhajda so pri nas nekateri (vsaj imenoslovec J. Keber in koledarnik Z. Reven) povezali tudi slovensko ime ↑Ajda. Toda na Bunčevem seznamu (1943), na katerem je naštetih kar 10 klicnih oblik na Ad- in Del-, klicne oblike Ajda ni!  Iz staronemškega (latinskega) imena Adalheidis sta v stari francošini nastali obliki Adelais in Adeliz, iz slednje pa polatinjena Adeliza, ki jo danes, ko se je na Zahodu pojavila še različica Adelisa (v ZDA se je 5 ali več Adelis prvič rodilo šele leta 1997, v Franciji pa prva šele leta 2001), marsikdo razlaga kot ime, sestavljeno iz imen ↑ Adela in ↑ Liza. Toda najmlajša različica nemalokrat sploh ni zahodnjaško ime, temveč netradicionalno muslimansko ↑ Adelisa, ki je v rabi med po svetu razseljenimi Bošnjaki!  {↑ Adelajda - J & Z}  {↑ Aljoša(2) - Z/tuj} Adelheid ♀ (8) nem ↑ Adelhajda.  Adelheida ♀ (< 5) drug/tuj ↑ Adelhajda [iz i. ↑ Adelheid + -a]. Adelia ♀ (< 5) ita & nem & Adélie ♀ (< 5) fra ↑ Adelija.

Adelija ♀ ('94 12, '07 11, '09 11)

 Oblika imena ↑Adela, nastala s podomačitvijo italijanske različice Adelia. Sestoji iz podstave Adel- in pripone -ija. V rabi je zlasti na Primorskem.  Obl kr/klic ↑∗ Dela, ↑ Delija(b); drug ↑ Adelja (Primorsko); tuj ↑ Adelia, ↑ Adélie.  №/slo ©'09 -1940.  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Francija'06 Adélie ≈ 1600(+) (11 let), Adélia ≈ 600(+). Adelin ♀ (< 5) drug/tuj ↑ Adelina [po izgovorjavi fr. i. Adeline, brez pripone -a, zato se ne sklanja].

Adelina ♀ ('94 36, '07 75, '09 86)

 Oblika imena ↑ Adela. Sestoji iz podstave Adel- in pripone -ina. Izhaja iz francoske različice Adeline, v kateri ima pripona -ine manjšalno vlogo.  Ime je pri nas v rabi tudi med muslimani, vendar kot oblika muslimanskega imena ↑ Adela.  Obl kr/klic ↑∗ Lina; drug'07 ↑ Alina (239); drug/tuj ↑ Adelin; ♂ (tuj) ↑ Adelino.  №/slo ©'09 -1930. Δ'07 ≈ 1991-. Med prebivalci'07: 91 (tj. 21  več kot med državljani).  V Sloveniji je veliko Adelin albanskega in bošnjaškega rodu.  V ljubljanskem Adresarju iz leta 1928 sta ≈ 2 Adelini (ena je redovnica).  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 50; Češka'09 Adelina 25(+), Adelína 9(+); Poljska'01 ≈ 330; Francija'06 Adeline 50.000 (23 let; ↓ Z/№), Adelina 800; Danska'09 Adelina 67(+), Adeline 22(-).  J Adelina je junakinja mladinskega romana Nejke Omahen Temno sonce (2009), uporniška najstnica, ki se mora soočiti s prihodnostjo, kakršne ni načrtovala.  Z Ime Adelina je najbolj znano po naslovu skladbe Ballade pour Adeline ('Balada za Adelino'), s katero je leta 1976 zaslovel francoski pianist Richard Clayderman (prodal je kar 22 milijonov malih plošč!). Skladbo je skupaj s sodelavcem zložil francoski skladatelj instrumentalne zabavne glasbe Paul de Senneville in jo posvetil svoji novorojeni hčerki Adeline (↓ Z/№).  Z/№ V Franciji je pred tem počasi rastoča priljubljenost imena Adeline najbolj narasla ravno v letih po izidu skladbe Ballade pour Adeline (↓Z), pri nas pa je priljubljenost imena Adelina narasla šele v 80. letih.

Adelinda ♀ ('94 < 4, '07 0, '09 0)

 Podomačena oblika nemškega imena Adelinde (tudi Adelind), ki izhaja iz staronemškega Adalint (tudi Adelint, polatinjeno Adalindis, Adelindis), to pa iz besed adal, 'plemenit', in linta, 'ščit iz lipovine', ali lind, 'mila', 'blaga'.  №/slo V ljubljanskem Adresarju iz leta 1928 je le ≈ 1 Adelinda, pa še ta je redovnica.  Obl kr/klic ↑∗ Ada(a), ↑∗ Adela, ↑ Linda(b); sorod ↑∗ Adelhajda; ↑∗ Gerlinda. Adelino ♂ (< 5) ita [iz i. ↑ Adelina]. Adelisa ♀ (42) musl-n [iz i. ↑ Adela (Adel- + -isa; ↑ Alisa) (©'09 1991-)]  tuj Adeliza (↑ Adelhajda - Z).

Adelita ♀ ('94 7, '07 11, '09 11)

 Španska klicna oblika imena ↑ Adela. Sestoji iz podstave Adel- in pripone -ita, ki ustreza naši -ica.  Ime je pri nas v rabi tudi med muslimani, vendar kot oblika muslimanskega imena ↑ Adela. Španska pripona -ita namreč spominja na značilni muslimanski ženski imenski končnici -eta in -ida.  Obl kr/klic (a) '08 '08 ↑ Delita , ↑ Lita.  №/slo © -1970. Ø 2001-.  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 20; Danska'09 3.  J Adelita je junakinja mehiške ljudske pesmi La Adelita iz časa revolucije 1910-1920.

Adelja ♀ ('94 6, '07 6, '09 6)  Zlasti primorska oblika imena ↑ Adelija, pri kateri končnica -ia iz italijanske različice Adelia ni podomačena v -ija, temveč pod vplivom italijanske izgovorjave v -ja.  Obl kr/klic ↑ Delja.  №/slo ©'09 -1940. Adelka ♀ (< 5) [iz it. i. Adelca, to pa iz moškega Adelchi (↑ Adelki)]  kr/klic ↑ Adela [Adel- + -ka]. Adelki ♂ (< 5) & Adelko ♂ (< 5) [iz it. i. Adelchi, Adelco, ti pa iz langobard. Adelgis (↑ Adalgisa)]. 13

0009-0261-A_F.indd 13

25.10.2012 6:40:45


Adi | Adolf

Adelma ♀ (< 5) & Adelmo ♂ (< 5) ita [iz staroangl. i. Ealdhelm (eald, 'izkušen' + helm, 'šlem')]. Adelmar ♂ (< 5) nem (↑ Elmar).  Adem ♂ (148) & Adema ♀ (6) musl ↑ Adam, ↑ Adama. Ademir ♂ (6) & Ademira ♀ (< 5) musl-n [drug ↑ Admir, ↑ Admira (Ademir, nekd. brazilski nogometaš)].

Adi ♂ ('94 60, '07 84, '09 88)

 Krajša/klicna oblika zlasti imena ↑ Adolf, nastala pod vplivom enakega nemškega imena, ki ustreza slovenski klicni obliki ↑ Ado. Sestoji iz podstave Ad- in pripone -i.  Toda Adi je pri nas tudi krajša/klicna oblika muslimanskih imen, ki se začenjajo na Ad-.  Obl drug'07 ↑ Ado (23); ♀ ↑ Adica.  №/slo ©'09 -1930. Δ'07 ≈ 1961-1970 (≈ 27). ◊'08 najve Ljubljana z Gorenjskim (≈ 40 ).  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 60; Češka'09 8(+).  J V Bartolovem romanu Alamut (1938) je Adi skopljenec, ki mlada dekleta poučuje o islamu in filozofiji. Adian ♂ (6) musl-n/tuj ↑ Adijan.

Adica ♀ ('94 10, '07 9, '09 8)

 Klicna oblika imena ↑Ada. Sestoji iz podstave Ad- in pripone -ica.  Obl ♂ ↑Adi.  №/slo ©'09 -1940.  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Danska'09 Addy 118(-), Ady 67(-). Adijan ♂ (< 5) & Adijana ♀ (< 5) musl-n [po vzoru i. ↑ Aldijan, ↑ Aldijana]. Adil ♂ (51) & Adila ♀ (34) & Adile ♀ (8) musl & alb [arab. 'ādil, 'pravičen']. Adilje ♀ (< 5) alb/srh ↑ Adile.  Adimir ♂ (< 5) musl-n [drug ↑ Admir].  Adin ♂ (42) musl [drug ↑ Edin].

Adina ♀ ('94 6, '07 11, '09 10)

 Oblika imena ↑ Ada. Sestoji iz podstave Ad- in pripone -ina.  Toda Adina je pri nas tudi ali celo predvsem muslimansko ime, in sicer ženska oblika imena ↑ Adin.  №/slo ©'09 -1950.  №/tuj Hrvaška'08 < 20; Češka'09 211(+); Francija'06 ≈ 60(+) (8 let).  J Adina je Nemorinova izbranka v operi italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija Ljubezenski napoj (1832). Adis ♂ (209) & Adisa ♀ (93) musl-n [po vzoru i. na Ad-, -is]. Adisan ♂ (< 5) musl-n [drug ↑ Adis (+ -an)].  Adita ♀ (< 5) musl-n [po vzoru i. na Ad(i)-, -(i)ta]. Adla ♀ (< 5) musl [arab. 'adl, 'pravičnost', ali drug ↑ Adila]. Admela ♀ (< 5) & Admin ♂ (5) musl-n [po vzoru i. na Ad(m)-, -ela/-(m)in]. Admir ♂ (244) & Admira ♀ (61) musl-n [po vzoru i. na A(d)-, -mir]. {↑ Priloge: O imenih, 8} Adna ♀ (33) musl ↑ Eden(2)  musl [kr/klic ↑ Adnana].  Adnan ♂ (293) musl ['Adnān, praoče Arabcev]. Adnana ♀ (11) musl [iz i. ↑ Adnan].  Adnel ♂ (< 5) & Adnela ♀ (< 5) musl-n [po vzoru i. na Ad(n)-, -el]. Adnen ♂ (11) & Adnena ♀ (< 5) musl [drug/neus ↑ Adnan, ↑ Adnana].

Ado ♂ ('94 24, '07 23, '09 25)

 Krajša/klicna oblika zlasti imena ↑ Adolf. Sestoji iz podstave Ad- in pripone -o.  Toda Ado je pri nas tudi krajša/klicna oblika muslimanskih imen, ki se začenjajo na Ad-.  Obl drug'07 ↑ Adi (84); ♀ ↑ Ada(a).  №/slo ©'09 -1930. ◊'08 najve Ljubljana z Gorenjskim (≈ 45 ).  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 30; Češka'09 Ada 4, Ado 1.

Adolf ♂ ('94 1488, '07 1074, '09 1010 [163. mesto])

 Izhaja iz enakega nemškega imena, to iz staronemškega Adalwolf (druge in stranske oblike so bile Adalolf, Adalulf, Adulf), to iz germanskega Athalwulf (tudi Athawulf; ↓ Z & Z/oseb), to pa iz besed athala (staronemško adal), 'plemenit', in wulfa (staronemško wolf), 'volk'. Pomeni torej dobesedno 'plemenit volk', v prenesenem smislu pa 'plemenit bojevnik', kar vsekakor ni obveljalo pri razvpitem soimenjaku.  God 13. 2. ali 30. 6., nemški škof Adolf (12./13. stol.).  4. 12., nemški duhovnik Adolf Kolping (19. stol.).  Obl kr/klic ↑ Adi, ↑ Ado, ↑ Alfi(b), ↑∗ Dolfe; sorod ↑∗ Albert; ↑∗ Bolfenk; ♀ ↑ Adolfina; ↑ Adolfa.  №/slo ©'09 -1910. Δ'07 ≈ -1960 [pravzaprav -1944] (≈ 0,25-2,25 ; ≈ 980). Ø'08 2001-. Starost'09: 66,6 leta. ◊'08 najve Štajersko s Koroškim (> 60 ).  Ime Adolf se je med 20 najbolj priljubljenih uvrstilo le v petletju 1940-1944, in sicer predvsem zaradi izjemnega porasta priljubljenosti med drugo svetovno vojno (za ≈ 650  v enem samem letu: leta 2008 je bilo med leta 1940 rojenimi moškimi le ≈ 0,3  Adolfov, med rojenimi leta 1941 pa že kar ≈ 2,25 !; ↓ Z/№), ki pa je nato do konca vojne strmoglavila na komaj petino predvojne ravni (↑ Priloge: O imenih, 10; ↑ Priloge: Medvojna imena). Med 1. 1. 2010 živečimi Adolfi se jih je zato daleč največ, 197, rodilo leta 1941. Najmlajši se je rodil leta 1996.  №/tuj Hrvaška'08 > 300; Češka'09 3809(-); Poljska'01 15.240; Francija'06 Adolphe ≈ 4200(-) (72 let; ↓ Z/№); Danska'09 147(-).  Z & Z/oseb Ime Adolf je navedeno v Murkovem (1833) in Janežičevem slovensko-nemškem slovarju (1851). Toda v slednjem ima vlogo slovenskega ustreznika nemškemu imenu Adolf tudi ime ↑ Bratoljub! {↑ Rihard - Z}  Najbolj znan (točneje razvpit) Adolf je seveda nemški führer Adolf Hitler, ki je zaslužen tako za porast priljubljenosti tega imena v nemških deželah v

14

0009-0261-A_F.indd 14

25.10.2012 6:40:45


Kaj | Kaja

K Kada ♀ (29) musl [kr/klic i. na Kad-].  Kadija ♂ (< 5) musl [srh. kadija (iz arab. kādī), 'sodnik']. Kadir ♂ (7) musl & alb & Kadira ♀ (16) musl & Kadire ♀ (6) musl & alb [arab. kādir, 'sposoben']. Kado ♀ (< 5) musl [drug ↑ Kada].  Kadri ♂ (10) alb ↑ Kadrija. Kadrija ♂ (8) musl & Kadrije ♀ (< 5) alb [arab. kadrī, 'sposoben', 'močan', 'vnaprej določen']. Kadro ♂ (< 5) musl [kr/klic ↑ Kadrija (Kadr- + -o)].  Kai ♂ (23) tuj ↑ Kaj.  Kaia ♀ (< 5) tuj ↑ Kaja(1). Kaisha ♀ (< 5) ang ↑ Kejša [drug ↑ Keisha (©'09 ≈ 2001-)].  Kait ♂ (< 5) tuj ↑ Kajt [©'09 ≈ 2001-]. {↑ Kajt - Z}

Kaj ♂ ('94 < 4, '07 10, '09 12)

 Ime, ki se je pri nas začelo uporabljati pod vplivom neprimerno bolj in prej uveljavljenega ženskega (1) (b) ↑ Kaja . Lahko je: a) oblika imena ↑ Gaj , ki ohranja glas 'k' iz starejše latinske različice Caius; b) ime kot (a) ↑ Kajo , vendar brez za slovenske krajše/klicne oblike značilne pripone -o; c) podomačena oblika zlasti dolnjenemškega imena Kai, ki lahko po pomenu ustreza našemu ↓ Kaj(a,b), obenem pa je prvotno frizijsko ime, ki po eni razlagi domnevno korenini v starosaški besedi kamp, 'boj', po drugi pa gre za iz otroške govorice izvirajočo obliko katerega od imen na K- ali G-.  God 22. 4., papež Kaj ali Gaj (3. stol.).  {↓ Z/god}  Obl kr/klic(a,c) ↑Kajo(b); tuj ↑Kai (↓№), ↑Kay; tuj(a) ↑Kajo(c); ♀ ↑Kaja(1 a,c).  №/slo 1) Kaj ©'08 1981-. Δ'07 ≈ 2001- (≈ 5). 2) Kai ('94 < 4, '07 23, '09 32) ©'09 1971-.  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Češka'09 3; Danska'09 12.080(-); Švedska'09 4061 (↓Z/tuj).  Z Čeprav je ime Kaj v tej obliki zapisal že Vodnik v svoji slovnici (1811), ima v Stoletni pratiki devetnajstiga stoletja (1847) obliko Kaji (↑ Priloge: Kako so zapisovali imena, 3b), kar pa je vendarle zelo napredno v primerjavi z zapisom imena ↑Pij. V Trubarjevem koledarju (1557) pa je ime zapisano z G-, vendar na tuj način in v sklonu: »Gaya«.  Z/god V leksikonu svetnikov iz 19. stoletja je 31 Kajev, in čisto vsi, od prvega do zadnjega, imajo naziv »sveti«. V prejšnji Rimski martirologij jih je bilo uvrščenih skoraj 20, kar je glede na siceršnji osip zlasti zgodnjekrščanskih svetnikov (↑ Urban in ↑ Vid - Z/god) izjemno veliko. Toda v novem martirologiju jih je več kot pol manj, v Svetnikih in godovnih zavetnikih pa je celo en sam (↓ God).  Z/tuj Na Švedskem je Kaj tudi silno redko žensko ime, in sicer različica le malo manj redkega imena ↑ Kaja(1 b).

Kaja(1) ♀ ('94 1119, '07 2735, '09 3007 [92. mesto])

 a) Krajša/klicna oblika imena ↑ Kajetana, sestoječa iz podstave Kaj- in pripone -a. b) Skandinavska klicna oblika imen ↑ Katarina, ↑ Karin in ↑ Karen, nastala s podaljšanjem podstave Ka- z 'j'. c) Ženska oblika pri nas veliko mlajšega imena ↑ Kaj(a).  Obl drug (c) ↑ Gaja(b) (↓ Z); tuj ↑ Kaia, ↑ Kaya; ♂(a,c) ↑ Kaj, ↑ Kajo.  Dv iz imena in (njegove) oblike'07 Kaja Katarina (< 5), Katja Kaja (< 5); iz razlinih imen'07 Kaja Tana (ime je skoraj kot ↑ Kajetana).  №/slo ©'08 -1940. Δ'07 ≈ 1991- (≈ 1,1-1,5 ; ≈ 2115); '08 15. mesto (+ 145), '09 20. mesto (+ 126), '10 24. mesto (+ 114), '11 22. mesto (+ 120). Starost'09: 12,6 leta.  Priljubljenost imena Kaja, ki se je do leta 1973 dajalo le poredko (v povprečju niti vsako leto enkrat), je prvič opazno narasla leta 1981, skokovito pa v letih 1985-1991, ko je ime na letni ravni prvič preseglo pogostnost 1,3  (merjeno leta 2008), kar predstavlja v primerjavi z letom 1980 (pogostnost < 0,04 ) > 32-kratno povečanje v vsega 11 letih. Med 20 najbolj priljubljenih se je ime prvič uvrstilo v petletju 1990-1994 in tam obstalo tudi še v petletju 2005-2009. Med ženskami, ki so se rodile v obdobju 1991-2000, je bilo leta 2008 na 12. mestu.  №/tuj Hrvaška'08 < 10 (↓ Z/tuj); Češka'09 Kája 7; Poljska'01 4041; Danska'09 1448(-); Švedska'09 Kaja 88, Kaj 17.  J Kaja je junakinja mladinske povesti Polonce Kovač Kaja in njena družina (1999), deklica, ki se mora po ločitvi staršev navaditi na nov način življenja.  Izr kaja: kajenje (redko).  Z Ime Kaja bi k nam teoretično lahko prišlo tudi iz Italije, vendar je tam že moška oblika Caio (tj. ↑ Kaj(a); ↑ Gaj - Z) tako redka, da jo omenjajo le nekateri viri, ženske pa sploh nobeden. V italijanski Wikipedii je bila leta 2010 pri imenu Caio kot ženska oblika navedena celo samo različica z G-: Gaia!  {↑ Kija - Z/tuj}  Z/tuj Po slovarju M. Šimundića je Kaja pri Hrvatih in Srbih ženska in moška(!) klicna oblika vseh mogočih imen, ki vsebujejo zlog 'ka' (npr. Zelenkada, ki je iz zelenkada, 'beli narcis') ali se celo samo začenjajo na K- (npr. Krajimir, Krajimira), poleg tega pa še imen ↑ Mihail in ↑ Mihaila. Kaja(2) ♂ (< 5) srh [drug ↑ Kajo(a,c)]. {↑ Kaja(1) - Z/tuj}

385

0262-0485-G_L.indd 385

25.10.2012 6:42:44


Kajetan | Kal

Kajetan ♂ ('94 36, '07 41, '09 42)

 Svetniško ime (↓ God). Izhaja iz latinskega imena Caietanus, to iz antičnega imena Caieta (podomačeno Kajeta) za današnjo Gaeto na jugu Italije, to pa iz imena rimske mitološke ↑Enejeve rejnice (latinsko Caieta).  God 7. 8., italijanski duhovnik Kajetan Tienski (15./16. stol.); zavetnik Bavarske.  Obl kr/klic ↑∗ Kajo(a), (a) '09 '07 '08 ↑ Tan ; drug/neus ↑ Kajtan; tuj ↑ Gaetano; ♀ ↑ Kajetana.  №/slo © -1930. Δ ≈ 1991- (≈ 18). ◊ najve Ljubljana z Gorenjskim (> 50 ), Primorsko (> 20 ).  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Češka'09 Kajetán 72(+); Poljska'01 3604; Francija'06 Gaétan ≈ 46.000(+) (21 let).  Z Ime Kajetan je v tej obliki navedeno v Vodnikovih velikih pratikah (1795-1797).

Kajetana ♀ ('94 8, '07 7, '09 7)

 Ženska oblika imena ↑ Kajetan. Ima pripono -a.  Obl kr/klic ↑ Kaja(1 a), ↑ Tana; drug Kaja Tana (↑ Kaja(1) - Dv).  №/slo ©'09 -1950.  V ljubljanskem Adresarju iz leta 1928 je le ≈ 1 Kajetana, pa še ta je redovnica.  №/tuj Češka'09 Kajetána 12; Francija'06 Gaétane ≈ 4100 (43 let).

Kajn ♂ (< 5) [Kajn, svetopisemski sin Adama in Eve, bratomorilec]. {↑ Priloge: O imenih, 9}

Kajo ♂ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 a) Krajša/klicna oblika imen ↑ Kajetan in ↑ Kajtimir. Sestoji iz podstave Kaj- in pripone -o. b) Klicna oblika imena ↑ Kaj(a,c). Ima pripono -o. c) Južnoslovansko ime, ki je klicna oblika srbskega imena ↑ Mihajlo (tj. ↑ Mihael) in kopice imen, ki vsebujejo zlog 'ka' (v tem primeru ima pripono -jo), obenem pa tudi izhodiščna pohrvatena oblika latinskega imena Caius in potemtakem hrvaški ustreznik našemu ↑ Kaj(a).  Obl drug (a) ↑ Kaj(b), ↑ Kajt; tuj ↑ Kaja(2); ♀(a,b) ↑ Kaja(1 a,c).  №/slo ©'09 ≈ 1991-.  Najmanj en Kajo srbskega ali hrvaškega rodu je že v ljubljanskem Adresarju iz leta 1928.  Z V Janežičevem nemško-slovenskem slovarju (1850) je kot klicna oblika imena Kajetan navedeno kar ime Gajo! {↑ Gajo - Z}

Kajt ♂ ('94 0, '07 0, '09 < 5)

 Krajša/klicna oblika imena ↑ Kajtimir, nastala z izpustom drugega dela. Na začetek rabe (in najbrž tudi na njegov nastanek) je vplivalo ime ↑ Kajetan (↓ Z).  Obl tuj ↑ Kait (↓ Z); ♀ ↑ Kajta.  №/slo ©'09 2001-.  Z Na povezavo med imenoma Kajt in ↑ Kajetan kaže ime ↑ Kajtan, ki se je prav tako pojavilo šele po letu 2007. Od vseh povsem novih imen na Kajt-, tudi od ženskega ↑ Kajta, pa je starejše tuje (ali, verjetneje, na tuj način zapisano) ↑ Kait. To se po zapisu ujema s silno redkim angleškim ženskim(!) imenom, ki je različica imena ↑ Kate in se izgovarja 'kejt'.

Kajta ♀ ('94 0, '07 0, '09 < 5)

 Krajša/klicna oblika imena ↑Kajtimira. Sestoji iz podstave Kajt- in pripone -a.  Obl ♂ ↑Kajt.  №/slo ©'09 2001-.  Z {↑ Kajt - Z} Kajtan ♂ ('07 0, '09 < 5) drug/neus ↑ Kajetan [nastala z izpustom 'e' (©'09 2001-)]. {↑ Kajt - Z}

Kajtimir ♂ ('94 5, '07 6, '09 6)

 Oblika imena ↑ Hotimir, nastala v novejšem času iz popačenih zgodnjesrednjeveških zapisov tega imena (Cheitamar, Cheitmar, Chetimar; ↓ Z).  Obl kr/klic ↑∗ Kajo(a), ↑ Kajt, ↑∗ Mirko(a); ♀ ↑ Kajtimira.  №/slo ©'09 -1950.  Z Prešeren je v svojem Krstu pri Savici (1836) karantanskega kneza Hotimira poimenoval Kajtimar, Koseski v odi Slovenja (1844) Ketumar, v Velikem splošnem leksikonu (1997) pa je imenovan tudi Kajtmir. L. Pintar je ime Chetimar leta 1911 podomačil v Ketimar in razpravo o – po njegovem zmotnem prepričanju – neslovenskosti tega imena (↑ Hotimir - Z) končal s stavkom: »Kaj ti mara zgodovina za etimologijo in za slovansko lice nastopajočih imen!«  Ime Kajtimir ali njegovo Prešernovo različico Kajtimar si je pri nas med drugo svetovno vojno nadelo več partizanov in ilegalcev (↑ Svarun - Z).

Kajtimira ♀ ('94 0, '07 < 5, '09 < 5)

 Ženska oblika imena ↑ Kajtimir. Ima pripono -a.  Obl kr/klic ↑ Kajta, ↑∗ Mira(a).  №/slo ©'09 1991-.

Kal ♂ ('94 < 4, '07 6, '09 7)

 Ime, ki se je začelo uporabljati pod vplivom neprimerno bolj in prej uveljavljenega ↑ Gal, pa tudi ženskega ↑ Kalina. Je podomačena oblika angleškega imena Cal, krajše oblike imena Calvin in drugih imen na Cal- (↓ J & Z), tako da ga je mogoče imeti tudi za krajšo obliko pri nas mlajših podomačenih izhodiščnih različic ↑ Kalvin in ↑ Kaleb.  Obl tuj ↑ Cal.  №/slo ©'09 1981-.  №/tuj V ZDA se je leta 2010 rodilo ≈ 85 Calov (↓ J & Z).  Izr kal: a) mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; b) mlaka.  J & Z V angleško govoreem svetu je

386

0262-0485-G_L.indd 386

25.10.2012 6:42:44


Kala | Kalman

ime Cal pravzaprav še bolj kot z imenom Calvin povezano z imenom Caleb (tj. ↑ Kaleb). Tako je namreč ime enemu od sinov Adama Traska v romanu ameriškega pisatelja Johna Steinbecka Vzhodno od raja (1952). Njegova vloga spominja na svetopisemskega ↑ Kajna (angleško Cain), zato mu je pisatelj dal ime z enakim prvim zlogom. V romanu ga kličejo Cal. Ta različica, ki se je v ZDA med prvih 1000 uvrščala predvsem v zadnji petini 19. stoletja, je ponovno postala za kratek čas bolj priljubljena ravno po tistem, ko je Steinbeckovega Cala v filmu Vzhodno od raja (1955) upodobil James Dean.  Teoretično bi bilo mogoče ime Kal razglasiti tudi za krajšo obliko imena ↑ Kalist, a zaradi silne redkosti tega imena ni to nič kaj verjetno. Je pa ta povezava uporabna za določanje godovnega zavetnika.  Z/tuj Pri Madžarih je Kál staro ime, ki izvira iz turščine. Pripisujejo mu pomen 'preostati' in 'starina', 'starec'.

Kala ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Izhaja iz imena kala (latinsko Calla) za okrasno rastlino s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec.  №/slo ©'09 -1950.  №/tuj V ZDA je bilo ime Calla v rabi že v 19. stoletju. Leta 2010 se je rodilo ≈ 130 Call, kar je največ dotlej, a ime je še vedno zelo redko.  Z/tuj Ime Kala z enakim pomenom je v rabi tudi med Madžari, le da ga ti pišejo z naglasnim znamenjem: Kála. Kaleb ♂ (< 5) [Kaleb, svetopisemski prednik Izraelcev (sorodno s hebr. besedo keleb, 'pes')]. {↑ Kal} Kali ♀ (< 5) indij [Kali, hindujska boginja Mati (ker se končuje na -i, se ne sklanja)].

Kalin ♂ ('94 0, '07 0, '09 < 5)

 Moška oblika imena ↑ Kalina.  №/slo ©'09 2001-.  Izr kalin: a) ptič iz družine ščinkavcev; b) prebrisanec, slepar.  Z Ime Kalin kot moško obliko imena Kalina navajajo tudi hrvaški in bolgarski viri.

Kalina ♀ ('94 5, '07 19, '09 30)

 Slovensko in slovansko ime. Izhaja iz imena kalina za okrasni grm z belimi cveti, to pa najverjetneje iz besede kal, saj kalina rada raste ob vodi.  God 4. 10., ↑ Franišek Asiški.  28. 1., mučenec v Bitiniji Kalinik (3. stol.).  Obl ♂ ↑ Kalin.  №/slo ©'09 -1940.  5 ali več Kalin se je do leta 2010 edinkrat rodilo leta 2008.  №/tuj Hrvaška'08 < 20; Češka'09 18(-); Poljska'01 2793 (↓ Z/tuj).  Makedonija '09 39. mesto (+ 55).  J Kalina (s celim imenom Zorna Kalina) je četrta žena Ostrorogega ↑ Jelena v Jalnovi povesti Bobri (1942), »lepa, da nobeno drevo njenega imena, ko ozelene goščave, ne bo tako vabljivo potrepetavalo v spomladanskem vetru«. Pogosto je imenovana tudi samo ↑ Zorna.  Kalina je tudi pravo ime ↑ Ligije v Sienkiewiczevem romana Quo Vadis (1895).  Z Slovencem je ime Kalina že leta 1890 predstavil D. Hribar (↑ Priloge: Slovanska imena 1890).  Po bolgarski razlagi izraža to ime željo po telesni lepoti.  Z/tuj O tem, da je ime Kalina nastalo iz besede kalina, ne dvomijo hrvaški, makedonski, bolgarski in nekateri ruski viri. Drugače pa je na izrazito katoliškem Poljskem: J. Grzenia navaja kar tri razlage, po katerih je to ime izšlo iz grščine (↑ Kalinka) ali latinščine (slovanski izraz kalina naj bi vplival zgolj na obliko imena), wikipedisti pa tako kot pri imenih ↑ Jagoda in ↑ Malina povezave z imenom rastline niti omenjajo ne. O očitni slovanskosti imena molči tudi eški slovar. {↑ Priloge: O imenih, 5b}  V Rusiji je Kalina tudi istopomensko moško(!) ime, podobno žensko ime ↑ Kalinka pa ima povsem drugačen pomen. Kalinka ♀ (< 5) rus [kr/klic Kallinika (starogr. kalli-, iz kalos, 'lep' + nike, 'zmaga')]. {↑ Kalina} Kaliopa ♀ (< 5) [Kaliopa, gr. muza pripovednega pesništva (starogr. kalli- (↑ Kalina) + ops, 'glas')].

Kalist ♂ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Izhaja iz latinskega imena Callistus (tudi Callixtus), to pa iz grške besede kallistos, 'najlepši'.  God 14. 10., papež Kalist (2./3. stol.).  Obl ♀ ↑ Kalista.  №/slo ©'09 -1960.  №/tuj Francija'06 Calixte ≈ 1050 (43 let), Calliste ≈ 65(+) (3,5 leta), Callixte ≈ 30(+) (6 let).  Z Ime Kalist je v tej obliki navedeno v Wolfovem slovarju (1860).

Kalista ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Ženska oblika imena ↑ Kalist. Ima pripono -a.  Obl tuj ↑ Calista.  №/slo ©'09 -1920.  Ime je bilo tudi v prvi polovici 20. stoletja zelo redko: v ljubljanskem Adresarju iz leta 1928 je le ≈ 1 Kalista, pa še ta je redovnica.  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Francija'06 Calixte ≈ 200, Callixte ≈ 15(+) (2,5 leta).

Kalman ♂ ('94 17, '07 7, '09 6)  Madžarsko ime Kálmán, kakor ga poenostavljeno zapisujejo pri nas v Prekmurju (in drugod). Po madžarski razlagi izhaja iz turščine, kjer kalmak pomeni 'ostati' (pomen imena bi torej lahko bil nekako 'ostal živ'), toda kasneje so ga povezali s podobnim svetniškim imenom ↑ Koloman.  Obl sorod ↑ Ostoj.  №/slo ©'09 -1930.  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 40.  Priim Kalman (≈ 15; Prekmurje). Kaltrina ♀ (7) alb [iz e kaltër, 'modra']. 387

0262-0485-G_L.indd 387

25.10.2012 6:42:44


Kalvin | Kamila

Kalvin ♂ ('94 0, '07 < 5, '09 < 5)

 Podomačena oblika angleškega imena Calvin, ki izhaja iz enakega priimka francoskega verskega reformatorja Jeana Calvina, ta pa iz francoske narečne besede calve, 'plešast'.  Obl kr/klic ↑ Kal; tuj ↑ Calvin.  №/slo ©'09 ≈ 2001-.  №/tuj V ZDA se je ime Calvin med prvih 200 (ali vsaj blizu 200. mesta) redno uvrščalo vseh 131 let od leta 1880 do leta 2010, ko se je rodilo ≈ 1640 Calvinov.  Z Priimek Kalvin je v tej obliki naveden v Wolfovem slovarju (1860) in v pravopisih iz let 1950, 1962 in 2001. Kamal ♂ (< 5) musl/tuj ↑ Kemal  indij [v sanskrtu kamala, 'lotos', 'poželjiv']. {↑ Lotos - Z} Kamala ♀ (< 5) indij [vzdevek hindujske boginje Lakšmi (v sanskrtu Kamalā; ↑ Kamal)].

Kamelija ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Izhaja iz imena kamelija (latinsko Camellia) za okrasni grm z bleščečimi se listi in belimi ali rdečimi cvetovi, ki se imenuje po botaniku Georgu Josefu Kamelu z Moravskega (17./18. stol.).  Obl tuj ↑ Camelia.  №/slo ©'09 -1960.  №/tuj Češka'09 Kamelie 1; Francija'06 Camélia ≈ 4500(+) (11 let).  Z Kamelije so najbolj znane po romanu francoskega pisatelja Alexandra Dumasa mlajšega Dama s kamelijami (1848).

Kamenka ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Ženska oblika imena ↑ Kamenko. Ima pripono -ka.  Obl sorod ↑ Petra(1).  №/slo ©'09 -1960.  №/tuj Hrvaška'08 < 20.

Kamenko ♂ ('94 9, '07 7, '09 7)

 Slovensko in južnoslovansko ime, ki izhaja iz besede kamen in ima pripono -ko. Rabi se tudi kot ustreznik imenu ↑ Peter (↓ Z/tuj).  Obl tuj ↑ Sten (↓ Z/tuj); sorod ↑ Peter; ♀ ↑ Kamenka.  Dv iz imena in (njegove) oblike'94 Kamenko Peter (< 5).  №/slo ©'09 -1950.  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 100.  Z Po bolgarski razlagi so imena, ki izhajajo iz besede kamen, varovalna imena, ki naj bi varovala življenje in zdravje njegovega nosilca.  Z/tuj Imena, ki po pomenu ustrezajo imenu Kamenko, poznajo tudi v nekaterih neslovanskih jezikih. Daleč najbolj razširjeno je francosko Pierre (tj. ↑ Peter), ki se povsem ujema z iz latinščine (petra, 'skala') izvirajočo besedo pierre, 'kamen'. Manj znano je skandinavsko ↑ Sten in še manj madžarsko Tas (↑ Taš - Z/tuj).

Kameron ♂ ('94 0, '07 < 5(dv), '09 < 5(dv))

 Podomačena oblika angleškega imena Cameron, ki izhaja iz enakega škotskega priimka, ta pa iz gelskih besed cam, 'kriv', 'upognjen', in sròn, 'nos'. Ime torej pomeni 'krivonos'.  Obl tuj ↑ Cameron.  №/slo ©'09 ≈ 2001-.  Z/tuj V ZDA je Cameron tudi žensko ime, vendar je bilo na začetku 21. stoletja kljub slavi filmske igralke Cameron Diaz skoraj 10-krat manj priljubljeno kot moško: leta 2010 se je rodilo ≈ 750 Cameron in > 7100 Cameronov.

Kamil ♂ ('94 22, '07 19, '09 17)

 Izhaja iz latinskega imena Camillus, to pa iz besede camillus (ženska oblika je camilla), s katero so v starem Rimu označevali otroke uglednega rodu, ki so svečenikom stregli pri daritvah, in katere korenine segajo v predrimsko dobo (↑ Kamila - Z).  Toda Kamil je pri nas tudi muslimansko ime, ki pa se večinoma piše v obliki ↑ Ćamil.  God 14. 7., italijanski duhovnik Kamil de Lellis (16./17. stol.); zavetnik bolniških strežnikov, bolnišnic, bolnikov, priprošnjik umirajočih.  Obl drug ↑ Kamilo; ♀ ↑ Kamila.  №/slo ©'09 -1930. Δ'07 ≈ -1940.  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Češka'09 14.243(+); Poljska'01 192.917 ('09 22. mesto, + 3313); Francija'06 Camille ≈ 32.000(-).  Izr kamilijanci: katoliški red za bolniško strežbo, ki ga je ustanovil sv. Kamil de Lellis.  Z Ime Kamil je v tej obliki navedeno v Wolfovem slovarju (1860).

Kamila ♀ ('94 46, '07 37, '09 36)

 Ženska oblika imena ↑ Kamil. Ima pripono -a.  Toda pri nas gre v kakem primeru lahko tudi za muslimansko ime Kamila, ki se sicer večinoma piše v obliki ↑ Ćamila.  Obl tuj ↑ Camille.  №/slo ©'09 -1930. Δ'07 ≈ -1960 (≈ 25). Ø'08 1991-. ◊'08 najpog Prekmurje.  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 20; Češka'09 18.460(+); Poljska'01 Kamila 90.900 ('09 41. mesto, + 1135), Kamilla 4107; Francija'06 Camille ≈ 152.000(+) (15 let), Kamila ≈ 1500(+); Danska'09 Camilla 24.638(+), Kamilla 3342(+), Kamila 106(+).  J V »noveli o radovednem vsiljivcu«, stranski zgodbi v Cervantesovem Don Kihotu (1605), je Kamila zala Florentinka, ki jo hišna Leonela imenuje »roža poštenja« in »krona zvestih žena«.  Z V rimski mitologiji je Kamila hči izgnanega kralja italskih Volskov. Oče jo je med begom spravil čez naraslo reko tako, da jo je privezal na kopje in vrgel čez. Pred tem jo je izročil v varstvo boginji Diani in obljubil, da bo njena služabnica, deviška bojevnica (od tod tudi njeno ime, ki je v latinščini sicer označevalo strežnico pri daritvah; ↑ Kamil). Njena junaštva in smrt na bojnem

388

0262-0485-G_L.indd 388

25.10.2012 6:42:44


Kamilo | Kandida

polju opisuje Vergilova Eneida.  Z/tuj Na rabo imena Camilla v Angliji je vplival roman tamkajšnje pisateljice Frances Burney Camilla (1796).

Kamilo ♂ ('94 41, '07 34, '09 33)

 Oblika imena ↑ Kamil, nastala pod vplivom italijanske različice Camillo, katere pripona -o označuje moški spol, pri nas pa je dobila tudi pomen enake slovenske pripone, ki ima (oslabljeno) ljubkovalno vlogo.  №/slo ©'08 -1920. Δ'07 ≈ 1921-1960 (26). Ø'08 1981-2000. ◊'08 najpog Goriško (v bližnji okolici Nove Gorice, še posebej v Vrtojbi).  №/tuj Hrvaška'08 > 100.  J Kamilo je neuspešen židovski trgovec v romanu Mire Mihelič April (1959), ki se je pred poroko z Ado in prestopom v katoliško vero imenoval ↑ Izak.  Z Ime Kamilo je v tej obliki navedeno v Wolfovem slovarju (1860).

Kana ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Izhaja iz imena kana (latinsko Canna) za okrasno rastlino z velikimi listi in raznobarvnimi cveti.  №/slo ©'09 ≈ 1981-.  №/tuj Hrvaška'08 < 10.  V ZDA je statistika silno redko ime Canna zaznala šele v 21. stoletju: po 5 ali več Cann se je rodilo le v letih 2003-2009. Kancenila ♀ (< 5(dv)) drug ↑ Kancijanila.  Kancianila ♀ (< 5) drug/tuj ↑ Kancijanila [ohranja zev 'ia'].

Kancijan ♂ ('94 8, '07 7, '09 7)

 Svetniško ime (↓ God). Izhaja iz latinskega imena Cantianus, to pa iz Cantius (tj. Kancij), in sicer v pomenu 'pripadajoč Kanciju', torej 'Kancijev' (v primeru svetnika je očitno mišljeno dobesedno Kancijev brat, lahko tudi le v Kristusu, tj. v veri). Pomen imena Kancij pa ni jasen. Nekateri ga povezujejo z latinsko besedo cantio, 'petje', drugi pa z antičnim imenom Cantium za Kent v Angliji, ki ima keltske korenine.  To je učena oblika imena, ki ga je ljudstvo preoblikovalo v ↑ Kocjan.  God 30. 5., oglejski mučenec Kancijan ali Kocjan (3./4. stol.), ki goduje skupaj z bratom Kancijem in sestro ↑ Kancijanilo.  {↓ Z/god}  Obl drug '09 ↑ Kancjan, ↑ Kocjan; ♀ ↑ Kancijana, ↑ Kancijanila.  №/slo © -1930.  Priim Kancijan (< 10; Koroško). {↑ Kocjan - Priim}  Kraj Kocjan (Slovenske gorice), Škocjan (več krajev).  Z V najstarejših pratikah je ime Kancijan večkrat zapisano v obliki Koncjan (↑ Kocjan), v Vodnikovi Mali pratiki za leto 1798 ter v Stoletni pratiki devetnajstiga stoletja (1847) pa v obliki Kancian (v bohoričici Kanzian). Današnjo obliko Kancijan ima v Stoletni pratiki dvajsetega stoletja (1901).  Z/god V leksikonu svetnikov iz 19. stoletja je 5 sv. Kancijanov, od katerih je bil v prejšnji in zdajšnji Rimski martirologij uvrščen en sam (oglejski), v Svetnike in godovne zavetnike pa niti ta ne.

Kancijana ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Ženska oblika imena ↑ Kancijan. Ima pripono -a.  Obl drug ↑∗ Kancijanila.  №/slo ©'09 -1930.

Kancijanila ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Svetniško ime (↓ God). Izhaja iz latinskega imena Cantianilla, ki je ženska oblika imena Cantianus (tj. Kancijan). Ima pripono -ila, ki ima v latinščini (-illa) manjšalni pomen.  God 30. 5., oglejska mučenka Kancijanila (3./4. stol.), ki goduje skupaj z bratoma Kancijem in ↑ Kancijanom.  Obl kr/klic ↑ Nila(b); drug '09 ↑ Kancenila, ↑ Kancjanila; drug/tuj ↑ Kancianila.  №/slo © -1940. Kancjan ♂ (< 5) & Kancjanila ♀ (< 5) drug ↑ Kancijan, ↑ Kancijanila ['i' iz zeva 'ia' je postal 'j'].

Kandid ♂ ('94 < 4(dv), '07 < 5(dv), '09 < 5(dv))

 Izhaja iz latinskega imena Candidus, to pa iz pridevnika candidus, 'bel', 'svetel', 'žareč'.  God 22. 9., mučenec v današnji Švici Kandid (3./4. stol.), pripadnik tebajske legije.  {↓ Z/god}  Obl sorod ↑ Žarko; (a) '09 ∗ ↑ Albin ; ♀ ↑ Kandida.  №/slo © -1940.  №/tuj Francija'06 Candide ≈ 55.  Z/god V leksikonu svetnikov iz 19. stoletja je 23 sv. Kandidov, od katerih jih je bilo v prejšnji Rimski martirologij uvrščenih le 6, v Leto svetnikov in Svetnike in godovne zavetnike pa vsaj uradno celo nobeden, saj so hagiografi edinemu Kandidu iz naših pratik (bil je že v Vodnikovih) spremenili spol (↑ Kandida - Z/god)! Preživel je tako le pri nas ''neuradni'' sv. Kandid, varno skrit v opisih tebajske legije (v kazalih naših knjig o svetnikih ga namreč ni, tako da ga je mogoče najti le v novem Rimskem martirologiju!).  Ime Kandid je bilo med prvimi kristjani pogosto zato, ker je v krščanstvu bela barva postala simbol čistosti in odrešenja.

Kandida ♀ ('94 0, '07 < 5, '09 < 5)

 Ženska oblika imena ↑Kandid. Izhaja iz latinske različice Candida. Ima pripono -a.  God 9. 8., španska redovnica Kandida Marija Jezusova Cipitria y Burrida (19./20. stol.).  3. 10., mučenka v Rimu Kandida

389

0262-0485-G_L.indd 389

25.10.2012 6:42:45


Kara | Karel

(?. stol.).  22. 9., ↑ Kandid.  {↓ Z/god}  Obl sorod ↑∗ Bela(2 a), ↑ Žarka.  №/slo ©'09 1991-.  №/tuj Francija'06 Candide ≈ 530(-), Candida ≈ 210(-).  Z/god V leksikonu svetnikov iz 19. stoletja je 17 sv. Kandid, od katerih jih je bilo v prejšnji Rimski martirologij uvrščenih le 6, v Leto svetnikov, Svetnike in godovne zavetnike in novi martirologij pa celo samo ena (poleg ene ali dveh novih), pri čemer je tudi ta bolj slabe ''kakovosti'', saj se o njej ne ve zagotovo niti, ali je res bila ženska! Prejšnji martirologij, Stoletna pratika in Kdaj goduješ? namreč trdijo, da 3. 10. goduje mučenec Kandid, novi martirologij, Leto svetnikov ter Svetniki in godovni zavetniki pa, da tega dne goduje mučenka Kandida. Sestavljalci nemškega leksikona svetnikov iz 19. stoletja so se odločili za bržkone najprimernejši opis »mučenka (ali mučenec)«, da pa se je od neznank ''zmešalo'' tudi njim, kaže nadaljevanje opisa, kjer ne piše »v Rimu«, marveč »v Afriki«! {↑ Priloge: O imenih, 11a} Kanita ♀ (7) musl [arab. kānita, 'pobožna']. Kapistrana ♀ (0) [iz priimka sv. ↑ Janeza Kapistrana (i. redovnice v ljublj. Adresarju, 1928)]. Kaqusha ♀ (< 5) alb ↑ Katjuša.

Kara ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 7)

 a) Podomačena oblika italijanskega imena Cara, ki izhaja iz enakega latinskega imena ali neposredno iz italijanskega pridevnika cara ('draga', 'ljuba'). Ustreza torej slovenskima imenoma ↑ Draga(1) in ↑ Ljuba. b) Krajša/klicna oblika zlasti imen ↑ Karin, ↑ Karina in ↑ Karen. Sestoji iz podstave Kar- in pripone -a.  Obl kr/klic ↑ Kari; drug ↑ Karja; drug(a) ↑ Karina(b); sorod(a) ↑∗ Draga(1), ↑∗ Ljuba.  №/slo ©'09 1991-.  №/tuj Francija'06 Cara ≈ 80(+), Kara ≈ 50(+).  V ZDA se je leta 2010 rodilo ≈ 1100 Kar in ≈ 455 Car (↓ Z/tuj).  Z/tuj Ime Kara je tudi v ZDA podomačena (točneje: poamerikanjena) oblika italijanskega Cara. Slednje je bilo v rabi že v 19. stoletju, med prvih 1000 pa se je začelo redno uvrščati v prvi polovici 50. let 20. stoletja. Različica Kara, ki jo statistika redno zaznava šele od 30. let 20. stoletja, se je med prvih 1000 prvič uvrstila leta 1960 in se že čez 2 leti zavihtela med prvih 500, pred ime Cara, nato pa postopoma še više. To je očitno povezano s stripovskim superdekletom, imenovanim Kara Zor-El, ki so ga ustvarili leta 1959. Karanfil ♂ (< 5) & Karanfilka ♀ (< 5) srh & mak & musl [karanfil, 'nagelj'].

Karantan ♂ ('94 < 4(dv), '07 < 5(dv), '09 < 5(dv))

 Slovensko ime. Izhaja iz imena prve slovenske države Karantanije (ali iz imena Karantanec za njenega prebivalca), ki se je močno spremenjeno ohranilo v imenu današnjega Koroškega.  №/slo ©'09 ≈ 1981-.  Z Današnje slovensko ime Karantanija je nastalo iz zgodnjesrednjeveškega latinskega Carantania, izvirno ime pa po eni od domnev iz korena kar-, ki je v indoevropskem prajeziku pomenil 'kamen', 'skala'. Ker pa je ime karantanskega kneza ↑Gorazda v srednjeveških virih zapisano v popačeni obliki Karastus, je povsem mogoče, da je tudi ime Carantania polatinjena spakedranka imena, izpeljanega iz slovenske besede gora. Pisci, ki so v 19. stoletju latinsko ime poslovenili v Gorotan (poleg Korotan), torej niso bili nujno daleč od resnice.  Ime Karantanec je služilo kot mednarodna oznaka za Slovenca skoraj ves srednji vek.

Karel ♂ ('94 2584, '07 1774, '09 1670 [126. mesto])

 Svetniško ime (↓ God). Izhaja iz nemškega imena Karl, to pa iz staronemške besede karl, 'človek', 'mož'. Pri podomačitvi (prvič na začetku 19. stoletja) je bil med zadnja soglasnika vrinjen 'e' kot znak za polglasnik. Iz polatinjene različice Carolus izvira oblika ↑ Karol(1).  Ime se je po Slovenskem razširilo tudi zato, ker je bilo tako (nemško Karl) ime trem cesarjem iz rodovine Habsburžanov (↓ Z/oseb).  God 4. 11., italijanski kardinal Karel Boromejski (16. stol.); zavetnik dušnih pastirjev, semenišč.  28. 1., frankovski kralj in rimski cesar Karel Veliki (8./9. stol.), ki pa ni pravi svetnik. {↓ Z/oseb}  Obl kr/klic – najpog'07 ↑ Karlo(a) (354); kr/klic ↑ Karle, ↑ Karli; drug – najpog'07 ↑ Karl (1344; ↓ Z), ↑ Karlo(b) (354; Primorsko), ↑ Karol(1) (866; ↓ Z); drug (1) (c) ↑ Karlin , ↑ Karolj; drug (ljud) ↑ Korel, ↑ Korl; tuj ↑ Carl, ↑ Carlo, ↑ Carlos, ↑ Charles, ↑ Karlo , ↑ Károly; sorod '07 ↑ Drago, ↑ Dragotin (↓ Z); ♀ ↑ Karla, ↑ Karlina, ↑ Karola, ↑ Karolina.  Dv iz imena in (njegove) oblike Karel Drago (8), Karel Dragotin (5; ↓ Z).  №/slo ©'08 -1920. Δ'07 ≈ -1940 [pravzaprav -1946] (≈ 0,4-0,8 ; ≈ 650). Starost'09: 61 let. ◊'08 najpog Prekmurje; najve Štajersko s Prekmurjem (> 50 ).  Med 1. 1. 2010 živečimi Karli se jih je največ, 59, rodilo leta 1942, leta 2009 pa le < 5. Toda medvojna priljubljenost (0,6 ) še zdaleč ni bila najvišja (in tudi njen porast sploh ni bil izrazit): upoštevaje umrljivost je bila za dobro tretjino višja v 20. letih, ko se je na leto rodilo po < 20 leta 2010 živečih Karlov.  Število Karlov s črko 'e' v imenu se je od leta 1980, ko jih je bilo 3977, do konca leta 2009 zmanjšalo za precej več kot polovico (na 1670), število Karlov brez črke 'e' pa za manj kot polovico (z 2378 na 1267).  Leta 1971 je bilo na seznamu prebivalcev kar 6083 Karlov. Ker pa je bilo mnogim med njimi uradno ime Karl ali Karol, jih je na seznamu iz leta 1980 ostalo neprimerno manj (le 3977), kot bi jih sicer (↑Karl in ↑Karol - №). {↑Priloge: Pojasnila, 9a2B}  №/tuj Hrvaška'08

390

0262-0485-G_L.indd 390

25.10.2012 6:42:45


Karen | Karin

Karlo > 7000, Karl > 100, Karel ≈ 40; Češka'09 Karel 118.844(-), Karol 1829(-; slvš & polj); Poljska'01 Karol 141.598 ('09 27. mesto, + 2936); Francija'06 Charles ≈ 109.000(-); Danska'09 Carl 9079(-), Karl 8975(-), Charles 684(-); Švedska'09 Karl 58.097, Carl 25.019, Charles 1447.  Priim Karel (≈ 5), Karl (≈ 15; Slovenj Gradec z okolico), Karli (≈ 30; Dolenjsko), Karlin (≈ 120; Ljubljana z Gorenjskim), Karlovi (≈ 25; Obala s Krasom).  Kraj Karle (Krška kotlina), Karli (Šavrinsko gričevje), Karlovica (Velikolaška pokrajina).  Toda prvo in tretje krajevno ime bi lahko izhajalo tudi iz že pozabljene navadne besede, na katero spominjata koroški nemški izraz karl ('globel') in vipavski karlovina ('ilovina')!  Z Poznosrednjeveški in zgodnjenovoveški zapisi imena Karel med Slovenci so seveda nemški in latinski. Tudi v Trubarjevem koledarju (1557) je zapis, ki je v sklonu, videti še bolj ali manj latinski: »Carola«. V Vodnikovih velikih pratikah (1795-1797) je ime zapisano v nemški obliki ↑ Karl, ki je povsem ustrezala tedanjemu načinu zapisovanja polglasnega 'e' med dvema soglasnikoma na koncu imen (↑ Pavel - Z). Današnjo slovensko obliko Karel je med prvimi uporabil Janez Debevec v šolskem berilu Majhine perpovedvanja (1809). Na prvem mestu je navedena tudi v Murkovem (1833), Janežičevem slovensko-nemškem (1851) in Wolfovem slovarju (1860), v prvih izdajah Janežičevega nemško-slovenskega slovarja (1850, 1889) pa je ni: njeno mesto zaseda v tedanjih pratikah prevladujoča učena oblika ↑ Karol(1)! Slednja je v Murkovem in Wolfovem slovarju navedena šele na drugem mestu (vendar pri Murku z opombo »pravilneje«!), prav tako v izdaji Janežičevega slovarja iz leta 1905.  V Malih povestih (1816) je ime Karl – tako je Matevž Ravnikar spremenil Debevčevo podomačitev Karel iz prve izdaje (1809) – pri sklanjanju podaljšano z -n- (»Karlna«), prav tako svojilni pridevnik (»Karlnoviga«). Enako je ime sklanjal Debevec, le da je v vseh oblikah zapisal tudi polglasnik: »Karelna«, »Karelnoviga«.  Ime Karel so z imeni ↑ Drago, ↑ Dragotin ipd. povezali v časih, ko je bilo treba otroku pri krstu dati svetniško ime, in sicer zaradi podobnosti njegove polatinjene različice Carolus z latinskim pridevnikom carus, 'drag' (↑ Priloge: O imenih, 5b in 11).  Z/oseb Karel je pogosto ime med evropskimi vladarji. Največji med njimi je bil frankovski kralj in rimski cesar Karel Veliki (8./9. stol.), ki pa so ga v 19. stoletju pri nas imenovali Karol (↑ Karol(1) - Z). Zaradi zaslug pri širjenju krščanstva ga imajo marsikje – tudi na Slovenskem, tako v Trubarjevih časih kot danes – za svetnika, čeprav to uradno ni. Na vesti je namreč imel maščevalni pokol Sasov in hudo zakonsko nezvestobo. Razglasitev za svetnika je na pritisk cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika Barbarosse omogočil protipapež Pashal v 12. stoletju, nakar so njegovo češčenje kljub temu, da pravi papež svetništva ni priznal, širili razni evropski vladarji.  Drugi najpomembnejši Karel pa je bil Habsburžan Karel V. (16. stol.), ki je na višku svoje moči kot kralj Španije in cesar Svetega rimskega cesarstva vladal »cesarstvu, v katerem sonce nikoli ne zaide«. Ime Karel je nosil tudi avstrijski cesar Karel I. (vladal 1916-1918), zadnji habsburški vladar.  {↑ Karol(1) - Z/oseb}

Karen ♀ ('94 15, '07 23, '09 24)

 Danska oblika imena ↑ Katarina. Gre torej za različico imena ↑ Karin. Ker se končuje na -n, se ne sklanja.

 Obl kr/klic ↑ Kara(b), ↑ Kari; drug ↑ Kaja(1 b).  №/slo ©'08 -1960. Δ'07 ≈ 1981- (≈ 17). ◊'08 najve Primorsko (> 45 ).  №/tuj Hrvaška'08 < 20; Češka'09 99(+); Francija'06 ≈ 13.000(+); Danska'09 29.554(-); Švedska'09 747 (↓ Z/tuj).  Z {↑ Karin - Z/№}  Z/tuj Na Švedskem je Karen baje ime tudi 39 moškim! {↑ Hana - Z/tuj}

Karenfila ♀ (< 5) & Karenfilja ♀ (< 5) srh [drug/neus ↑ Karanfila].

Kari ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Klicna oblika imena ↑ Kara (ali imen ↑ Karin, ↑ Karina, ↑ Karen). Sestoji iz podstave Kar- in pripone -i, zaradi katere se ne sklanja.  №/slo ©'09 -1970.  №/tuj Češka'09 1; Danska'09 473(-).  Izr kari: indijska začimba. Karim ♂ (24) & Karima ♀ (< 5) musl/tuj ↑ Kerim, ↑ Kerima.

Karin ♀ ('94 670, '07 1391, '09 1466 [153. mesto])

 Švedska oblika imena ↑Katarina, nastala s skrajšanjem te učene oblike. Ker se končuje na -n, se ne sklanja.  Obl kr/klic ↑Kara(b), ↑Kari; drug ↑Kaja(1 b), ↑Karen, ↑∗ Karina(a).  №/slo ©'09 -1950. Δ'07 ≈ 1991- (≈ 0,4-0,85 ; ≈ 930); '08 64. mesto (+ 33), '09 55. mesto (+ 43), '10 59. mesto (+ 41), '11 62. mesto (+ 36). Starost'09: 16,5 leta. ◊'08 najpog Primorsko.  Priljubljenost imena Karin, ki se je pri nas, kot kaže, pojavilo med drugo svetovno vojno (↓ Z/№), je prvič opazneje zrasla na prelomu 60. in 70. let, silovito pa v letih 1988-1993. Tedaj je ime prvič doseglo pogostnost ≈ 0,6  (med leta 1993 rojenimi ženskami, merjeno leta 2008), kar predstavlja v primerjavi z letom 1962 (pogostnost ≈ 0,1 ) povečanje za ≈ 500  v 6 letih.  Med 1. 1. 2010 živečimi Karin se jih je največ, 75, rodilo leta 2002.  №/tuj Hrvaška'08 > 200; Češka'09 3474(+); Poljska'01 503; Francija'06 ≈ 1900(-); Danska'09 15.985(-); Švedska'09 76.961.  {↓ Z/№}  Z/№ Tako kot pri nas se je ime Karin tudi v Franciji pojavilo šele med drugo svetovno vojno (↑ Priloge: Medvojna imena), ko je spadalo med najbolj priljubljena imena na

391

0262-0485-G_L.indd 391

25.10.2012 6:42:45


Karina | Karla Nemškem. Pri nas so se med vojno rodile 3 ali 4 Karin, v Franciji pa ≈ 90, kar je glede na število prebivalcev približno enako.  Pri nas ter na Nemškem in Češkem se je uveljavila skorajda samo švedska različica Karin, v angleško govoreem svetu skorajda samo danska ↑ Karen, na Poljskem pa močno prevladuje podomačena oblika ↑ Karina(a) s tam tako rekoč predpisano slovansko žensko končnico -a (↑ Žaklina - Z/tuj).  Z/tuj Karin je tudi japonsko ime, sestavljeno iz zlogov ka in rin, ki ju Japonci razumejo mdr. kot 'poletje' in 'gozd'.

Karina ♀ ('94 85, '07 110, '09 118)

 a) Oblika imena ↑ Karin. Ima pripono -a, značilno za slovenska in slovanska ženska imena. b) Podomačena oblika italijanskega imena Carina (ali njegove francoske različice Carine), ki izhaja iz enakega latinskega imena, to pa iz pridevnika cara ('draga', 'ljuba', 'mila'). Pripona -ina je v latinskem imenu lahko imela pomanjševalno vlogo. Danes je ime mogoče povezati tudi neposredno z italijanskim pridevnikom carina ('ljubka', 'mila', 'čedna', 'lepa').  Obl kr/klic ↑ Kara(b), ↑ Kari, ↑ Karinca, ↑ Karinka, ↑ Rina; drug(b) ↑ Kara(a); tuj(a) (b) (b) '09 '07 ∗ ↑ Karine; tuj ↑ Carina, ↑ Carine; sorod ↑ Čedna, ↑ Lepa, ↑ Ljubka, ↑ Mila.  №/slo © -1950. Δ ≈ 1971'08  (≈ 90). ◊ najve Štajersko s Prekmurjem (> 60 ). Ime Karina se je pri nas, kot kaže, pojavilo med drugo svetovno vojno, le leto dni kasneje kot izvirna različica ↑Karin.  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 20; Češka'09 Karina 919(+), Karína 34; Poljska'01 23.367; Francija'06 Karine ≈ 119.000(-), Carine ≈ 45.000, Karina ≈ 2400; Danska'09 11.584(+); Švedska'09 2639.  Z {↑ Karin - Z/№} Karinca ♀ (< 5) drug ↑ Karinka [Karin- + -ca].  Karine ♀ (< 5) nem ↑ Karina(a).

Karinka ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Klicna oblika imena ↑Karina. Sestoji iz podstave Karin- in pripone -ka.  Obl drug ↑Karinca.  №/slo ©'09 -1970. Karitas ♀ (0) [lat. caritas, 'ljubezen' (i. redovnice v ljubljanskem Adresarju, 1928)]. {↑ Nada - Z/god}

Karja ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Ime, ki ga je mogoče imeti za obliko imena ↑Kara, sestoječo iz podstave Kar- in pripone -ja.  №/slo ©'09 -1970.

Karl ♂ ('94 1802, '07 1344, '09 1267 [145. mesto])

 Nemška in tudi prvotna (do prve polovice 19. stoletja) slovenska oblika imena ↑ Karel, ki se je do danes ohranila predvsem na Štajerskem (↓ Z, ↓ №).  Obl drug'07 ↑ Karel (1774).  Dv iz imena in (njegove) oblike '07 Karl Drago (12; ↑ Karel - Z).  №/slo ©'08 -1920. Δ'07 ≈ -1960 [pravzaprav -1952] (≈ 0,2-1,45 ; ≈ 1150). Starost'09: 62 let. ◊'08 najve Štajersko (> 75 ).  Ime Karl se je med 20 najbolj priljubljenih uvrstilo le v petletju 1940-1944, in sicer predvsem zaradi izjemnega porasta priljubljenosti med drugo svetovno vojno (za ≈ 600  v vsega 3 letih): leta 2008 je bilo med leta 1940 rojenimi moškimi le ≈ 0,2  Karlov brez 'e', med rojenimi leta 1943 pa že > 1,4  (↑ Priloge: Medvojna imena; ↑ Priloge: O imenih, 10; ↑ Karol(1) - №). Med 1. 1. 2010 živečimi Karli brez 'e' se jih je zato daleč največ, 142, rodilo leta 1943. Najmlajši se je rodil leta 2006.  Na seznamu prebivalcev iz leta 1980 je število Karlov brez 'e' naraslo za skoraj 350 (z 2029 leta 1971 na 2378), dasi se jih v obdobju 1972-1980 ni rodilo niti 40, nekaj pa jih je umrlo! Vzrok je bil priliv soimenjakov, ki so bili na seznamu iz leta 1971 navedeni z – v njihovem primeru neuradno – različico Karel (↑ Karel - №).  V ljubljanskem Adresarju iz leta 1928 ima ime Karl vsega ≈ 10 polnoletnih Ljubljančanov, in še od teh je, kot kaže, polovica Nemcev.  №/tuj Hrvaška'08 > 100.  Z Da se je na Štajerskem tudi v 20. stoletju obdržala do sredine 19. stoletja še povsem navadna (↑ Karel - Z), pozneje pa pravopisno neusklajena oblika imena Karel brez 'e', je mogoče razložiti s tem, da Štajerci tak 'e' izgovarjajo kot 'e' in ne kot polglasnik, zato jim je (bil) nemškemu enak zapis Karl nekako samoumeven. Iz svoje štajerske kože ni mogel niti jezikoslovec in slovaropisec J. Glonar, ki je leta 1931 v Poučnem slovarju uslovaril ime Karl, medtem ko sta njegova ljubljanska sodobnika A. Breznik in F. Ramovš v pravopisu (1935) predpisala obliko ↑ Karel. To je Glonar upošteval v Slovarju slovenskega jezika (1936), vendar je kot podgeslo navedel tudi različico brez 'e'. Čisto nič posluha pa ni Glonar pokazal za ime ↑ Drejc.

Karla ♀ ('94 386, '07 385, '09 388)

 Ženska oblika imena ↑ Karel. Sestoji iz podstave Karl-, ki jo ima moško ime v sklonih in v nemški različici Karl, in pripone -a.  Obl kr/klic ↑ Karlica; drug ↑ Karlina, ↑ Karlota, ↑ Karola, ↑ Karolina, ↑∗ Šarlota; tuj (1) '07 (1) '08 ↑ Carla; sorod ↑ Draga , ↑ Dragotina.  Dv iz imena in (njegove) oblike Karla Draga (< 5; ↑ Draga ).  №/slo © -1920. Δ'07 ≈ -1940 (≈ 75). Starost'09: 43,9 leta. ◊'08 najpog Goriško.  Zanimanje za ime Karla se je nekoliko

392

0262-0485-G_L.indd 392

25.10.2012 6:42:45


Karli | Karmela

povečalo leta 2003, tako da ga je odtlej pa do leta 2009 v povprečju dobilo ≈ 5 deklic na leto, leta 2010 pa celo 9.  №/tuj Hrvaška'08 > 2000; Češka'09 7679(-); Francija'06 Charlotte ≈ 104.000(+) (24 let), Carole ≈ 104.000 (35 let), Carla ≈ 23.500(+) (8 let); Danska'09 Karla 1805(+), Carla 1199(+). Karle ♂ (< 5) drug ↑ Karlo(a) [Karl- + -e].  Karleta ♀ (< 5) drug ↑ Karlica, ↑ Karlina [Karl- + -eta].

Karli ♂ ('94 61, '07 67, '09 66)

 Ime kot ↑ Karlo(a), le da ima pripono -i.  Obl drug ↑ Čarli; tuj/neus ↑ Karly.  №/slo ©'08 -1940. Δ'07 ≈ 1961-1980 (≈ 40). ◊'08 najve Štajersko (> 60 ).  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Francija'06 Charly ≈ 13.500(+).

Karlica ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Klicna oblika imena ↑ Karla. Sestoji iz podstave Karl- in pripone -ica.  Obl drug ↑ Karleta, ↑ Karlika; ♂ ↑ Karli, ↑ Karlo(a).  №/slo ©'09 -1960.  Z Ime Karlica je navedeno na Bunčevem seznamu (1943). Karlika ♀ (< 5) drug ↑ Karlica [Karl- + -ika].  Karlin(1) ♂ (< 5) [iz i. ↑ Karlina (©'09 2001-)]. Karlin(2) ♀ (< 5) drug/tuj ↑ Karlina [ker nima slovenske pripone -a, se ne sklanja (©'09 ≈ 2001-)].

Karlina ♀ ('94 151, '07 126, '09 118)

 Oblika imena ↑ Karla, ki je tako kot bolj uveljavljeno ime ↑ Karolina k nam prišla iz nemščine. Sestoji iz podstave Karl- in pripone -ina.  Obl kr/klic ↑ Karlinca, ↑ Karlinka, ↑∗ Lina; drug – najpog'07 ↑ Karolina (2368); drug ↑ Karleta; drug/tuj ↑ Karlin(2); ♂ ↑ Karlin(1).  Dv iz imena in (njegove) oblike '07 Draga Karlina (< 5; ↑ Draga(1)).  №/slo ©'08 -1920. Δ'07 ≈ 1921-1940 (≈ 50). ◊'08 najve Kranjsko (> 55 ).  Zanimanje za ime Karlina, katerega priljubljenost je povsem upadla v zadnji četrtini 20. stoletja, se je spet nekoliko povečalo na začetku 21. stoletja, ko sta se pojavili dotlej neznana moška oblika tega imena in tej enaka potujčena ženska (↓ Obl).  №/tuj Hrvaška'08 < 10.

Karlinca ♀ ('94 12, '07 10, '09 11)

 Klicna oblika imena ↑Karlina. Sestoji iz podstave Karlin- in pripone -ca.  Obl drug ↑Karlinka.  №/slo ©'09 -1960.  Z Ime Karlinca je navedeno na Bunčevem seznamu (1943). Karlinka ♀ (< 5) drug ↑ Karlinca [Karlin- + -ka].

Karlo ♂ ('94 399, '07 354, '09 344)

 a) Klicna oblika imena ↑ Karel. Sestoji iz podstave Karl-, ki jo ima ime Karel v sklonih in v nemški različici Karl, in pripone -o. b) Primorska oblika imena ↑ Karel. Izhaja iz italijanske različice Carlo, katere pripona -o označuje moški spol, pri nas pa ima lahko tudi pomen enake slovenske pripone z (oslabljeno) ljubkovalno vlogo.  Toda pri nas gre tudi za: c) hrvaško ime, ki kljub temu, da nima italijanske pripone -o, temveč slovansko, ustreza slovenski izhodiščni obliki ↑ Karel.  Obl drug(a) ↑ Čarli, ↑ Karle, ↑ Karli; ljud (nekd)(a) (a) (b) (a) '07 ↑ Korle; tuj ↑ Charlie; tuj ↑ Carlo; ♀ ↑ Karlica.  Dv iz imena in (njegove) oblike Karlo Drago (5; ↑ Karel - Z).  №/slo ©'08 -1920. Δ'07 ≈ -1960 (≈ 225). Starost'09: 50,2 leta. ◊'08 najve Kranjsko (≈ 35 ), Primorsko (> 30 ).  №/tuj Hrvaška'08 > 7000; Francija'06 Charly ≈ 13.500(+); Danska'09 Carlo 884(-), Karlo 425(-).  Z V hrvaškem nemško-ilirskem slovarju (1840) je ime Karlo (tj. 'Karel') drugi ustreznik nemškemu imenu Carl. Prvi je ↑ Dragutin.

Karlota ♀ ('94 6, '07 5, '09 5)

 Oblika imena ↑ Karla, ki je kot ime ↑ Šarlota, le da je nastala s podomačitvijo nefrancoskih različic tega imena, najverjetneje nemške Karlotta.  Obl tuj ↑ Carlota.  №/slo ©'09 -1930.  №/tuj Češka'09 1. Karly ♂ (< 5(dv)) tuj/neus ↑ Karli.  Karma ♀ (< 5) kr/klic ↑ Karmela, ↑ Karmen [Karm- + -a].

Karmel(1) ♂ ('94 6, '07 5, '09 < 5)

 Moška oblika imena ↑ Karmela. Na Primorskem je nastala pod vplivom italijanske različice ↑ Carmelo.  Obl kr/klic ↑ Melko; drug ↑ Karmelo (Primorsko); tuj ↑ Carmelo (Primorsko).  №/slo ©'09 -1930.  №/tuj Hrvaška'08 Karmelo ≈ 100, Karmel < 20(♂ in ♀). Karmel(2) ♀ (< 5) drug/tuj ↑ Karmela [ker nima pripone -a, se ne sklanja].

Karmela ♀ ('94 126, '07 90, '09 83)

 Ime, ki je tako kot ↑ Karmen povezano s češčenjem Device Marije, imenovane Karmelska Mati Božja. Izhaja iz imena kristjanom svete gore Karmel v Palestini (Izraelu; ↓ Z), ki v hebrejščini pomeni 'vinograd', 'sadovnjak', k nam pa se je razširilo iz Italije, kjer se glasi ↑ Carmela.  God 16. 7., Karmelska Mati

393

0262-0485-G_L.indd 393

25.10.2012 6:42:45


Karmelina | Karmi Božja. {↑Karmen - Z/god}  Obl kr/klic ↑Karma, ↑∗ Karmica, ↑∗ Mela; drug – najpog'07 ↑∗ Karmen (4547); drug ↑Karmelina, ↑ Karmelita; drug (nekd) ↑ Karmelija; drug/tuj ↑ Karmel(2); tuj ↑ Carmel, ↑ Carmela; ♂ ↑ Karmel(1).  №/slo ©'08 -1920. Δ'07 ≈ 1921-1940 (≈ 45). Ø'08 1991-2000. ◊'08 najve Primorsko (≈ 50 ).  №/tuj Hrvaška'08 Karmela > 1000, Karmel < 20(♂ in ♀); Češka'09 12(-); Francija'06 Carmela ≈ 1400(-).  J Karmela je ena od Šavrink v romanu Marjana Tomšiča Šavrinke (1991; ↑ Katina - J).  Z & Izr Na gori Karmel je bil sredi 12. stoletja ustanovljen prvi samostan karmelianov, Mariji posvečenih puščavnikov, ki so po gori dobili tudi svoje ime. Gora je bila kultni kraj vseh

verstev, ki so si sledila v Palestini, in je večkrat omenjena v Svetem pismu.  {↑ Karmen in ↑ Marija - Z/god} Karmelija ♀ (0) drug (nekd) ↑ Karmela [Karmel- + -ija (i. redovnice v ljubljanskem Adresarju, 1928)].

Karmelina ♀ ('94 9, '07 9, '09 9)

 Oblika imena ↑ Karmela, nastala s podomačitvijo italijanske (in španske) različice Carmelina, ki je klicna oblika imena Carmela. Sestoji iz podstave Karmel- in pripone -ina.  Obl kr/klic ↑∗ Lina, ↑∗ Mela, (b) '09 ↑ Melina .  №/slo © -1960.  №/tuj Hrvaška'08 < 10.

Karmelita ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Oblika imena ↑Karmela, nastala s podomačitvijo italijanske (in španske) različice Carmelita, ki je klicna oblika imena Carmela. Sestoji iz podstave Karmel- in pripone -ita.  Obl kr/klic ↑ Lita, ↑∗ Mela; tuj ↑ Carmelita.  №/slo ©'09 -1960.  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 20; Češka'09 1. Karmelo ♂ (< 5) drug ↑ Karmel(1) [ohranja -o iz it. i. Carmelo (na Primorskem)].

Karmen ♀ ('94 4242, '07 4547, '09 4554 [62. mesto])

 Podomačena oblika španskega imena Carmen, ki se je tako kot ↑ Karmela začelo uporabljati zaradi češčenja Device Marije, imenovane Karmelska Mati Božja, v Španiji Nuestra Señora del Carmen ('Naša ljuba Gospa Karmelska') ali Virgen del Carmen ('Devica Karmelska'; ↓ Z/god). Eno od španskih imen za goro Karmel v Palestini je namreč Carmen (↓ Z). Po svetu pa se je ime razširilo predvsem zaradi opere Carmen (1875; ↓ J). Ker se končuje na -n, se ne sklanja.  God 16. 7., Karmelska Mati Božja. {↓ Z/god}  Obl kr/klic ↑ Karma, ↑∗ Karmica; kr/klic & drug ↑ Karmenka; drug – najpog'07 ↑∗ Karmela (90); drug ↑ Karmena; tuj ↑ Carmen; ♂ ↑Karmel(1), ↑Karmeno.  Dv iz razlinih imen'07 Karmen Dolores (< 5; ↑Dolores).  №/slo ©'09 -1910. Δ'07 ≈ 1961-1990 (≈ 0,6-1,3 ; ≈ 3550). Starost'09: 33,2 leta. ◊'08 najpog Primorsko.  Priljubljenost imena Karmen je najsiloviteje zrasla v letih 1963-1965, ko je ime prvič doseglo pogostnost ≈ 1,1  (med leta 1965 rojenimi ženskami, merjeno leta 2008), kar predstavlja v primerjavi z letom 1962 (pogostnost ≈ 0,4 ) povečanje za ≈ 175  v 3 letih.  Med 1. 1. 2010 živečimi Karmen se jih je največ, 174 in 175, rodilo v letih 1965 in 1970, leta 2009 pa le 11.  V ljubljanskem Adresarju iz leta 1928 so le ≈ 3 Karmen.  №/tuj Hrvaška'08 > 2000; Češka'09 Carmen 168(+), Karmen 74(+); Poljska'01 Carmen ≈ 160, Karmen ≈ 90; Francija'06 Carmen ≈ 21.500(-); Danska'09 Carmen 339(+), Karmen 5(-).  J Karmen, junakinja znamenite opere francoskega skladatelja Georgesa Bizeta, ki temelji na pripovedi Carmen Prosperja Mériméeja (1845), je zapeljiva ciganka, ki omreži vojaka Joséja, nato pa spozna, da ji ni kos in se ogreje za bikoborca Escamilla. Ko v ljubosumnega Joséja vrže prstan, ki ji ga je nekoč podaril v znamenje ljubezni, ji ta zarine nož v srce.  Karmen je tudi spogledljiva junakinja pripovedi Josipa Regalija Tilen Rekar (1907), »lepa kot pravljica poletne noči«.  Z Do spremembe španskega imena gore Karmel iz Carmelo v Carmen je prišlo zaradi naslonitve na besedo carmen, ki v latinščini, od koder izhaja, in v španščini pomeni 'pesem'.  Z/god Češčenje Karmelske Matere Božje izhaja iz videnja, ki naj bi ga imel general karmeličanskega reda leta 1251: prikazala se mu je Marija in mu izročila škapulir (naramnik) rekoč: »Kdor umre, oblečen vanj, bo zveličan«. Prvi zapis o tem videnju je nastal več kot 100 let kasneje, od tod dvomi v njegovo resničnost.  {↑ Karmela - Z & Izr, ↑ Marija - Z/god}

Karmena ♀ ('94 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Oblika imena ↑ Karmen. Ima pripono -a, značilno za slovenska in slovanska ženska imena.  Obl kr/ klic & drug ↑ Karmenka; tuj ↑ Carmena.  №/slo ©'09 ≈ 1971-.

Karmenka ♀ ('94 7, '07 6, '09 6)

 Oblika imena ↑ Karmen, ki ni nujno mišljena kot klicna, saj je lahko vloga pripone -ka tudi ta, da nesklonljivo tuje ime naredi sklonljivo.  Obl drug ↑ Karmena.  №/slo ©'09 -1970. Karmeno ♂ (< 5) [iz i. ↑ Karmen + -o (©'09 ≈ 1981-)].

Karmi ♀ ('94 8, '07 7, '09 7)

 Ime kot ↑ Karmica, vendar s pripono -i, zaradi katere se ne sklanja.  №/slo ©'09 -1970.

394

0262-0485-G_L.indd 394

25.10.2012 6:42:45


Zagorka | Zak

Z Zack ♂ (< 5(dv)) ang ↑ Zak.  Zada ♀ (17) musl [kr/klic i. na -zada, npr. ↑ Šeherezada]. Zagor ♂ (< 5) [Zagor Tenej, it. stripovski junak, zaščitnik šibkih in zatiranih (↑ Tenej)].

Zagorka ♀ ('94 97, '07 88, '09 87)

 Južnoslovansko ime, ki je v rabi tudi med Slovenci. Izhaja iz besede zagorka ('prebivalka kraja za goro'), ki je, drugače naglašena, tudi slovenska, ali iz imena Zagorka ('prebivalka Hrvaškega Zagorja ali Zagore v Dalmaciji'). Izvirna izgovorjava je 'zágorka', slovenska pa 'zagórka'.  Obl kr/klic ↑Gorka; sorod ↑Gorana, ↑Gorica.  №/slo ©'09 -1930. Δ'07 ≈ 1921-1960. Ø'08 1971-. ◊'08 najve Kranjsko (≈ 60 ). Med prebivalci'07: 96 (tj. 9  več kot med državljani).  V Sloveniji je veliko Zagork srbskega ali hrvaškega rodu.  №/tuj Hrvaška'08 > 200.

Zaharija ♂ ('94 0, '07 0, '09 0)

 Svetopisemsko svetniško ime (↓God). Izhaja iz latinskega in starogrškega imena Zacharias, to iz hebrejskega Zekarjah (tudi Zekarjahu), to pa iz besed zakar, zekar, 'spomnil se je', in Jah/Jahu, kar je krajšava za 'Jahve/Bog'. Pomeni torej 'Bog se je spomnil'.  Pri nas so v rabi samo albanske, muslimanske in južnoslovanske različice imena ter iz angleščine izvirajoča krajša oblika (↓ Obl), slovenske različice, od katerih je bila najbolj uveljavljena Caharija, pa so se ohranile kot priimek (↓ Priim).  God 5. 11. (»sv. Zaharija in Elizabeta«), svetopisemski oče ↑ Janeza Krstnika Zaharija.  Obl drug ↑ Zak; drug (nekd) ↑ Caharija; tuj ↑ Zaharije, (1) ↑ Zarija , ↑ Zarije, ↑ Zečirjah, ↑ Zećirjah, ↑ Zekirija, ↑ Zekirja, ↑ Zeqirja, ↑ Zeqirjah; musl ↑ Zekerija.  №/tuj Hrvaška'08 Zaharija < 20(♂ in ♀), Zaharije < 20; Češka'09 Zachariáš 10(+), Zachar 7; Poljska'01 Zachariasz ≈ 430; Francija'06 Zacharie ≈ 2300(+).  V ZDA se je leta 2010 rodilo ≈ 7100 Zacharyjev (↓ Z/tuj).  Priim Caharija (≈ 20; Goriško), Caharijas (≈ 15; vzhodno Štajersko), Caharijaz (≈ 5; zahodno Štajersko).  Z {↑ Zara - Z}  Z/tuj Ime Zaharija je od zadnje četrtine 20. stoletja zelo priljubljeno v ZDA, in sicer najbolj v značilni angleški različici Zachary, ki se je v 90. letih in vse do leta 2003 redno uvrščala med prvih 20 imen. Med prvih 1000 sta se tedaj uvrščali tudi različici Zachariah in Zechariah.  V Franciji je Zacharie tudi žensko ime, a neprimerno bolj redko kot moško ('06 ≈ 100(-)). Najmlajša Zacharie se je rodila v 70. letih 20. stoletja. Zaharije ♂ ('94 < 4, '07 0) srh ↑ Zaharija.  Zahid ♂ (36) & Zahida ♀ (44) musl [arab. zāhid, 'pobožen']. Zahir ♂ (10) & Zahira ♀ (8) musl [arab. zāhir, 'sijajen', 'cvetoč'].  Zahit ♂ (< 5) musl [drug ↑ Zahid]. Zahra ♀ (< 5) musl/tuj ↑ Zehra.  Zaim ♂ (27) musl [arab. za'īm, 'vodja'].

Zaira ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Ime junakinje opere italijanskega skladatelja Vincenza Bellinija Zaira (1829), ki je kot krstno ime v rabi predvsem v severni Italiji, poznajo pa ga tudi pri nas na Primorskem. Njegove korenine so arabske, in sicer gre najverjetneje za poitalijanjeno (izvirno pa pofrancozeno; ↓ Z) obliko muslimanskega imena ↑ Zahira.  Obl drug ↑ Zara(a).  №/slo ©'09 -1930.  №/tuj Hrvaška'08 < 10; Češka'09 15(+); Francija'06 Zaïra ≈ 70 (↓ Z/tuj); Danska'09 7.  J Zaira je tudi Sončino poturčeno ime v pesnitvi Matija Valjavca Zora in Sonca (1867; ↑ Sončica). Valjavec si ga je očitno sposodil ali pri Belliniju ali pri Voltairu (↓ Z).  Z Bellinijeva opera temelji na Voltairovi tragediji Zaïre (1732), katere naslovna junakinja je krščanska sužnja v haremu turškega sultana v Jeruzalemu. Imenoslovci so si enotni, da je Voltaire ime Zaïre skoval po vzoru kakega arabskega imena. Glede na 'ï' v francoskem imenu je za vzor najverjetneje služilo ime ↑ Zahira, ne pa Zahra (↑ Zehra) ali Zahrah ('cvet'), kot posredno trdi npr. Oxford (↑ Zara - Z).  Z/tuj Danes je ime Zaïre v Franciji moško ('06 ≈ 10), in sicer gre tako kot pri ženskem Zaïra za pofrancozeno obliko arabskega imena, ki se izvirno piše s 'h' (↑Zahir, ↑Zahira). Zadnja Francozinja z Voltairovim ''krščanskim'' imenom Zaïre pa se je rodila pred letom 1910. Zajim ♂ (15) musl [drug ↑ Zaim].  Zajko ♂ (< 5) & Zajo ♂ (< 5) musl & srh [kr/klic i. na Za-, npr. ↑ Zaim].

Zak ♂ ('94 < 4, '07 7, '09 7)

 Ime, ki se je pri nas očitno začelo uveljavljati pod vplivom imena ↑ Izak (kot njegova krajša oblika). Bržkone gre za podomačeno obliko angloameriškega imena Zack (v zadnjem času ga tudi v Ameriki vedno

849

0739-0876-SS_ZZ.indd 849

25.10.2012 6:47:02


Zal | Zala

bolj pogosto pišejo v obliki Zak), ki pa ni le klicna oblika imena Isaac, temveč tudi in predvsem imena Zachary (tj. ↑ Zaharija).  Obl tuj ↑ Zack.  №/slo ©'09 1971-.

Zal ♂ ('94 0, '07 16, '09 24)

 Ime, ki se je pri nas začelo uporabljati pod vplivom neprimerno bolj in prej uveljavljenega ženskega ↑ Zala. Lahko je: a) mišljeno kot njegova moška oblika (v tem primeru ima lahko slovenski pomen zal, 'lep', vendar se kljub temu izgovarja z 'l' na koncu, ne pa z dvoustničnim 'u'); b) perzijsko, ki ga v Firduzijevem epu Šah-Name nosi kraljevič, ↑ Rustemov oče, in v perzijščini pomeni 'beličnik' (pravzaprav 'sivolas'), kajti Zal se je rodil z belimi lasmi.  Obl drug(a) ↑Zalko; musl(a) ↑Džemil, ↑Hasan, ↑Latif; sorod(a) ↑Krasen; (b) ∗ (a) '09 ↑ Ken; sorod ↑ Albin .  №/slo © 2001-.  5 ali več Zalov se je prvič rodilo leta 2007.  Z Na začetek rabe imena Zal pri nas – po uradnih podatkih iz leta 2010 se je pojavilo leta 2003 – so očitno vplivali (tudi) sestavljalci Mamine knjigice imen, ki so starše nanj opozorili leta 2002 (in zatrdili, da je pri nas obstajalo že tedaj!). Ti so imenu pripisali samo perzijske korenine.

Zala ♀ ('94 400, '07 2060, '09 2496 [104. mesto])

 a) Slovensko ime, ki izhaja iz pridevnika zala, 'lepa'. Je naslednik imena ↓ Zala(b). b) Krajša/klicna oblika imena ↑Rozalija. Nastala je lahko s skrajšanjem ljudske različice ↑Rozala, na njeno rabo pa je vplivalo tudi ujemanje s pridevnikom zala ( ↓ J, ↓ Z).  God 4. 9. ali 15. 7., puščavnica Rozalija iz Palerma (12. stol.); zavetnica proti kugi.  Obl kr/klic ↑∗ Zalka; musl ↑ Džemila (↑ Lepa - Obl); sorod (a) ↑ Čedna, ↑ Krasna, ↑ Lepa, ↑ Ljubka; (2 b) (2 b) (a) (b) (a) '07 ↑ Astrid, ↑ Bela , ↑ Belinda, ↑ Boni , ↑ Bonita , ↑ Izolda, ↑ Karina ; ♂ ↑ Zal .  Dv iz imena in (njegove) oblike Zala Rozalija (< 5); s slovenskim pomenom'07 Zala Ajda (< 5), Zala Rosa (< 5), Zala Zarja (< 5).  №/slo ©'09 -1950. Δ'07 ≈ 2001- [pravzaprav 1997-] (≈ 1-1,75 ; ≈ 1100); '08 8. mesto (+ 220), '09 5. mesto (+ 214), '10 9. mesto (+ 197), '11 6. mesto (+ 216). Starost'09: 8,8 leta. ◊'08 najpog Koroško; najve Kranjsko (> 50 ).  Priljubljenost pred tem zelo redkega krstnega imena Zala je začela postopoma naraščati leta 1976, silovito pa je poskočila leta 1997, ko je ime na letni ravni preseglo pogostnost 1  (merjeno leta 2008), in leta 2001, ko je ime doseglo pogostnost ≈ 1,75 . Ime se je zato v petletju 2000-2004 prvič uvrstilo med 20 najbolj priljubljenih (↓ Z). Med ženskami, ki so se rodile v petletju 2005-2009, je bilo leta 2010 na 7. mestu.  Več kot 40 Zal se je prvič rodilo leta 1993, > 100 leta 1997, > 200 pa leta 2007.  Skupno število Zal se je v obdobju 1981-2009, torej v 29 letih, povečalo za ≈ 49-krat: z 51 na 2496.  {↑ Zalka - №}  №/tuj Češka'09 1; Francija'06 Belle ≈ 3.  J Zala je junakinja Sketove povesti Miklova Zala (1884), simbol protiturških bojev na Koroškem in neizmerne lepote: »Devet župnij ni baje premoglo tako brhkega dekleta. Zategadelj so jo imenovali Zalo ali Zaliko, ne pa Roziko, kakor so klicali druga dekleta istega imena. Zalina lepota je zaslula daleč na okrog po Rožni dolini. Prešla je celo v pregovor. Kdor je namreč hotel lepo žensko postavo označiti z besedami, rekel je le: Lepa je kakor Miklova Zala, in to je bilo največje priznanje.«  Z Ime Zala je bilo leta 2011 najbolj priljubljeno med ženskimi imeni, ki so v rabi predvsem ali celo samo med Slovenci. Tik za njim je bilo ime ↑ Neža.  J. Keber v svojih knjigah zatrjuje, da je to ime možno zgolj »ljudskoetimološko« povezovati s pridevnikom zala, 'lepa', obenem pa ugotavlja, da je ime »verjetno« prav zaradi te povezave postalo modno. Toda če starši danes dajejo hčerkam ime Zala zaradi pomena, ki ga ima v slovenščini, je ta pomen dejanski, ne pa »ljudskoetimološki«! {↑Priloge: O imenih, 5b}  Tudi to, da se je ime Zala na lestvico 20 najbolj priljubljenih imen uvrstilo celih 60 let po tistem, ko je na njej zadnjič bilo ime ↑ Rozalija (↓ №), kaže, da ima ime danes predvsem slovenski pomen. Primerljive klicne oblike so namreč neokrnjena svetniška imena na lestvici zamenjale najkasneje po petih ali desetih letih, ne pa po več kot pol stoletja (↑ Priloge: O imenih, 10).  Da so ime Zala in njegovo klicno obliko Zalka z lepoto povezovali že od nekdaj, kažeta primera iz slovenske književnosti (↓ J; ↑ Zalka - J).  Zala je ime reke na zahodu Madžarskega (↓ Z/tuj), ki izvira v bližini meje s Slovenijo, pa tudi več manjših vodotokov pri nas, npr. pritoka Iške pod Krimom in pritoka Idrijce. Ker imajo teorijo o preseljevanju prednikov Slovencev za sveto resnico, so naši imenoslovci Zalam v Sloveniji pripisali drugačen pomen kot Zali na Madžarskem: prve, ki jih antični pisci zaradi majhnosti ne omenjajo, so prepričljivo povezali s starim pridevnikom zala, ki ga je slovenščina poznala še v 16. stoletju in je pomenil 'hudobna', 'huda', 'slaba' (deroče ali globoke vode se namreč ljudje bojijo!), drugo, ki je bila znana že antičnim piscem, pa neprepričljivo z indoevropskim korenom salo-, ki pomeni 'valujoč', 'razburkan' (in s staroprusko besedo salus, 'hudournik'), čeprav ni tak pomen za nižinsko reko nič kaj verjeten. Pomenljiva je tudi naslednja primerjava: v madžarski knjigi o imenih piše, da je indoevropsko rečno ime Zala prišlo v madžarščino s posredovanjem slovenščine, v Snojevem slovarju pa, da »prek slovanščine ali nemščine«!  Z/tuj O slovenskosti krstnega imena Zala in njegovega

850

0739-0876-SS_ZZ.indd 850

25.10.2012 6:47:02


Zalika | Zara

pomena priča tudi dejstvo, da drugi narodi kake podobne klicne oblike imena Rozalija skorajda ne poznajo. Edini sta ruska Zalja in nemška ljudska Salchen ('Zalka'), vse druge pa se začenjajo na Ros-/Roz- ali Li-. Pri Hrvatih sta imeni Zala in Zalka po Šimundićevem slovarju klicni obliki vseh mogočih imen, ki vsebujejo zlog 'za' ali celo samo črko 'z', od Azaleja in Zaharina do Zdravoljuba, le imena Rozalija ne. Da ime Zala na Hrvaškem sploh ni v (uradni) rabi, pa tudi ni nič čudnega, saj v srbohrvaščini koren zal- ni povezan z lepoto, ampak še vedno samo s hudobijo (↓ Z)!  Pri Madžarih je Zala staro moško(!) ime, ki ga povezujejo z enakim rečnim imenom (↓ Z).

Zalika ♀ ('94 56, '07 53, '09 54)  Zlasti vzhodnoslovenska oblika imena ↑ Zalka. Ima pripono -ika.  №/slo ©'09 -1950. Δ'07 ≈ 1941-1980 (≈ 50). Ø'10 2001- (sic!). ◊'08 najve Štajersko s Prekmurjem (≈ 75 ).  {↑ Zalka - №}  J Zalika je Prešernova neuslišana ljubezen v biografskem romanu Antona Slodnjaka Neiztrohnjeno srce (1938), lepa hči krčmarja Dolenca. Pesniku je bila navdih za balado Povodni mož (↑ Zalka in ↑ Uršika - J). V Sketovi povesti Miklova Zala (1884) pa tako kličejo ↑ Zalo.  Zalika je tudi ↑ Matildina hči v iz nemščine prevedenem igrokazu Valentina Orožna Mala pevka (pred 1840). Toda v izvirniku je imenovana Agnes, torej 'Neža'.  Novejša Zalika pa je junakinja ameriške risanke Lepotica in zver (1991), narejene na podlagi francoske pravljice. Je lepo dekle, ki od vsega najrajši bere knjige. Njeno izvirno ime je Belle.  Z V 19. stoletju so naši slovaropisci priznavali samo zapis Zalika, ne pa tudi zapisa brez 'i' (↑ Zalka - Z)! Zalka ♀ ('94 103, '07 101, '09 98)

 Klicna oblika imena ↑ Zala (ali neposredno ↑ Rozalija), pri kateri se kljub priponi -ka, ki je dodana podstavi Zal-, ohranja povezava s slovenskim pridevnikom zala, 'lepa'. Ime je lahko nastalo tudi s skrajšanjem ljudske oblike ↑ Rozalka.  Obl drug ↑ Zalika (vzhodna Slovenija); ♂ ↑ Zalko.  Dv iz imena in (njegove) oblike '07 Rozalija Zalka (< 5).  №/slo ©'09 -1930. Δ'07 ≈ 1941-1970 (≈ 70). ◊'08 najve Kranjsko (> 65 ).  V ljubljanskem Adresarju iz leta 1928 je ≈ 7 Zalk, Zale ali Zalike pa ni nobene.  №/tuj Hrvaška'08 < 10.  J Zalka je ime Prešernove ljubezni ↑ Zalike v večjem delu prve različice balade Povodni mož, objavljene v Krajnski čbelici (1830): »Od nekdaj Ljubljanke so lepe slovele, / al' lepši od Zalke ni bilo nobene / ... / Bla plesa kraljica je Zalka berhka / al' dolgo per volji plesati ni bla / ...« Pesnik je dekle v pesmi zaradi rime nekajkrat poimenoval tudi ↑ Rozalka in Zalika (»... / al' Zalike videl nobeden ni več«), kasneje pa preimenoval v ↑ Uršiko. {↑ Zala - Z}  Zalka je tudi najmlajša hči ↑ Andreja Sodnika v Stritarjevi povesti Sodnikovi (1878).  Z V Wolfovem (1860) in Janežičevem slovarju (1889, 1905) je ime Zalka zapisano samo v obliki ↑ Zalika (↑ Priloge: Kako so zapisovali imena, 3č). Pravopisci pa so ime Zalka prvič uslovarili šele leta 2001!

Zalko ♂ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Ime, ki ga je mogoče imeti za moško obliko imena ↑ Zalka s pripono -ko. Pri tem je možna tudi povezava s slovenskim pridevnikom zal, 'lep'.  Obl drug ↑ Zal(a).  №/slo ©'09 ≈ -1930. Zan ♂ (5) [iz i. ↑ Zana (©'09 1981-)].

Zana ♀ ('94 16, '07 37, '09 43)

 Krajša/klicna oblika imen ↑ Rozana in ↑ Suzana, nastala z izpustom prvega zloga.  Toda Zana je pri nas tudi albansko ime, ki izhaja iz besede zanë, 'gozdna/gorska vila'. V rabi je tudi med Bošnjaki.  №/slo ©'08 -1960. Δ'07 ≈ 2001-.  Število Zan se je prvič opazno povečalo že v 80. letih 20. stoletja (↓ Z/oseb).  №/tuj Hrvaška'08 ≈ 30; Danska'09 Sanne 5620(+), Sanna 272(+), Zana 37(+).  Z/oseb Najbolj znana Zana je popevkarica albanskega rodu Zana Nimani, ki je v prvi polovici 80. let 20. stoletja pela v po njej imenovani srbski pop skupini in, kot kaže, vplivala tudi na prvi porast zanimanja za to ime (↓ №). Zandra ♀ (< 5) ang [drug ↑ Sandra (nastala s premeno S- v Z-)].  Zar ♂ (< 5) [iz i. ↑ Zara (©'09 ≈ 2001-)].

Zara ♀ ('94 < 4, '07 129, '09 205)

 Tuje ime, ki se je pri nas začelo rabiti predvsem zaradi podobnosti s slovenskim ↑ Zarja in svetopisemskim ↑Sara. Lahko gre za: a) angleški zapis francoskega imena Zaïre (tj. ↑Zaira), ki ga je za svojo istoimensko tragedijo skoval Voltaire, najverjetneje pod vplivom arabskega ↑ Zahira (↓ Z); b) domišljijsko obliko imena ↑ Sara, nastalo s premeno S- v Z-; c) rusko ime, ki naj bi izhajalo iz perzijske besede zar, zer ('zlat') in bilo potemtakem sorodno arabskemu Zarina in bošnjaškemu muslimanskemu ↑ Zerina.  Toda Zara je pri nas tudi muslimansko ime, ki velja za krajšo obliko imena ↑ Đulzara.  Obl ♂ ↑ Zar.  №/slo ©'09 1981-. '08 57. mesto (+ 41), '09 57. mesto (+ 31), '10 62. mesto (+ 39), '11 54. mesto (+ 47).  №/tuj Hrvaška'08 < 20;

851

0739-0876-SS_ZZ.indd 851

25.10.2012 6:47:02


Zarika | Zarja Češka'09 25(+); Danska'09 203(+); Švedska'09 637.  V ZDA je bilo ime Zara po malem v rabi že najkasneje konec

19. stoletja, njegova priljubljenost pa je začela počasi in postopoma naraščati sredi 80. let 20. stoletja. Med prvih 1000 se je prvič uvrstilo leta 2005. Leta 2010 se je rodilo ≈ 390 Zar. {↑ Zarja - Z/tuj}  Z Manj resni slovarji, kakršen je ameriški 60.001+ Best Baby Names (↑ Dragana - Z), opisujejo ime Zara kot »hebrejsko, 'zarja'« (hebrejska beseda za zarjo je v resnici šahar!; ↑ Zora - Z/tuj) ali kaj podobnega. A tudi v kakem resnem slovarju se najde povsem zgrešena razlaga tega imena, npr. v našem Leksikonu imen (2008), kjer na prvem mestu piše, da je »verjetno nastalo po krajšanju iz imena ↑ Zaharija«! Ta razlaga korenini v slovarju Hrvata M. Šimundića, kjer so kot viri imena Zara našteta še imena Cezarija, Đulizara, Lazarija, Svetozarka, ↑ Zagorka ipd.. Ta so na Balkanu res lahko dala od sebe klicno obliko Zara, pri nas pa gre brez dvoma za z Zahoda izvirajoče ime.  Ker angleški imenoslovci (in za njimi tudi drugi, npr. nemški Duden) iz neznanih razlogov preskakujejo Voltairovo književno junakinjo in zatrjujejo, da gre za »arabsko ime« ali za neposredno »angleško obliko arabskega imena« (↑ Zaira), je leta 1981, ko so to ime dali novorojenki v britanski kraljevi rodbini, nastal cel kraval. Če bi pisali, da gre za angleški zapis Voltairovega imena Zaïre (naslov Voltairove drame je namreč Anglež Aaron Hill prevedel v Zara, tragedija pa je leta 1736 v londonskem gledališču imela izjemen uspeh), bi bil kraval gotovo manjši.  Z/tuj Po Zanichelliju je v Italiji krstno ime Zara nastalo iz italijanskega imena dalmatinskega mesta Zadar! Opisano je čisto po italijansko: kot »ideološko ime«, ki izraža »ljubezen do dalmatinskega mesta, iz katerega je po nesrečnem koncu druge svetovne vojne moralo pobegniti desettisoče sonarodnjakov, da so se izognili klanju titovcev in prisilni izgubi narodne identitete«. {↑ Gorica - Z/tuj} Zare ♂ (< 5) srh [kr/klic ↑ Svetozar (Zar- + -e)]. Zarija(1) ♂ (< 5) & Zarija(2) ♀ (< 5) & Zarije ♂ (< 5) srh [iz i. ↑ Zaharija, ↑ Zaharije].

Zarika ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Slovensko ime, ki izhaja iz ljudske pesmi Zarika in Sončica (↓J). Je klicna oblika imena ↑Zarja, toda nastalo je neposredno iz korena besede zar-ja. Ima pripono -ika.  Obl drug ↑ Zarka; sorod ↑ Hajnalka.  №/slo ©'09 ≈ 1971-.  J V baladi Zarika in Sončica je Zarika ↑ Sončičina sestra, ki jo »vzame španšči kralj« in ji na semnju kupi, kar je tam našel »nejlevšega [tj. 'najlepšega'], nejdražega«: njeno lastno zasužnjeno sestro, ki pa je Zarika ne prepozna. Matija Valjavec je Zariko leta 1867 v svoji prepesnitvi Zora in Sonca poimenoval Zora.  Zarika je tudi lepa junakinja mladinske povesti Vlada Žabota Skrivnost močvirja Vilindol (1994).

Zarja ♀ ('94 63, '07 297, '09 408 [296. mesto])

 Slovensko in slovansko (↓ Z/tuj) ime, ki izhaja iz izraza zarja za rdečkasto svetlobo na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu. Na začetek njegove rabe pri nas je vsaj deloma vplivala ljudska balada Zarika in Sončica (↑ Zarika).  God 13. 12., ↑ Lucija.  16. 12., ↑ Albina.  4. 10., ↑ Franišek Asiški.  Obl kr/klic ↑∗ Zarika; drug '07 ↑ Zarjana; tuj ↑ Aurora, ↑ Dawn, ↑ Zorja; sorod ↑ Avrora, ↑ Zora; ♂ ↑ Zarjan, ↑ Zarjo.  Dv s slovenskim pomenom Ajda Zarja (< 5), Neža Zarja (< 5), Zala Zarja (< 5), Zarja Vigred (< 5).  №/slo ©'08 -1940. Δ'07 ≈ 2001- (≈ 200); '08 52. mesto (+ 50), '09 49. mesto (+ 59), '10 48. mesto (+ 54), '11 39. mesto (+ 67). Starost'09: 9 let. ◊'08 najve Kranjsko (> 50 ).  Več kot 15 Zarij se je prvič rodilo šele leta 2001, > 40 pa leta 2007 (↓Z).  №/tuj Francija'06 Aurore ≈ 62.000(+) (22 let).  Z Zgodovina imena Zarja pokaže, kako težko smo Slovenci še donedavna sprejeli ime, ki je enako navadni slovenski besedi (↑ Priloge: O imenih, 1): da se je zares prijelo kot krstno ime, je kljub njegovi nesporni lepoti – in kljub starodavnosti klicne oblike ↑ Zarika – trajalo najmanj 60 let (od leta 1935, ko se je rodila najstarejša 1. 1. 2010 živeča Zarja, do leta 1996, ko je ime prvič dobilo 5 novorojenk)! Pred tem sta ga dobili v povprečju po največ 2 deklici na leto, na začetku pa celo le ≈ 2 na 10 let.  Z zarjo primerja svojo nevesto ženin v svetopisemski Visoki pesmi: »Kdo je ta, ki se dviga kakor zarja...«  {↑ Milko - Z/oseb}  Z/tuj Besedo zarja, ki pomeni 'zarja' in 'zora', in ime Zarja, ki torej ustreza obema slovenskima imenoma, Zarja in ↑Zora, poznajo tudi Rusi. Toda pri njih je Zarja tudi (nekoč najbrž celo predvsem) klicna oblika moškega imena ↑ Lazar!  Obe besedi, zarja in zora, in tudi obe imeni poznajo Bolgari. Srbi in Hrvatje poznajo samo ime ↑ Zora (ta oblika je v rabi tudi pri Čehih), Ukrajinci pa menda samo ime ↑ Zorja. {↑ Zora - Z/tuj}  Podobno ime Zaria je nekje od zadnje petine 20. stoletja v rabi tudi med zlasti temnopoltimi Ameriani, njegova priljubljenost pa je po naključju začela naraščati istočasno kot pri nas (↓ Z), namreč leta 1995, ko so začeli vrteti televizijsko nadaljevanko The Parent 'Hood, v kateri je tako ime temnopolti najstniški hčerki glavnih junakov. Ime se je med prvih 1000 prvič uvrstilo že leta 1996 (leta 2010 ga je dobilo ≈ 325 deklic). Leta 2004 se mu je na lestvici pridružila modnejša različica Zariah (leta 2010 jo je dobilo ≈ 610 deklic), leta 2010 pa še Zariyah (↑ Alija(1) - Z), ki jo je tedaj dobilo ≈ 305 deklic.

852

0739-0876-SS_ZZ.indd 852

25.10.2012 6:47:02


Zarjan | Zdenka

Toda glede pomena tega imena in njegovih različic se Američani ne morejo zediniti: enim se dozdeva, da je arabsko (šlo naj bi torej za zelo popačeno obliko imena ↑ Zahra), drugi menijo, da gre za ime mesta Zaria v Nigeriji, tretji ga imajo za slovansko (torej za 'Zarjo'!), četrti za hebrejsko (za zelo popačeno obliko imena ↑ Sara). Poleg tega imajo nekateri ta imena zaradi različne izgovorjave končnic za imena z različnim pomenom, čeprav sta drugi dve (Zariah, Zariyah) brez dvoma nastali iz prvega (Zaria), to pa je prišlo v rabo pod vplivom imena ↑ Zara (↑ Zara - №).

Zarjan ♂ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Slovensko in slovansko (zlasti bolgarsko) ime, moška oblika imena ↑ Zarja, podaljšana s pripono -an. Izhaja lahko tudi neposredno iz besede zarja.  God 1. 3., ↑ Albin.  14. 1., španski škof Fulgencij (6./7. stol.), brat ↑Izidorja Seviljskega.  7. 1., ↑Lucijan.  4. 10., ↑Franišek Asiški.  Obl drug ↑Zarjo; sorod ↑Svitan, ↑Zoran, '07 '09 ↑ Zorjan; ♀ ↑ Zarja, ↑ Zarjana.  Dv s slovenskim pomenom Svitan Zarjan (< 5; ↑ Svitan - Dv).  №/slo © -1950.  Z Ime Zarjan navaja tudi bolgarski slovar.  {↑ Priloge: Pomen pripon}

Zarjana ♀ ('94 0, '07 < 5, '09 < 5)

 Oblika imena ↑ Zarja in ženski ustreznik imenu ↑ Zarjan. Sestoji iz podstave Zarj- in pripone -ana.  Obl sorod ↑ Svitana (↑ Svitan - Dv), ↑ Zorana, ↑ Zorjana.  №/slo ©'09 ≈ 2001-.  Z Ime Zarjana navaja tudi bolgarski slovar.

Zarjo ♂ ('94 4, '07 5, '09 5)

 Moška oblika imena ↑ Zarja, nastala z zamenjavo ženske končnice -a z moško pripono -o. V rabi je predvsem (ali, vsaj sprva, celo samo) na Primorskem, kjer so imena na -jo zaradi vpliva italijanščine najbolj v navadi.  Obl drug ↑ Zarjan.  №/slo ©'09 -1960.

Zarka ♀ ('94 6, '07 7, '09 7)

 Ime kot ↑ Zarika, le da ima pripono -ka.  Toda Zarka je pri nas tudi muslimansko ime, in sicer klicna oblika imena ↑ Zara.  №/slo ©'09 -1960.  №/tuj Hrvaška'08 < 10.

Zdegoj ♂ ('94 0, '07 0, '09 0)

 Staro južnoslovansko, zlasti pa slovensko (↓Z) ime kot ↑Zdeslav, le da je druga sestavina goj (mdr. 'mir').  Z Obstoj imena Zdegoj med starimi Slovenci potrjujeta potujčena zapisa Stegoy in Sdegoy iz 12. stoletja.  Hrvaški, srbski, ruski in bolgarski viri tega imena ne omenjajo. Zdena ♀ (< 5) kr/klic ↑ Zdenka [Zden- + -a].  Zdene ♂ (< 5) kr/klic ↑ Zdenko [Zden- + -e]. Zdenek ♂ (< 5) eš ↑ Zdenko [prav Zdeněk!]. Zdenislav ♂ (< 5) & Zdenislava ♀ (< 5) drug ↑ Zdeslav, ↑ Zdeslava [iz i. ↑ Zdenko, ↑ Zdenka]. Zdenja ♀ (< 5) drug ↑ Zdenka [Zden- + -ja].

Zdenka ♀ ('94 6107, '07 5884, '09 5838 [46. mesto])

 Slovansko (zlasti češko, pretežno v zapisu Zdeňka) in slovensko ime. Izhaja iz danes pri nas silno redkih ali nič več rabljenih imen s sestavino zd ('naredi', 'narediti'), npr. ↑Zdeslava (kot njihova klicna oblika), ali neposredno iz te sestavine (↑ Zdenko). Ima pripono -ka.  Zaradi potrebe po godovnem zavetništvu so ime povezali z imenom ↑ Sidonija (pravzaprav z njegovo moško obliko; ↓ God), ki ima podobno zveneč začetek, in z imenom ↑ Filipina. {↓ Z}  God 3. 5., ↑ Filip.  18. 11., ↑ Filipina.  21. 8., škof v Galiji Sidonij (5. stol.).  Obl kr/klic ↑ Zdena, ↑ Zdenkica, ↑ Zena; drug ↑ Zdenja; ♂ ↑ Zdenko.  Dv iz imena in (njegove) oblike '07 Filipina Zdenka (< 5), Zdenka Sidonija (< 5), Zdenka Zena (< 5).  №/slo ©'08 -1920. Δ'07 ≈ 1941-1970 [pravzaprav 1948-1970] (≈ 0,75-2,2 ; ≈ 5000). Ø'08 2001-. Starost'09: 51,1 leta. ◊'08 najpog vzhodno Štajersko; najve Štajersko s Prekmurjem (≈ 45 ).  Priljubljenost imena Zdenka je izjemno narasla ob koncu druge svetovne vojne (↑ Priloge: Povojna imena), in sicer v letih 1944-1956 (leta 2008 je bilo med leta 1943 rojenimi ženskami le < 0,2  Zdenk, med rojenimi leta 1956, torej čez 13 let, pa že > 2,2  ali 11-krat toliko). Ime se je zato med 20 najbolj priljubljenih prvič uvrstilo v petletju 1950-1954, tam pa je nazadnje vztrajalo v petletju 1965-1969, ko je priljubljenost že močno upadala. Med ženskami, ki so se rodile v petletjih 1955-1959 in 1960-1964, je bilo leta 2010 na 8. mestu.  Čeprav se ime Zdenka od konca 80. let skorajda ni več dajalo, je J. Keber leta 2004 zatrdil, da »je veliko zanimanje zanj zelo ustaljeno že dlje časa«! Do te ugotovitve je prišel na podlagi podatka o le malo spremenjenem skupnem številu Zdenk (glede na leto 1971, ko jih je bilo 5767), ki pa sploh ne more biti merilo za ugotavljanje priljubljenosti, saj se število soimenjakov praviloma ne

853

0739-0876-SS_ZZ.indd 853

25.10.2012 6:47:02


Zdenkica | Zdrava

spremeni še desetletja po tistem, ko zanimanje za modno ime povsem upade (↑Priloge: Pojasnila, 9a). Uradno zapisanih imen pač – vsaj zaenkrat – še ne menjamo vsako sezono!  Med 1. 1. 2010 živečimi Zdenkami se jih je največ, 346, rodilo leta 1956, najmlajša pa leta 1996.  №/tuj Hrvaška'08 > 10.000; Češka'09 Zdeňka 77.398(-), Zdenka 30.975(-), Zdena 3230(-).  J Zdenka je Arabellina sestra v operi nemškega skladatelja Richarda Straussa Arabela (1933). Ker si starši zaradi denarnih težav ne morejo privoščiti dveh možitev, jo oblačijo kot fanta in imenujejo Zdenko.  Z Zdenka je eno od imen iz koledarja D. Hribarja (↑ Priloge: Slovanska imena 1890).  Povezavo s svetniškim imenom Sidonij so nekateri imenoslovci – npr. nemški Duden, angleški Oxford – vzeli tako zelo zares, da slovanskega pomena imen Zdenka in Zdenko niti omenjajo ne. Nasedel jim je celo Hrvat A. Jarm, ki je kljub vedenju o obstoju dalmatinskega kneza Zdeslava (↑ Zdeslav - Z/ oseb) odločno zatrdil, da so imenu Zdenka začeli pripisovati slovanske korenine potem, ko se je pozabilo, da je nastalo iz imena Sidonija!

Zdenkica ♀ ('94 5, '07 6, '09 6)

 Klicna oblika imena ↑ Zdenka. Sestoji iz podstave Zdenk- in pripone -ica.  №/slo ©'09 -1950.  №/tuj Hrvaška'08 > 100; Češka'09 Zdenička 53(-), Zděnička 6.

Zdenko ♂ ('94 1367, '07 1280, '09 1264 [146. mesto])

 Slovansko (zlasti češko, v zapisu Zdeněk) in slovensko ime. Izhaja iz danes pri nas silno redkih ali nič več rabljenih imen s sestavino zd ('naredi', 'narediti'), npr. ↑ Zdeslav (kot njihova klicna oblika), ali neposredno iz te sestavine (pravzaprav iz starega deležnika zden, ki prav tako izhaja iz staroslovanskega glagola deti, 'delati', 'postaviti'). Ima pripono -ko.  Zaradi potrebe po godovnem zavetništvu so ime povezali z imenom Sidonij (↓ God; ↑ Sidonija), ki ima podobno zveneč začetek, in z imenom ↑ Filip.  God 3. 5., ↑ Filip.  21. 8., škof v Galiji Sidonij (5. stol.).  Obl kr/klic ↑ Zdene, ↑ Zdeno; tuj ↑ Zdenek; ♀ ↑ Zdenka.  Dv iz imena in (njegove) oblike'07 Zdenko Filip (< 5).  №/slo ©'09 -1930. Δ'07 ≈ 1941-1970 [pravzaprav 1946-1968] (≈ 0,15-0,42 ; ≈ 1050). Starost'09: 49,9 leta. ◊'08 najve Štajersko s Prekmurjem (≈ 45 ).  Priljubljenost imena Zdenko je močno narasla ob koncu druge svetovne vojne (↑Priloge: Povojna imena), in sicer v letih 1946-1948 (za ≈ 400 : leta 2008 je bilo med leta 1945 rojenimi moškimi le ≈ 0,06  Zdenkotov, med rojenimi leta 1948 pa že > 0,3 ). Po krajšem obdobju upadanja je narasla še leta 1954, ko je ime prvič preseglo pogostnost 0,4 , nazaj na raven iz leta 1945 pa je padla leta 1972.  Med 1. 1. 2010 živečimi Zdenkoti se jih je največ, 70, rodilo leta 1958, najmlajši pa leta 2006.  №/tuj Hrvaška'08 > 8000; Češka'09 Zdeněk 140.601(-), Zdenko 728(+; slvš) (↓ Z).  Na Češkem je bilo ime Zdenk leta 2009 enajsto najpogostejše moško ime.  J Zdenko je grof v tragediji avstrijskega pisatelja Franza Grillparzerja Prababica (1817).  {↑ Zdenka - J}  Z Na Češkem je ime Zdenko izpričano v virih iz 11. stoletja. Pri Čehih ima danes vlogo klicne oblike imena Zdeněk, pri Slovakih pa enako vlogo kot pri nas.  {↑ Zdenka - Z} Zdeno ♂ (< 5) kr/klic ↑ Zdenko [Zden- + -o].

Zdeslav ♂ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)  Slovansko, v tej obliki predvsem južnoslovansko in slovensko ime. Sestavini sta zd (ta je sestavljena iz predloga z in glagola deti, pomeni pa 'naredi', 'narediti') in slav ('slava', 'slaven').  Obl drug ↑Zdenislav; kr/klic '09 ∗ ∗ ↑ Zdenko; ↑ Slavko; sorod ↑ Zdegoj; ♀ ↑ Zdeslava.  №/slo © -1960.  №/tuj Hrvaška'08 > 100; Češka'09 Zdislav 312(-); Poljska'01 Zdzisław 203.250.  Z Ime Zdeslav so, tako kot ime ↑Zdegoj, najbrž poznali tudi stari Slovenci. Na Češkem se je uveljavila samo oblika Zdislav, v srednjeveških virih pa je precej pogosto tudi ime Zdeslav.  Z/oseb Zdeslav je bilo ime hrvaškemu knezu (banu) v Dalmaciji (9. stol.), ki ga imenujejo tudi Sedeslav. Zdeslava ♀ ('94 0, '07 0, '09 0)

 Ženska oblika imena ↑ Zdeslav. Ima pripono -a.  God 1. 1., moravska kneginja Zdislava/Zdeslava Berka (13. stol.).  Obl drug ↑ Zdenislava, ↑ Zdislava; kr/klic ↑∗ Zdenka; tuj ↑ Zdzislawa.  №/tuj Češka'09 Zdislava 889(-); Poljska'01 Zdzisława 39.809.

Zdislava ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Zlasti češko in poljsko (v zapisu Zdzisława) ime kot ↑ Zdeslava, le da sta sestavini zd in slav povezani z 'i'.  №/slo ©'09 -1950.  №/tuj Češka'09 889(-).

Zdrava ♀ ('94 < 4, '07 < 5, '09 < 5)

 Ime kot ↑ Zdravka, le da ima pripono -a. Je tudi njegova klicna oblika.  Obl sorod ↑ Ave; ♂ ↑ Zdravo.  №/slo ©'09 -1960.

854

0739-0876-SS_ZZ.indd 854

25.10.2012 6:47:02


Kazalo prilog O imenih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1) Kaj je ime? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2) Kaj je krstno ime? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3) Katera imena so slovenska in katera tuja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4a) Tuje je med starši že kar preveč moderno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4b) Tuje je že kar preveč moderno tudi med pisci knjig . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5a) Stara imena je razložila ali ''razložila'' znanost, novim pa določajo pomen (tudi) starši . . . . . . . . 5b) Slovenski in slovanski pomen imen stroki ne diši . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6) Tudi eksotična imena imajo pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7a) Imen si ne izmišljajo samo starši . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7b) Etimologiziranje ima že kar patološke razsežnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8) Čemu je treba opozarjati na tujost tujih imen? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9) Ponekod ima pri izbiri imena nekaj besede tudi država . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10) Kako so imena izbirali v starih časih in kako danes? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11a) Težave pri iskanju godovnega zavetnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11b) Težave pri ugotavljanju godovnega dneva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11c) Površnost in nevednost koledarnikov in hagiografov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12) Kakšno ime izbrati za slovenskega otroka? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

883 883 884 885 886 887 888 889 890 892 892 892 893 895 898 900 900 901

Kako so zapisovali imena v 16., 17., 18. in 19. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 903 1a) 1b) 1c) 1č) 1d) 1e) 1f ) 1g) 2a) 2b) 2c) 3a) 3b) 3c) 3č) 4) 5a) 5b)

Že na začetku je bila zmešnjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Imena apostolov ter svetega Jožefa in Pavla v prvih slovenskih knjigah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Imena v Trubarjevem abecedniku (1566) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Imena v Schönlebnovem lekcionarju (1672) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Imena v pratikah iz let 1795-1797 in 1901 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Imena v slovensko nemškem delu Slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ročnega besednika Antona Murka (1833) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Imena, ki so jih sredi 19. stoletja v Novicah in Bčeli zapisovali drugače kot danes . . . . . . . . . . . . . . Nekatere klicne oblike, ki so jih na začetku 19. stoletja zapisovali drugače kot danes . . . . . . . . . . . Leta 1845 si bil Miha ali Mihael, že naslednje leto pa Mihel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . V enem časopisu si bil Karl, v drugem Dragotin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hrvatenje in posrbljanje slovenskih oblik imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marija je bila dolgo brez 'j' . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tudi Juriji so bili brez končnega 'j' . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako so uredniki namesto reda naredili nered . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako so najprej Nežke spreminjali v Nežike, nato pa Nežike v Nežke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marko in Mark: še v 19. stoletju bi napisali »z Markotom in Markom«, danes pa? . . . . . . . . . . . . . . Pogosta moška imena sredi 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Manj pogosta moška imena sredi 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

903 903 904 905 906 910 915 916 917 917 917 918 919 919 920 921 922 923

Samoglasniški zev v imenih: kdaj ga podomačiti in kdaj ne? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 925 Pomen pripon, ki jih imajo slovenska imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 929 Pripone v moških imenih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 930 Pripone v ženskih imenih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 933

0877-0996-priloga.indd 879

25.10.2012 6:53:13


Pomen sestavin v sestavljenih slovanskih in germanskih imenih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 936 Slovanska imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 936 Germanska imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 941 Latinsko-slovenski slovar izbranih svetniških in svetopisemskih imen . . . . . . . . . . . . . . . . 945 Slovensko-latinski slovar izbranih svetniških in svetopisemskih imen . . . . . . . . . . . . . . . . . 948 Slovensko- in slovansko-svetniški imenski pari . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 951 Nekaj nasvetov za določanje godovnih zavetnikov nesvetniškim imenom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 954 Imena, ki jih imajo slovenski godovni zavetniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 955 Najstarejša pogostejša moška imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 956 Najstarejša pogostejša ženska imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 957 Imena slovenskih stoletnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 958 Najmlajša pogostejša moška imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 960 Najmlajša pogostejša ženska imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 961 Zimzelena imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 962 15 imen, ki so bila med 100 najbolj priljubljenimi celo 20. stoletje in tudi na začetku 21. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 962 Imena, ki jih je od leta 1928 ali 1934 zanesljivo dobil vsako leto vsaj en otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 962 Medvojna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 965 Povojna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 966 Imena, ki so bila prvič ali ponovno uradno zapisana po letu 1994 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 968 Še nekaj imen, ki so se pri nas pojavila šele v 21. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 970 Imena, ki po letu 1994 niso več uradno zapisana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 971 Najbolj priljubljena imena leta 2011 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 972 Moška imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 972 Ženska imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 975 Najpogostejših 333 moških in 333 ženskih imen državljanov Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . 978 Moška imena (1. 1. 2010) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 978 Ženska imena (1. 1. 2010) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 982 Najpogostejša imena, združena po izhodiščnih oblikah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 986 Najpogostejša slovenska in slovanska imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 988 Nekatera krstna imena, ki so v rabi predvsem ali celo samo med Slovenci . . . . . . . . . . . 990 Druga naša naj imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 994 Slovenska in podomačena krstna imena iz sveta rastlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 997 Slovenska krstna imena iz sveta živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 998 Druga slovenska krstna imena, povezana z naravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 999

0877-0996-priloga.indd 880

25.10.2012 6:53:13


Imena rek, ki so tudi krstno ime, in krstna imena, ki so tudi ime reke . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1000 Imena, ki so kot nalašč za brate in sestre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1001 Imena polnoletnih Ljubljančanov leta 1928 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1003 Najpogostejša imena polnoletnih Ljubljančanov leta 1928 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1020 Slovanska imena v koledarju iz leta 1890 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1022 Koledar imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1025 Pojasnila o vsebini in ureditvi knjige . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1038 1) 2) 3) 4) 5) 6) 7) 8) 9) 9a) 9a1) 9a2)

Gesla, polgesla in podgesla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1038 Kakšna imena so bila izbrana za objavo v tej knjigi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1038 Pomen znakov in oznak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1039 Pomen oznak vrst imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1043 Pomen oznak in okrajšanih imen virov v besedilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1044 Navodila za izgovorjavo imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1044 Zapis tujih imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1044 Zapis tujih izrazov in imen v etimoloških razlagah imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1045 Razdelki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1045 Podatki o pogostnosti, priljubljenosti in razširjenosti imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1046 Uvodni številčni podatki o pogostnosti imena pri nas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1046 Dodatni opisni podatki o pogostnosti in razširjenosti imena pri nas (oznaka razdelka: №/slo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1047 9a2A) Slovarček slovenskih zgodovinskih dežel in pokrajin ter statističnih regij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1050 9a2B) Primerljivost in zanesljivost domačih statističnih podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1050 9a3) Primerjalni podatki o imenu na tujem (oznaka razdelka: №/tuj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1052 9a3A) Primerljivost in zanesljivost tujih statističnih podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1054 9b) Izvir in pomen imena (oznaka razdelka: ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1054 9c) God in godovni zavetniki (oznaka razdelka: God) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1055 9č) Oblike imena (oznaka razdelka: Obl) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1056 9d) Dvojna imena (oznaka razdelka: Dv) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1060 9e) Junaki (oznaka razdelka: J) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1061 9f ) Priimki (oznaka razdelka: Priim) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1061 9g) Krajevna imena (oznaka razdelka: Kraj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1062 9h) Izrazi in rekla (oznaka razdelka: Izr) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1062 9i) Pregovori in reki (oznaka razdelka: Preg) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1063 9j) Zanimivosti in zgodovina (oznaka razdelka: Z) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1063

0877-0996-priloga.indd 881

25.10.2012 6:53:13


0877-0996-priloga.indd 882

25.10.2012 6:53:13


O imenih 1) Kaj je ime? Ime je beseda (ali več besed), ki se uporablja za določevanje posameznega človeka, torej za razlikovanje posameznika od drugih ljudi. Uporabljamo ga za klic, s katerim se vzpostavi stik. Človeka spremlja od zibelke do groba, določuje pa ga tudi še po smrti. Ime je torej človekovo prvo in nemalokrat celo edino imetje. Če je ime sestavljeno iz dveh narazen ali z vezajem pisanih imen, je dvojno ime (↓ poglavje 10), če je sestavljeno iz dveh skupaj pisanih imen ali imenskih sestavin (↑ Priloge: Pomen sestavin), pa sestavljeno ali zloženo ime. Stari Slovenci so za imena izbirali besede iz vsakdanjega jezika (npr. ↑ Hrast, ↑ Jelen, ↑ Lepa), ki so jih tudi zlagali v t.i. zložena ali sestavljena imena (npr. ↑ Dragožit, Mojslava), iz obojih pa seveda delali klicne in druge oblike (npr. ↑ Dražin, ↑ Mojca). Ta imena so imela – tako kot pri Germanih, Arabcih, Hebrejcih, Keltih – vsakomur razumljiv pomen. Kako bogata je že od nekdaj imenska zakladnica slovenskega jezika, pokaže stavek iz povesti Luize Pesjakove Rahela (1870), v katerem se kljub kratkosti skriva kar pet(!) besed, ki so obenem tudi slovenska ženska imena: »... tudi mila deklica je roža, tudi ona je krasna ko mlada zora.« Po pokristjanjenju so se (staro)slovenska imena začela umikati nemškim in svetniškim imenom, najprej med plemstvom, nekaj kasneje pa tudi med ljudstvom. »To se je primeroma hitro zgodilo, kajti Slovenci so imeli že takrat slabo navado, da so se radi poprijemali tega, kar je prišlo od drugod,« je leta 1886 zapisal F. Kos, in dodal: »Veliko je pripomogla tudi sveta vera, da so se v teku časa odstranila narodna imena, ker so bila poganska, ter se vpeljala imena raznih svetnikov in svetnic.« Sčasoma je večina (staro)slovenskih imen povsem izginila iz rabe, če ne prej, pa potem, ko so po sklepu tridentinskega koncila (1545-1563) smeli katoliški duhovniki otrokom dajati samo še svetniška, svetopisemska (novozavezna) in z Bogom povezana imena. Nadomestila so jih imena, katerih pomena ljudje večinoma niso poznali in ga še vedno ne poznajo, če se ne potrudijo pogledati v kako dobro knjigo o imenih, zato Slovenci tudi svetnikov, ki bi imeli slovenska imena, nimamo, med svetniškimi kandidati pa je s takšnim imenom ena sama (↑ Cvetana - Z/god). Nekatera pozabljena domača imena so se v poznem srednjem veku in na začetku novega veka ponovno pojavila le tam, kjer so se naselili pravoslavni Uskoki (↑ Dragovan- Z). V 19. in 20. stoletju, ko Katoliška cerkev ni več imela monopola nad krstnimi imeni (↑ Adelajda- J & Z; ↑Gal in ↑ Polikarp- J; ↑ Klas- Z/oseb; ↑ Milva in ↑ Mireja- Z; ↑ Pankrac- Z & J), so nesvetniška in z njimi tudi slovenska in slovanska imena spet prišla do veljave (v Cerkvi uradno šele po drugem vatikanskem koncilu v letih 1962-1965!). A ker so skoraj vsa (staro)slovenska imena medtem že padla v pozabo (preživela so le redka, zlasti takšna, ki jih je ljudstvo imelo za obliko svetniškega imena, npr. ↑ Mojca, in takšna, ki so bila povezana z Bogom, vero), so si jih naši predniki v dobi čitalništva, v drugi polovici 19. stoletja, začeli na veliko izposojati pri drugih slovanskih narodih: Čehih, Srbih, Hrvatih, Poljakih, Rusih. Zanimiv primer uvajanja novih slovanskih (pravzaprav skorajda samo južnoslovanskih) imen je Ilustrovan narodni koledar za navadno leto 1890 Dragotina Hribarja: v njem sta na vsako katoliško ime navedeni najmanj dve slovanski imeni, npr. za prve štiri dni januarja Čedomil, Živana, Zlatan, Milena, Slavimir, Bistra, Dobromir in Bosiljka (↑Priloge: Slovanska imena 1890). Koliko različnih imen imamo Slovenci? 1. 1. 2010 so imeli državljani Slovenije kar 42.104 različna imena, in sicer 22.637 ženskih in 19.467 moških. Toda pogostnost 5 ali več je imelo vsega 3308 ženskih in 2798 moških imen (skupaj torej 6106 ali komaj 14,5 ). Če pa izvzamemo dvojna imena (bilo jih je 12.161 ženskih in 10.297 moških, pogostnost 5 ali več pa je imelo le 430 ženskih in 261 moških), so slovenski državljani 1. 1. 2010 imeli več kot pol manj – ''le'' 19.646 – različnih uradno zapisanih imen. Od teh jih je v knjigi Vse o imenih v Sloveniji razloženih več kot 12.000 ali skoraj dve tretjini!

883

0877-0996-priloga.indd 883

25.10.2012 6:53:13


O imenih

Še najlažje so se, jasno, uveljavila najbolj znamenita, torej svetniška in vladarska slovanska imena (npr. pa čeprav po čudnih ovinkih (↑ Stanislav). Prijela so se tudi mnoga druga imena, nekoč večinoma nič manj slovenska kot češka, srbska, hrvaška ali ruska (↑ Ljubomir - Z), in sicer najprej in najbolj tista, ki imajo pomen tudi v slovenščini in/ali so že razmeroma zgodaj dobila mesto v katoliških koledarjih kot slovanski ustreznik kakemu svetniškemu imenu (npr. ↑ Branislav, ↑ Davorin, ↑ Milena, ↑ Miran, ↑ Miroslav, ↑ Radivoj, ↑ Radoslav, ↑ Zvonimir, ↑ Zvonko, ↑ Željko). Tem imenom se od sredine 20. stoletja kot nekakšna protiutež množici pretujih imen (↓ poglavji 4a in 4b) pridružujejo nova pristna slovenska imena (npr. ↑ Bilka, ↑ Brest, ↑ Klas, ↑ Lan, ↑ Pomlad, ↑ Plamen, ↑ Svetlin, ↑Svit, ↑Tisa, ↑Vigred, ↑Žarek), mnoga stara (npr. ↑Darovan, ↑Dobrava, ↑Dobrej, ↑Ljubin, ↑Milej, ↑Mlada, ↑Stojmir, ↑ Vilana) pa še čakajo, da jih morda ponovno odkrijemo in začnemo uporabljati. Toda velika ovira pri ponovnem uveljavljanju imen, ki imajo pomen v slovenščini ali izhajajo iz navadnih slovenskih besed (↑ Zarja - Z), je predsodek do takih imen, ki je (bil) pri Slovencih tako močan, da so se marsikomu vse do zadnje četrtine 20. stoletja zdele za poimenovanje otrok primernejše zlasti srbohrvaške ali vsaj po srbohrvaško naglašene različice (npr. ↑ Dubravka v primerjavi z ↑ Dobrava ali Dobravka, ↑ Ruža v primerjavi z ↑ Roža), ker so ravno toliko drugačne od slovenskih, da se občutek, da ime korenini v navadni besedi, nekako izgubi. Po drugi strani pa marsikoga od misli na (staro)slovenska imena odvrača prevladujoča raba med Srbi, Hrvati in Makedonci in posledična srbohrvaška izgovorjava mnogih takšnih imen. Pomisleke lahko povzročajo tudi slovnične in izgovorne posebnosti slovenskih moških imen, ki izhajajo iz pridevnikov in deležnikov (↑ Sončen - Z). Nova, dodatna ovira je občutek, da so slovenska (in južnoslovanska) imena, ki smo jih večinoma navajeni pravzaprav šele od sredine 20. stoletja, danes že zastarela, saj se skorajda ne dajejo več (npr. ↑ Božidar, ↑ Branko, ↑ Cvetka, ↑ Ljubica, ↑ Mira, ↑ Miran, ↑ Vera, ↑ Vlado, ↑ Zlatka). Med redke še kar ali znova razmeroma priljubljene izjeme spadajo imena ↑ Črt, ↑ Črtomir in ↑ Samo (njihova skupna značilnost je, da so samo ali predvsem slovenska!) ter večina imen na Vit- (↑ Vita - №). ↑ Boris, ↑ Borut, ↑ Dušan, ↑ Gorazd, ↑ Ladislav, ↑ Ljudmila, ↑ Olga, ↑ Samo, ↑ Veneslav, ↑ Vladimir),

Število imen narašča tudi zaradi priseljevanja Število imen močno narašča pri nas in drugod po zahodnem svetu, in sicer iz leta v leto bolj. Pri nas se je njihovo število samo v letih 2008 in 2009 povečalo za 1662 (s 40.442 konec leta 2007 na 42.104 na začetku leta 2010), torej v povprečju za 831 na leto, v 15 letih med 31. 12. 1994 in 1. 1. 2010 pa za 7397 (s 34.707 na 42.104) ali povprečno za ''le'' za 493 na leto. Toda vsa nova imena niso bila dana otrokom, ki so rojeni v Sloveniji: mnoga so s seboj prinesli priseljenci od drugod. Zakaj je ženskih imen danes več kot moških? Ženskih imen je danes več kot moških predvsem zato, ker: a) ženska imena zaradi narave ženskega spola tudi v uradno zapisani obliki prenesejo skoraj vsako manjšalno (ljubkovalno) pripono, moška pa ne; b) imajo ženska imena na razpolago več iz tujih jezikov prevzetih pripon kot moška.

2) Kaj je krstno ime? Krstno ime je ime, ki ga otrok dobi pri krstu. Ker je bil v krščanskem svetu krst nekoč nekaj samoumevnega, je izraz krstno ime postal čisto prava sopomenka za ime, tako da so npr. v angleščini tudi knjige o imenih še v 70. letih 20. stoletja imele naslov Dictionary of Christian Names ('Slovar krstnih imen'). Toda priseljevanje drugovercev in/ali politične in druge družbene spremembe so sčasoma povsod povzročile potrebo po rabi izrazov, ki niso versko obarvani: pri nas rojstno ime ali osebno ime, v angleščini first name ali given name. V tej knjigi je kljub temu večkrat uporabljen izraz krstno ime, saj nas opozarja, da sta slovenska kultura in slovenska narodna identiteta, katerih zelo pomemben del so imena, hočeš nočeš zelo povezana s krščanstvom – podobno, kot so imena, ki jih imajo priseljenci iz BiH in njihovi potomci, večinoma vsaj posredno neločljivo povezana z islamom in že sama po sebi izpričujejo versko in narodno pripadnost njihovih nosilcev. Zato – in zaradi v nadaljevanju opisane zmede, ki prav zaradi enačenja krščanskih in muslimanskih imen vlada v marsikateri knjigi o imenih (↓ poglavji 3 in 8) – so muslimanska imena v tej knjigi jasno in nedvoumno označena kot (tudi) muslimanska.

884

0877-0996-priloga.indd 884

25.10.2012 6:53:13


O imenih

3) Katera imena so slovenska in katera tuja? Če upoštevamo najširši možni pomen pridevnika slovenski, so slovenska čisto vsa imena, ki jih imajo slovenski državljani. Tako nekako razmišljajo imenoslovci v t.i. naprednem svetu, npr. v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji, na Danskem, Švedskem in Norveškem, kjer izhajajo skorajda samo še knjige, v katerih je na prvi strani skupaj s svetniškimi, svetopisemskimi in germanskimi imeni razloženo ime ↑ Abdulah, na drugi ali tretji pa ↑Ahmed, pri čemer ti imeni dostikrat nista opisani kot 'arabski' (ali 'muslimanski'), temveč kot imeni, ki 'izhajata iz arabščine', kar ni isto. Vsekakor enostavna delitev na slovenska in tuja imena zaradi že več kot tisočletnega prevzemanja tujih imen in nedoločljive natančne meje med tujim in domačim ni mogoča. Pač pa se da imena, ki so v rabi pri nas, približno razdeliti na pet skupin: izvirno slovenska, slovenska, slovanska, tuja in izrazito tuja. Ker je večina staroslovenskih ''poganskih'' imen padla v pozabo, je danes izvirnih slovenskih imen razmeroma malo (mednje lahko štejemo imena ↑ Ajda, ↑ Bilka, ↑ Brest, ↑ Brina, ↑ Črt, ↑ Črtomir, ↑ Darko, ↑ Dragica, ↑ Gaber, ↑ Jelka, ↑ Ljuba, ↑ Plamen, ↑ Svetlin, ↑ Svit, ↑ Tisa, ↑ Vlado, ↑ Zala, ↑ Zmago ipd.), pa še ta so se pogosto ohranila ali pojavila kot oblika katerega od krščanskih imen. Zato imamo upravičeno za slovenska tudi tista tuja imena, ki so v tej ali oni podomačeni ali slovenski enaki obliki med nami že zelo dolgo. To so zlasti pomembnejša svetniška in skoraj vsa svetopisemska imena (npr. ↑ Janez), nekatera imena, ki smo jih že dolgo tega prevzeli od Nemcev (npr. ↑ Albert) ter večina imen, ki izvirajo iz grške ali latinske kulture (npr. ↑ Aleksander) in jih poznamo in zapisujemo po domače že od prej, ko še niso bila v rabi kot krstna imena (npr. ↑ Enej, ↑ Medeja, ↑ Timej). Veliko kasneje kot svetniška in nemška imena smo Slovenci začeli prevzemati tudi imena iz drugih slovanskih jezikov, zlasti iz ruščine (npr. ↑ Igor, ↑ Mitja, ↑ Vanja) in srbohrvaščine (npr. ↑ Gordana, ↑ Josip, ↑ Uroš). Mnogih ne občutimo (več) kot tuja imena, obstajajo pa seveda tudi izjeme, kamor spadajo zlasti redka imena (npr. ↑ Aksinja, ↑ Anjuška, ↑ Taras) in imena, ki so našim jugoslovansko in vseslovansko usmerjenim prednikom služila kot zamenjava za preveč nemško ali ''nemško'' ime (npr. ↑ Josip v primerjavi z ↑ Jožef). Drugače je z imeni z vseh koncev sveta, ki so prišla k nam v novejšem času, ko se mnogi starši ravnajo po modni zapovedi, da mora biti ime na vsak način drugačno ali zapisano drugače, kot je v slovenščini običajno (↓ poglavje 4a). Čeprav so nam nekatera tuja imena postala precej domača, jih večinoma vendarle občutimo kot tuja (npr. ↑ Ingrid, ↑ Kevin, ↑ Sven). Izrazito tuja pa so nedvomno imena iz tujih jezikov (in potujčena slovenska imena; ↑ Anej - Z/tuj, ↑ Tijan - Z), ki so zapisana s tujimi črkami, črkji, zevi in končnicami (npr. ↑ Adrian, ↑ Alain, ↑ Alex, ↑ Allan, ↑ Alois, ↑ Andreas, ↑ Arian, ↑ Brian, ↑ Christian, ↑ Dorian, ↑ Laura, ↑ Lukas, ↑ Mai, ↑ Max, ↑ Patrick, ↑ Tia, ↑ Tian, ↑ Tiana, ↑ Tomas, ↑ Vall; ↑ Priloge: Samoglasniški zev v imenih). Tuja ali izrazito tuja so seveda tudi svojstvena imena, ki jih imajo slovenski državljani bosanskega ali albanskega rodu, saj le-ti z njimi izražajo in ohranjajo tudi in predvsem svojo versko in narodno pripadnost. Vsa tuja imena nam torej niso enako tuja. Tista, ki jih pišemo samo s slovenskimi črkami in katerih izvirni zapis se ujema s slovensko izgovorjavo, večinoma takoj izgubijo velik del svoje tujosti (od nekoliko starejših sta taki npr. imeni ↑Alan in ↑Alen, od novih ↑Ajdan in ↑Tara), če le ne gre za preočitno tujo ali potujčeno obliko običajnega, nam domačega imena (npr. ↑ Irinej v primerjavi z ↑ Irenej; ↑ Lukas v primerjavi z ↑ Luka in ↑ Lukež; ↑ Tian v primerjavi s ↑ Tijan in ↑ Tjan) ali za tako zelo tuje ime, da je ''podomačeno'' videti kvečjemu še bolj tuje (npr. ↑ Brus v primerjavi z Bruce; ↑ Deizi in ↑ Deizy v primerjavi z ↑ Daisy; ↑ Priloge: Pojasnila, 9č3). Primorcem in Prekmurcem pa so zaradi sobivanja z Italijani in Madžari mnoga po slovensko napisana italijanska in madžarska imena enako domača, kot so na splošno na Slovenskem že stoletja povsem domača nekatera po slovensko napisana nemška imena. Podobno velja za nekatere hrvaške (ali hrvaškim enake) oblike imen, npr. ↑ Ante in ↑ Dragutin (↑ Dragotin), v vzhodnih in južnih obmejnih predelih Slovenije. Toda tudi med takšnimi pokrajinsko obarvanimi imeni so razlike, zlasti med primorskimi moškimi: imena, ki se od siceršnjih slovenskih različic razlikujejo le po italijanski priponi -o (↓ poglavje 9č4), delujejo v primerjavi z njimi manj tuje kot imena, ki se razlikujejo tudi po drugih glasovih (npr. ↑ Enco v primerjavi s ↑ Hinko, ↑ Lorenco v primerjavi z ↑ Lovrenc) in/ali ohranjajo italijansko pripono -e (npr. ↑ Mikele v primerjavi z ↑ Mihael). Pri primerljivih primorskih ženskih imenih pa tujost zaradi slovenščini in italijanščini skupne pripone -a praviloma ni tako občutna (npr. pri imenu ↑ Lorenca v primerjavi z moškim ↑ Lorenco).

885

0877-0996-priloga.indd 885

25.10.2012 6:53:13


Najstarejša pogostejša moška imena Naštetih je 66 moških imen, ki jih je 1. 1. 2010 imelo najmanj 300 prebivalcev Slovenije, povprečna starost soimenjakov pa je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije višja od 53 let. Gre torej za imena, ki so se v zadnjih desetletjih dajala le še poredko ali pa sploh ne več. Ime ('09 > 300) Frančišek Vincencij Karol Alojzij Ignacij Adolf Friderik Vincenc Avguštin Feliks Ferdinand Jožef Rudolf Leopold Maksimilijan Ludvik Karl Konrad Henrik Antun Avgust Franc Karel Stanislav Dragutin Ciril Stjepan Anton Alojz Ignac Ladislav Bogomir Vladislav Ivan

Povprečna starost soimenjakov (1. 1. 2010) 70,6 70,6 68,8 67,6 67,6 66,6 65,4 65,4 65,1 63,6 63,5 63,3 62,8 62,6 62,5 62,3 62,0 61,5 61,4 61,4 61,3 61,2 61,0 60,4 60,0 59,9 59,6 59,5 59,5 59,5 59,4 59,2 59,0 58,9

Ime ('09 > 300) Viktor Viljem France Zvonimir Rafael Venčeslav Maksimiljan Josip Pavel Albin Marijan Herman Štefan Oto Franjo Ernest Edvard Radoslav Vladimir Ljubomir Vinko Cvetko Božidar Silvester Janez Milivoj Albert Dragomir Miroslav Emil Mirko Milovan

Povprečna starost soimenjakov (1. 1. 2010) 58,8 58,5 58,4 58,3 58,1 58,0 57,9 57,9 57,7 57,5 57,3 57,2 56,6 56,5 56,4 56,4 56,3 56,1 55,2 55,2 55,1 55,1 55,0 54,8 54,5 54,4 53,9 53,7 53,6 53,4 53,4 53,2

Sestavil S. Lenarčič na podlagi podatkov SURS

956

0877-0996-priloga.indd 956

25.10.2012 6:53:19


Najstarejša pogostejša ženska imena Naštetih je 65 ženskih imen, ki jih je 1. 1. 2010 imelo najmanj 300 prebivalk Slovenije, povprečna starost soimenjakinj pa je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije višja od 56 let. Gre torej za imena, ki so se v zadnjih desetletjih dajala le še poredko ali pa sploh ne več. Ime (‘09 > 300) Jozefa Roza Matilda Frančiška Justina Amalija Rozina Otilija Marija Ana Zofija Angela Ljudmila Pavla Gizela Alojzija Štefanija Cecilija Marija Magdalena Terezija Jožefa Antonija Rozalija Leopoldina Pavlina Julijana Emilija Ivana Hilda Marija Berta Silvestra Hedvika Stanislava

Povprečna starost soimenjakinj (1. 1. 2010) 75,7 73,5 72,0 71,8 71,6 70,9 70,9 70,8 70,2 70,2 70,1 69,8 69,7 69,7 69,4 69,3 69,3 69,0 68,9 68,8 68,5 68,5 68,5 68,0 67,1 66,8 66,7 66,0 65,5 65,5 65,4 64,5 63,8

Ime (‘09 > 300) Slava Zora Albina Elizabeta Frida Draga Miroslava Margareta Regina Zorka Cirila Olga Ivanka Vida Magdalena Vera Ljuba Kata Francka Ida Milka Hermina Božena Vilma Karolina Slavka Zlata Stana Vladimira Ruža Marta Apolonija

Povprečna starost soimenjakinj (1. 1. 2010) 63,5 63,5 63,0 62,8 62,7 62,2 62,0 61,6 61,4 61,2 60,8 60,3 59,9 59,3 59,0 58,6 58,3 57,9 57,9 57,8 57,8 57,7 57,7 57,4 57,4 57,2 56,5 56,4 56,4 56,4 56,3 56,1

Sestavil S. Lenarčič na podlagi podatkov SURS

957

0877-0996-priloga.indd 957

25.10.2012 6:53:20


Najmlajša pogostejša moška imena Naštetih je vseh 68 moških imen, ki jih je 1. 1. 2010 imelo najmanj 300 prebivalcev Slovenije, povprečna starost soimenjakov pa je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije nižja od 22 let. Gre torej za imena, ki so se dajala predvsem ali celo samo v zadnjih desetletjih. Ime (‘09 > 300) Tian Val Svit Lan Maj Gal Enej Anej Nik Ožbej Alex Jon Jaša Mark Tim Kevin Bor Žan Urh Patrik Timotej Teo Amadej Staš Rene Jošt Aleks Aljaž Nace Jan Nejc Tilen Matic Žiga Črt

Povprečna starost soimenjakov (1. 1. 2010) 3,1 4,1 4,9 5,1 5,5 6,3 6,5 6,7 6,9 7,8 8,0 8,1 8,5 9,1 9,1 9,5 10,0 10,1 10,5 10,6 10,8 11,0 11,0 11,8 11,8 12,1 12,2 12,4 12,7 12,8 12,8 13,0 13,4 14,2 14,2

Ime (‘09 > 300) Jaka Anže Marcel Nino Luka Domen Andraž Gašper Lovro Urban Tine Kristian Alen Vid Kristjan Lenart Ambrož Armin Dino Haris Vito Rok Grega Filip David Blaž Jure Klemen Tadej Miha Erik Adis Tomi

Povprečna starost soimenjakov (1. 1. 2010) 14,2 14,2 14,7 15,0 15,7 15,7 15,8 16,1 16,3 16,4 18,2 18,3 18,3 18,5 18,8 18,9 19,0 19,4 19,5 19,6 19,7 20,2 20,4 20,4 20,4 20,8 20,9 21,0 21,1 21,3 21,3 21,5 21,6

Sestavil S. Lenarčič na podlagi podatkov SURS

960

0877-0996-priloga.indd 960

25.10.2012 6:53:20


Najmlajša pogostejša ženska imena Naštetih je vseh 67 ženskih imen, ki jih je 1. 1. 2010 imelo najmanj 300 prebivalk Slovenije, povprečna starost soimenjakinj pa je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije nižja od 23 let. Gre torej za imena, ki so se dajala predvsem ali celo samo v zadnjih desetletjih. Ime (‘09 > 300) Zoja Tia Lana Alina Naja Aneja Tara Iza Ula Mia Gaja Tinkara Hana Žana Brina Neja Taja Zala Zarja Pia Lara Vita Ajda Larisa Tajda Nika Lina Ela Neli Kaja Kim Vanesa Sara Manca

Povprečna starost soimenjakinj (1. 1. 2010) 4,8 4,9 5,9 6,3 6,4 6,8 7,8 8,1 8,3 8,3 8,5 8,5 8,6 8,6 8,6 8,7 8,7 8,8 9,0 9,2 9,6 10,8 11,4 11,8 11,8 12,0 12,0 12,4 12,4 12,6 12,6 12,7 12,7 13,1

Ime (‘09 > 300) Melisa Maša Živa Lejla Blažka Leja Rebeka Alja Laura Liza Karin Nastja Maruša Eva Patricia Teja Tjaša Klara Samanta Nikolina Nuša Anja Urša Patricija Daša Lea Nina Špela Julija Tea Tamara Tina Amela

Povprečna starost soimenjakinj (1. 1. 2010) 13,4 13,7 13,9 14,0 14,6 14,9 15,6 15,7 16,4 16,4 16,5 16,7 16,8 17,4 17,4 17,5 17,5 17,8 17,8 17,9 17,9 17,9 18,4 18,7 19,3 19,9 19,9 20,1 20,7 21,6 22,1 22,2 22,8

Sestavil S. Lenarčič na podlagi podatkov SURS

961

0877-0996-priloga.indd 961

25.10.2012 6:53:20


Še nekaj imen, ki so se pri nas pojavila šele v 21. stoletju Na tem seznamu je navedenih okoli 450 izmed najnovejših imen, ki jih v glavnem delu leksikona ni. Njihov pomen torej ni razložen, je pa vsaj v primerih, ko gre za potujčene oblike imen ali za iz ženskih imen nastala nenavadna moška imena, očiten. Izrazito muslimanska ali albanska imena niso navedena. Še opozorilo: čeprav so bila pri pripravi tega seznama mnoga sumljiva nova imena izpuščena, so tudi med izbranimi lahko takšna, ki so narobe zapisana in potemtakem v resnici sploh ne obstajajo! MOŠKA IMENA Adriel, Akacij, Alij, Alson, Amadeos, Amari, Amas, Amej, Anas, Andin, Anik, Arelis, Aren, Asej, Avi, Až, Birk, Blaš, Borr, Bory, Brit, Clooney, Collin, Damin, Damis, Darr, Dasti, Delayl, Denali, Devison, Diar, Dinno, Domenn, Ellias, Emman, Emon, Eneij, Enias, Eniol, Enri, Enriqe, Eon, Eross, Errikos, Esten, Eteo, Etyen, Euron, Everon, Evris, Filipp, Flin, Gabr, Haridas, Havijer, Idol, Iron, Izar, Jansh, Jaron, Jazon, Jaž, Jonanai, Joon, Junik, Justinjan, Juvencij, Kaan, Kael, Kaetano, Kaian, Kairui, Kait, Kajan, Kanai, Keenay, Kein, Keyano, Kiam, Kio, Kobi, Kyam, Kyan, Laan, Laith, Lammar, Laru, Leonis, Leonit, Ler, Leris, Leron, Let, Levi, Link, Lisandro, Loran, Lui, Lunn, Luny, Lusian, Lusiano, Lyall, Lyon, Maddox, Maiki, Majki, Makau, Malakai, Maximm, Mayki, Megalej, Miros, Mit, Montaž, Mores, Moriz, Naay, Naian, Najk, Nalu, Nas, Nate, Nayee, Nayo, Neal, Neic, Nek, Nimai, Nitai, Noem, Noet, Nuš, Nuši, Nyo, Odd, Olsen, Om, Ono, Orin, Orion, Orpheas, Orson, Osho, Osskar, Patrix, Pax, Polonijo, Pyell, Rajmaj, Renne, Reo, Reon, Rion, Riven, Roan, Robinho, Roco, Ronan, Ros, Roscoe, Sanej, Saviel, Schon, Segal, Sem, Sen, Senn, Shaan, Shai, Siddharta, Solej, Stash, Stian, Stijan, Sun Šajn, Šaan, Taaj, Tais, Taiy, Taiyo, Tameron, Tedja, Tejan, Teodorik, Thian, Tiaž, Tiem, Tikei, Tilijan, Timothei, Tinan, Tinjan, Titan, Tivat, Tiven, Tomee, Trim, Troy, Tvit, Twiny, Tynan, Tyr-Nut, Umbertinho, Vaal, Zahej, Zai, Zaž, Zeb, Zei, Zej, Zotim, Zven, Žak-Lucas, Žanel, Žanil, Ženej. ŽENSKA IMENA Aala, Aaya, Adea, Adeja, Aisa, Aizea, Ajneja, Aleira, Algaja, Alicya, Alinna, Aliona, Alketa, Alondra, Amalthea, Ambera, Anadea, Anajla, Anali, Analia, Analie, Anasandra, Anayla, Anelie, Anella, Anitza, Anjali, Anjana, Annaya, Annemarija, Annyamanee, Anouk, Antalija, Anuk, Apasara, Arianda, Arieta, Arijalda, Ariona, Arisia, Arjola, Ašel, Ayu, Azarja, Azdra, Barbarella, Bee, Beverly, Borgija, Capris, Catania, Celeen, Chanel, Chiarra, Chloe, Chloé, Cilia, Claudy, Corrina, Cristal, Čandrika, Daita, Damajanty, Dayna, Dedee, Dejanais, Dejna, Demia, Dewi, Dilaila, Doreana, Dunija, Elu, Eris, Erisa, Erja, Eureka, Eva-Arolea, Evian, Evolet, Flores, Floresita, Gia, Goa, Haana, Ilani, Ilayda, Innia, Irinea, Jannina, Jasha, Jeanin, Jeanina, Jonna, Julya, Kaiwen, Kajra, Kaneesha, Kanenas, Kaori, Karalina, Karis, Karisa, Karisia, Kasia, Kasija, Katjajani, Kayra, Kei, Klodiana, Kristal, Ksarina, Kylie, Lai, Laialy, Lamia, Lamiya, Lanai, Lanesa, Laren, Larenn, Lejdi, Lemmy, Lilyani, Linmary, Lion, Lotie, Lu, Lua, Lupita, Mae, Maeva, Mais, Majuša, Malaja, Malu, Mandali, Mandolina, Marci, Mareike, Matriša, Mauren, Mayu, Medeja Sedemnajst, Megimeri, Minona, Mirai, Naaya, Nadiya, Naieli, Nalu, Nami, Neili, Noami, Noea, Océane, Odalys, Parvati, Pria, Prija, Riley, Rocio, Rohini, Roisin, Roša, Sade, Salina, Samaja, Samantha-Roxsi, Sameya, Sandoleja, Sanea, Sania, Sanika, Santeja, Sarasvati, Sati, Sayene, Sayra, Schantelle, Scharon, Schejla, Selea, Severanda, Shaia, Shanti, Shea, Shejla, Shelly, Shenell, Shereen, Shia, Shreeya, Siana, Siara, Sienna, Simtea, Sonila, Sooraya, Souraia, Stefanela, Tallayla, Talysha, Tamaja, Tamija, Tamy, Tanami, Tanina, Tayi, Tela, Terra, Thamarys, Thana, Tianna-Kei, Tiatara, Tiba, Tisia, Tuana, Tula, Ulani, Ulpiana, Utja, Valteja, Veneta, Zaja, Zeta, Zetta, Zia, Zigi, Zoel, Žanamari.

970

0877-0996-priloga.indd 970

25.10.2012 6:53:21


Imena, ki po letu 1994 niso več uradno zapisana Preglednica prikazuje stanje med državljani Slovenije 1. 1. 2010. Upoštevana so samo imena, za katera je podatek o pogostnosti 0 za leto 2007 ali 2009 naveden tudi v glavnem delu leksikona. Ta podatek pomeni, da je edini/zadnji nosilec imena po letu 1994 umrl (ali, v kakem primeru, odjavil stalno prebivališče v Sloveniji). Pomen imen je razložen v glavnem delu leksikona. Imena, ki so tam uslovarjena v obliki gesla in izčrpno opisana, so navedena v krepki pisavi, imena, ki so uslovarjena le v obliki polgesla, pa v navadni. Adelberta ♀ Adelinda ♀ Alojza ♀ Arnulf ♂ Barbica ♀ Basilio ♂ Bojkica ♀ Brice ♂ Brigitica ♀ Brunhilda ♀ Brunica ♀ Cenko ♂ Častislav ♂ Čelestin ♂ Čestimir ♂ Dobrenka ♀ Dobrislav ♂ Dolfina ♀ Domicijan ♂ Dorja ♀ Dražigost ♂ Dunjica ♀ Eligij ♂

Estra ♀ Elo ♂ Fabija ♀ Favst ♂ Finko ♂ Fjoreta ♀ Florenc ♂ Frana ♀ Franc Ksaver ♂ Freda ♀ Genka ♀ Gitta ♀ Gojčo ♂ Hanica ♀ Hermenegild ♂ Herminij ♂ Heti ♀ Hieronima ♀ Ilva ♀ Inocenc ♂ Irmhilda ♀ Jelca ♀ Jerčka ♀

Jugoslavija ♀ Juštin ♂ Kasijan ♂ Kolman ♂ Liberij ♂ Ljubdrag ♂ Ljubljanka ♀ Ljutomir ♂ Lucila ♀ Lukež ♂ Marka ♂ Mataj ♂ Memo ♂ Milislav ♂ Milvija ♀ Natal ♂ Negoslava ♀ Odo ♂ Olimpij ♂ Otavij ♂ Otelo ♂ Ottavio ♂ Pavl ♂

Pelagija ♀ Plamenko ♂ Prvan ♂ Radmilko ♂ Rajnold ♂ Radogost ♂ Rogerij ♂ Sigismund ♂ Sigmund ♂ Socerb ♂ Svetin ♂ Svetoslava ♀ Števan ♂ Valdo ♂ Vergilija ♀ Vilhelma ♀ Vojc ♂ Vojnomir ♂ Zaharije ♂ Zigmund ♂ Zima ♀ Zimka ♀

Sestavil S. Lenarčič na podlagi podatkov SURS

Od naštetih imen so najbolj zanimiva Elo, Favst, Ilva in Plamenko. V istem obdobju, v katerem so se poslovila, so se namreč (ponovno) pojavila imena Favstina, Ilvi, Jelo in Plamen! {↑ Priloge: Imena, ki so bila prvič ali ponovno uradno zapisana po letu 1994}

971

0877-0996-priloga.indd 971

25.10.2012 6:53:21


Najpogostejša slovenska in slovanska imena Lestvici prikazujeta pogostnost slovenskih in slovanskih moških in ženskih imen, ki so jih 1. 1. 2010 imeli slovenski državljani s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Naštetih je po 50 najpogostejših imen. Upoštevana so imena, ki izhajajo iz slovenščine, slovenskih zemljepisnih imen, katerega od drugih sodobnih slovanskih jezikov ali stare slovanščine (ali pa imajo kljub zanesljivim ali zgolj domnevnim neslovanskim koreninam pomen v teh jezikih). Izpuščeni sta dve imeni (Nino, Darja), katerih slovanski pomen je samo eden od možnih pomenov. Moška imena (1. 1. 2010) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

Milan Stanislav Branko Bojan Boris Dušan Dejan Drago Darko Miran Vladimir Srečko Slavko Mirko Borut Miroslav Stanko Zoran Iztok Zvonko Goran Danilo Zdravko Samo Rajko

12.331 11.743 11.199 10.581 8561 8366 7852 6128 6101 5571 4815 4756 4565 4459 4435 4238 3864 3248 3192 2728 2692 2590 2577 2474 2454

26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50

Gorazd Bogdan Zlatko Vojko Božidar Dragan Damir Željko Miloš Stojan Davorin Tomislav Bogomir Zdenko Vlado Davor Mladen Rado Lan Cvetko Radovan Miro Nenad Bor Božo

2446 2381 2376 2065 1762 1729 1625 1500 1495 1478 1472 1432 1332 1264 1225 1163 1090 1040 880 761 755 746 739 690 684

Sestavil S. Lenarčič na podlagi podatkov SURS

988

0877-0996-priloga.indd 988

25.10.2012 6:53:22


Najpogostejša slovenska in slovanska imena

Ženska imena (1. 1. 2010) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

Mojca Milena Vesna Dragica Nada Danica Zdenka Ljudmila Darinka Stanislava Cvetka Slavica Branka Vera Bojana Mira Jasna Jelka Mirjana Zala Sanja Vlasta Ljubica Živa Gordana

11.554 8371 7606 6753 6620 6138 5838 5742 4726 4662 3953 3491 3385 3184 2855 2800 2795 2720 2509 2496 2267 1989 1812 1771 1663

26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 47 49 50

Ajda Milka Milica Slavka Dušanka Stanka Miroslava Zlatka Zvonka Zora Jadranka Brina Verica Biserka Snežana Vita Zlata Božena Zorica Milojka Draga Zorka Dragana Staša Dunja

1662 1524 1358 1334 1278 1244 1216 1204 1111 1091 863 858 834 809 801 776 731 717 666 618 617 599 586 577 567

Sestavil S. Lenarčič na podlagi podatkov SURS

989

0877-0996-priloga.indd 989

25.10.2012 6:53:22


Cvetka Kresnica Zvest Gaber Gustika Hajdi Vita Polonca Hotimir Ida Anže Ilj Rožica Alj Štefan Valčka Irena Žarko Julija Tjan Žiga Kaja Cilka Kjara Hedvika Zvezda Vo Vrban Ljubo Lev Lija Brina Ljubljena Sora Šana Irenej Lučka Maj Maja Tom Cica Dan Miran Cvetko Snežna Smiljan Vincenc David Boris Voranc Dobrin Edvard N Plamen Hojka Primož Rado Samo Soča Gitica Indija Atena Svit Šana Šim Kilijan Tjaž Urh Gracija Vanja Vid Ferdinand Zarja Raj Zdenko Oskar Zoran Jošt Klas M Klara Edo Simon Ivan Ela Tadej Božidar Rija Snežin Orest Ditka Ema Karm Marija Neža Darko Vida Geza Jelen Radovan Jasna Deja Dan Miran Cvetko R Dobrin Edvard Nuša Valerija Jadran Zmaga Sara Anton Slavka Bernard Lara Petr Jurij Matija Ajta Karolina Metod Gaj Jagoda Mihaela Kristina Veronika Stojan Staška Blaž Domen Tihožit Marička Omar Monika Rozalija Nadiža Rezka Alenka Jelka Ru Stanislav Milena Sebastjan Anej Karla Angelca Nelica Ijan Boštjan Maša Š Inaj Antonija Lojzka Rajko Minka Lavre Ajda Bernardka Jaka Andreja Berta Eva Milan Lu Lejla Modra Tristan Natalija Inko Anica Balant Darja Blažka Lucijan Jerneja Tanja Marušk Konstan Erik San Knjiga, iz katere boste o svojem in drugih imenih Igo Vilje izvedeli največ! Maruša J Vilma Kaj V več kot 4270 geslih in 8540 polgeslih boste našli: Uršula H Soraja Jo Otilija Am - več kot 12.000 ali skoraj dve tretjini vseh v Sloveniji uradno zapisanih imen, Emilija več sto starih imen, od že pozabljenih do nedavno izumrlih, Ilijana La in tudi nekaj predlogov za nova imena; Bartolom Ana Jož Malčka M - preverjene podatke o izviru in pomenu imen, Tijara Rom njihovi pogostnosti in pokrajinski razširjenosti, Sinja Mar vzrokih za priljubljenost, načinu zapisovanja v preteklosti, Slavko Na Janja Ivo godovnih dnevih in godovnih zavetnikih; Milena T Avguštin L - več kot 8000 tujih ustreznikov slovenskim imenom Jaka Luc s podatki o njihovi pogostnosti na tujem; Ines Man Lovre Mih Laneja Ev - kratke opise okoli 1200 predvsem slovenskih književnih in drugih junakov; Amelija I Anaja Č - imenom enake in iz imen nastale priimke; Maksimil Helmut A Lilija Goz - mnoga muslimanska in albanska imena, ki jih imajo državljani Slovenije; Štefani Alejda D - številne zanimivosti ter uporabne preglednice in sezname. Ladeja Vo Radoška V Albina Lo Oroslav I Anica Ra Zarika Svitan Tine Zalika Boža Damjanca Zmago Bojana Brin Črt Zoranka Silva Dragojila Ignac Jagoda Mihael Leopoldina Lukež Saša Andrejka Sonca Lenčka Simona Tar Cene Sončica Aleš Bine Krasna Simonka Tarej Metoda Frančišek Kajtimir Al Boromej Travica Ela Svarun Vasja Jakec Nelica Ijan Boštjan Maša Matic Silvo Blagovest Murka Melita Pomlad Etbin Ibolka Preljub Priska Sonja Bilka Sašo Florja Seta Viljemina Bogomir Vale Vladoša Tončka Spominka Andraž Barčka Zdenka Bernard

Jožica

Marko

Branimir

Andrej

Urška

Nejc

Iztok

Bronka

Katarina

Enej

Val

Vesna


Vse o imenih v Sloveniji