Issuu on Google+

Jurij Senegačnik

SVET GEOGRAFIJA ZA 2. LETNIK GIMNAZIJ

DELOVNI ZVEZEK REŠITVE VAJ


UVOD 1. Indeks družbenega razvoja a) Avstralija in Severna Amerika b) Afrika c) 0,90 in več č) ne d) Japonska e) Jemen, Afganistan, Nepal, Butan, Bangladeš, Kambodža f) Egipt, Libija, Tunizija, Alžiija, Bocvana, Južna Afrika, Svazi, Lesoto

2. Razvite države in države v razvoju a) razvite države, razviti, bogate države b) države v razvoju, manj razvite države, nerazvite države, nerazviti, revne države, države tretjega sveta c) neugodno podnebje, gorato površje, pomanjkanje naravnih bogastev, katastrofalne poplave, širjenje puščav č) različen zgodovinski razvoj in različna učinkovitost gospodarskih sistemov d) Multinacionalne družbe so velika podjetja, ki imajo v rokah najpomembnješe dele svetovnega gospodarstva. Svoje delovanje usmerjajo tja, kjer se jim obeta največji dobiček. e) Globalizacija je združevanje zasebnega kapitala oz. proizvodnje na svetovni ravni, kar poteka zlasti v okviru delovanja multinacionalih družb. Sodobni svet postaja zaradi nje vsaj na zunaj čedalje bolj poenoten.

AZIJA 3. Geotektonska zgradba Azije a) Indoavstralska, Filipinska, Tihooceanska in Evrazijska litosferska plošča b) Tihooceanska plošča se podriva pod Azijsko. c) Posledice stika teh dveh plošč se kažejo v živahni potresni in vulkanski dejavnosti č) Gorovja na območjih E in F sodijo med mladonagubana gorovja, nastala v času alpidske orogeneze. d) Ta gorovja so del »ognjenega obroča«. e) Gorovje Zagros je nagubano gosrtvo. To vidimo po tem, da ima jasno izoblikovano slemenitev. Gorovje sestavlja več vzporednih nizov gorskih slemen, nikjer pa ne vidimo izrazitih gorskih čokov ali tektonsko ugreznjenih kotlin.

4. Padavine v Aziji a) Glavni vzrok je lega na privetrnih pobočjih Zahodnih Gatov, kjer vlažne zračne mase z Indijskega oceana trčijo ob gorovje. Največ padavin pade v času poletnega monsuna. b) V točki B pade veliko padavin zato, ker leži na stalnem ekvatorialnem območju nizkega zračnega tlaka. K izdatnosti padavin pripomore tudi monsunsko delovanje. Padavin ne prinaša le poletni monsun, ampak tudi suhi vetrovi zimskega monsuna, ki se na poti iznad azijskega kopna čez Južnokitajsko morje navlažijo. c) Kraj C ima malo padavin zato, ker leži v zavetju visokih gorstev, ki preprečujejo vlažnim zračnim masam dostop v celinsko notranjost. Kraj Č ima malo padavin zato, ker leži na stalnem subtropskem območju visokega zračnega tlaka.

5. Monsun v Indiji a) Kolombo: 15. maj, Madras: 2. junij, Indore: 15. junij, New Delhi: 29. junij b) Amritsar: 9. september, New Delhi: 14. september, Madras: 21. oktober, Cochin: 10. november c) 2650 km č) 45 dni d) 59 km e) Kolombo: 189 dni, Madras: 141 dni, New Delhi: 77 dni, Amritsar: 68 dni f) proti severozahodu g) krajša se (Opomba: Zaradi približnega določanja datumov in merjenja zračne razdalje lahko pride pri rezultatih do manjših odstopanj od rešitev, ki so tu navedene. Povsem točno določanje datumov in razdalj pri tej vaji ni ključnega pomena. Bistvo je v tem, da se dijaki začnejo zavedati časovnih in prostorskih dimenzij monsunskega dogajanja.)

2


6. Podnebni tipi in rastlinski pasovi zgoraj levo: stepsko rastlinstvo, klimogram št. 4 zgoraj desno: puščavsko rastlinstvo, klimogram št. 2 spodaj levo: mediteransko rastlinstvo, klimogram št. 1 spodaj desno: tropski deževni gozd, klimogram št. 3

7. Vodovje v Aziji a) Veliko areično območje nastalo zato, ker leži kraj A na stalnem subtropskem območju visokega zračnega tlaka. Zaradi pomanjkanja padavin sploh ni tekočih voda. b) Več gradiva prenaša reka B (Huang He), ker na svoji poti teče čez puhlične planote. Puhlica je rahlo sprijeto gradivo, ki ga reke z lahkoto odnašajo. c) Reka Č (Evfrat) ima največji pretok pozimi in spomladi, saj pozimi njeno povirje pade pod vpliv sredozemskih depresij, spomladi pa se kažejo učinki taljenja snega v gorah. č) Reka D (Ganges) ima največji pretok v času poletnega monsuna, ko se poleg monsunskega dežja začne tudi taljenje ledenikov visoko v gorah. d) v povodje Tihega oceana e) Pretok reke E (Sir Darje) je danes manjši kot pred 20 leti. V zadnjih letih so se začeli intenzivneje kazati učinki prekomerne porabe rečne vode za namakanje, zato je vode vspodnjem toku reke vse manj. f) V spodnjem toku mora imeti višje obrambne nasipe reka B (Huang He), saj začne ob prihodu v Severnokitajsko nižavje zaradi zmanjšanega strmca odlagati puhlično gradivo. Reki F (Ind) se v spodnjem toku zaradi poti čez sušno območje pretok zmanjša (pritokov ne dobiva), s seboj pa nosi neprimerno manj gradiva, ki še zdaleč ne zasipava rečnega dna v tolikšni meri kot Huang He.

8. Značilnosti gospodarstva azijskih držav Vzhodni (Južni), Jugovzhodne (), Jugozahodne (), enostransko (), kmetijstvu (nafti), Kitajska (Japonska), bogastev (), tehnologijo (), kmetijskih (inovacijskih), vzhodnih (zahodnih), Indijskega (Tihega), levi (tigri), demokratični (avtoritarni), padcu (), kapitalistični (socialistični), cone (), zaprtih (odprtih), podeželje (), mesta ()

9. Bruto nacionalni proizvod v Jugovzhodni in Vzhodni Aziji a) na Japonskem b) Na Kitajskem. Glavni vzroki za to so v velikih gospodarskih reformah, v okviru katerih so opustili nekdanje togo plansko gospodarstvo in uvedli tržno gospodarstvo, spodbujali zasebno pobudo in državo odprli tujim vlagateljem. Ker je imela Kitajska prej relativno zelo majhen BNP, je bilo njegovo hitro povečanje relativno gledano največje v Aziji. c) Povečanje BNP je bilo v tem obdobju najmanjše v Laosu in Mjanmaru. To sta državi, ki nimata omembne vredne industrijske proizvodnje. č) Relativno povečanje BNP na Japonskem je bistveno manjše kot na Kitajskem zato, ker je bila Japonska že prej visoko razvita država z zelo visokim BNP, ki ga je v kratkem času zelo težko povečati za več kot za nekaj odstotkov. Kitajska pa je imela zelo nizko startno osnovo, zato je relativno povečanje BNP v odstotkih bistveno večje, kar se tiče absolutne vrednosti BNP, pa so Japonci svoje BNP povečali za večjo vrednost kot Kitajci.

10. Azijsko kmetijstvo majhen delež kmečkega prebivalstva

naftne države ob Perzijskem zalivu

majhen delež obdelovalnih površin

puščave, gorato površje, tropski deževni gozd

devet desetin svetovnega pridelka

riž

selilno poljedelstvo

požiganje gozda

Arabski polotok

nomadska živinoreja

monsunska območja ob velikih rekah

prevlada vodnega riža

intenzivno samooskrbno kmetijstvo s prevlado pšenice

kombinacija poljedelstva in živinoreje

plantaže

lastništvo pogosto v rokah tujcev

čajevec

Indija in Šrilanka

3


11. Zelena revolucija a) 2 b) 3 c) 3

12. Posledice zelene revolucije v indijski vasi Srirangarajapuram a) Število stavb se je povečalo. b) Obseg nerodovitnih površin se je pomanjšal. c) Povečal se je obseg obdelovalnih površin z dvojno letino riža, zmanjšal pa obseg obdelovalnih površin z enojno letino riža. č) Obseg površin z zelenjavo se je pomanjšal. d) Na novo so začeli pridelovati sladkorni trst. e) Obseg vaških ribnikov se ni spremenil. f) Število vodnjakov se je povečalo. g) Gladina podtalnice se je znižala. Vzroki za to so povečano število prebivalcev (večja poraba vode za gospodinjstva), predvsem pa povečana poraba vode pri kmetijstvu. O tem nam govorijo močno povečano število vodnjakov, povečan obseg površin z dvojno letino riža (dvakratno namakanje) in druge spremembe na karti.

13. Gostota prebivalstva v Aziji a) Kitajska je gosto poseljena na območju kraja A zaradi lege ob reki Chang Jiang, ki omogoča intenzivno namakalno kmetijstvo. b) Kitajska je redko poseljena na območju kraja B, ker le-ta leži v puščavski notranjosti Kitajske. Ravno tako je redko poseljena na območju kraja C, ker le-ta leži na visoki planoti Tibet, kjer so življenjske razmere zaradi ostrega podnebja in velike nadmorske višine zelo težke. c) Država, v kateri leži kraj Č (Saudova Arabija), je tako redko poseljena zato, ker veliko večino njenega površja tvori puščava. č) Država, v kateri leži kraj D (Japonska), je veliko redkeje poseljena v notranjosti, saj je le-ta pretežno gorata. Prebivalstvo je zato zgoščeno ob obalah, kjer je več ravnih površin, tamkajšnje okolje pa je na splošno primernejše tako za poselitev kot za razvoj različnih gospodarskih dejavnosti.

14. Urbanizacija in stopnja gospodarske razvitosti azijskih držav a) Najvišjo stopnjo urbanizacije ima Singapur. b) Višji ko je delež urbanega prebivalstva, višja je stopnja gospodarske razvitosti , izražena z visokim BDP na prebivalca. c) Mongolija

15. Starostne piramide azijskih držav Kuvajt, Jordanija, Afganistan, Singapur a) Starostna piramida kaže nadpovprečen delež moških v času delovne dobe. Od naštetih piramid je to lahko le Kuvajt, ki je naftna država z velikim številom uvožene delovne sile. b in c) Starostna piramida št. 2 je spodaj čedalje širša, kar kaže na relativno visok naravni prirast. Kljub temu starostna piramida št. 2 spodaj še zdaleč ni tako široka oz. delež najmlajših pri njej še zdaleč ni tako visok kot pri starostni piramidi številka 3. Po tem lahko sklepamo, da starostna piramida št. 2 predstavlja Jordanijo, ki je dokaj razvita in urejena arabsbka država, starostna piramida št. 3 pa predstavlja Afganistan, ki je ena najrevnejših in najmanj urejenih držav sveta. č) Starostna piramida št. 4 je spodaj čedalje ožja, kar kaže na staranje prebivalstva oz. doseženo četro fazo demografskega prehoda. Izmed naštetih držav je to lahko le visoko razviti Singapur.

16. Verstva v ziji zgora levo: islam, Pakistan zgoraj sredina: hinduizem, Indija zgoraj desno: budizem, Tajska spodaj levo: krščanstvo, Filipini spodaj desno: šintoizem, Japonska (Opomba: Imena držav so lahko tudi druga.)

4


AFRIKA 17. Afriško površje a) rečna erozija b) vetrna erozija c) vulkanskega nastanka č) Č d) Somalijska plošča. Posebno ime so izbrali zato, ker se ta del Afrike cepi od preostale celine.

18. Podnebni tipi in rastlinski pasovi zgoraj levo: savansko rastlinstvo, klimogram št. 4 zgoraj desno: tropski deževni gozd, klimogram št. 2 spodaj levo: mediteransko rastlinstvo, klimogram št. 1 spodaj desno: puščavsko rastlinstvo, klimogram št. 3

19. Padavine v Afriki a) dvakrat b) To se lahko zgodi v času tamkajšnje zime. Na ta del celine pride zimsko deževje. c) V kraju C sega puščava do morja zaradi vpliva hladnega Benguelskega toka, na isti geografski širini v kraju Č pa se kažejo učinki toplega Mozambiškega (Agulhaškega) toka. Slednji se odražajo v toplem in vlažnem podnebju. č) V kraju D je veliko več padavin zato, ker leži na privetrni strani otoka, kjer vlažne zračne mase z Indijskega oceana udarijo ob orografske ovire v gorati notranjosti. Kraj E pa leži na zavetrni strani otoka, zato ima bistveno manj padavin. d) V kraju A je veliko padavin, ker leži v Kongovi kotlini na stalnem ekvatorialnem območju nizkega zračnega tlaka, v kraju F pa padavin skoraj ni, ker leži v Sahari na stalnem subtropskem območju visokega zračnega tlaka.

20. Vodovje v Afriki a) DA b) NE Nil v spodnjem toku prečka obsežna zelo suha območja. c) DA č) NE Večina afriških brzic je na pragovih na robu celine. d) NE Pragovi iz starih kamnin so zelo primerni za hidroenergetsko izrabo. e) DA

21. Družbeni razvoj Afrike 6 7 5 3 1 2

trgovina s sužnji petnajsto stoletje berlinska konferenca 1960–70 Liberija, Etiopija apartheid

22. Aktualni družbeni problemi Afrike Pravilne trditve so 1, 2, 5 in 8.

23. Živinoreja in padavine v Sahelu a) 1967 b) Število živine je potem začelo upadati, in sicer s približno dveletnim časovnim zamikom. c) 1973 č) Število živine je potem začelo naraščati z dveletnim časovnim zamikom. d) 1981 e) Količina padavin je tedaj že močno upadala. f) Ko začne količina padavin upadati, ji z dveletnim zamikom sledi tudi upadanje števila živine. g) Glavni vzrok, da se je pokrajina v Sahelu začela spreminjati v puščavo, je močno poraslo število živine in posledična čezmerna paša, zaradi katere je bila odstranjena zaščitna rastlinska odeja. Pokrajina se je začela spreminjati v puščavo. Proces še zdaleč ni odvisen le od padavin, ampak predvsem od človekovih dejavnosti.

5


24. Dezertifikacija večji podolgovat prazen okvir zgoraj: 3 manjša podolgovata prazna okvirja levo spodaj: 2 in 4 večji pokončen prazen okvir desno: 1

25. Kmetijstvo v Afriki a) Na največjih delih površja sta razširjena selilno poljedelstvo ter nomadska in polnomadska živinoreja. b) Nomadska in polnomadska živinoreja sta vezani na polsuha in suha območja. c) Za delto Nila je značilno intenzivno samooskrbno kmetijstvo, pri katerem se poljedelstvo običajno kombinira s skromno živinorejo. č) Tržna živinoreja je najbolj značilna za Južno Afriko, Zimbabve, Bocvano in Namibijo. d) Brez plantažnega gospodarstva je Afrika severno od Sahare, oziroma mediteranska, polpuščavska in puščavska območja na severu celine.

26. Rudarstvo v Afriki mlada (stara), rud (), zlata (), diamantov (), platine (), Južna Afrika (), Maroku (Nigeriji), premoga (), Nizki (Visoki), petdesetih (osemdesetih), multinacionalnih (), južnoameriške (azijske), Zambiji (DR Kongu), nafte (bakra), osemdesetih ()

LATINSKA AMERIKA 27. Kolumbovo »odkritje« Amerike Dijaki ob karikaturi napišejo svoja lastna razmišljanja o tem, da so celino prvi odkrili že Indijanci, ki so prišli iz Azije, da so imeli Indijanci ob prihodu Kolumba že visoko razvito civilizacijo, ki pa so jo belci uničili ipd.

28. Pomen Kolumbovega »odkritja« Amerike španski konkvistadorji

uničenje cicilizacije Aztekov in Inkov

demografska katastrofa indijanskega prebivalstva

posledica bolezni, ki so jih v Ameriko prinesli Evropejci

sprememba naselbinskega sistema

uporaba načina javne uprave iz Španije

uvožene domače živali iz Evrope

konji, govedo, ovce

kulturne rastline iz Amerike

krompir, paradižnik, tobak, koruza, ananas

evropski kolonializem v Latinski Ameriki

predhodnik sodobnega globalnega gospodarstva

29. Rasna sestava Latinske Amerike levo zgoraj: mestici, Mehika sredina zgoraj: Indijanci, Peru desno zgoraj: črnci, Haiti levo spodaj: mulati, Dominikanska republika sredina spodaj: belci, Argentina desno spodaj: Azijci, Gvajana

30. Buren gospodarski in družbeni razvoj latinskoameriških držav a) DA b) NE c) DA č) NE d) DA e) NE f) DA g) NE

Gospodarstvo še vedno temelji na kmetijstvu ter izkoriščanju rud in energijskih virov. Mehika se je skupaj z ZDA in Kanado povezala v skupnost NAFTA. Danes živi v latinskoameriških mestih več kot 70 % prebivalstva. Prebivalci favel so dobro motivirani za urejanje naselja.

31. Latinskoameriško mesto a) barakarsko marginalno naselje b) na obrobjih mest

6


c) zelo malo (nastanejo čez noč) č) Počasi se preobrazijo v zidana stanovanjska naselja. d) plaza e) družabnemu zbirališču in prostoru za vse pomembnejše družbene dogodke f) v kolonialnem slogu g) moderno poslovno središče h) funkcijo gospodarskega in upravnega srca mesta

32. Površje Srednje Amerike 5 4 6 2 1

Sierra Madre subdukcija delitev Karibskih otokov osrednji vulkanski hrbet najožji del Latinske Amerike

33. Podnebje Srednje Amerike a) Kraj Ponce prikazuje levi klimogram. Kraj ima manj padavin, saj leži v zavetrni legi. Kraj Belize prikazuje desni klimogram. Kraj ima veliko padavin, saj leži na privetrni strani Medmorske Amerike, ki je na udaru vlažnih zračnih mas iznad Karibskega morja. b) Vetrovi se imenujejo pasati. Imajo severovzhodno smer. c) Te tropske ciklone imenujemo hurikani. Običajno nastopijo pozno poleti ali zgodaj jeseni. Nad Portoriko običajno pridejo z vzhoda oz. jugovzhoda. č) Pri levem klimogramu lahko pričakujemo savansko rastlinstvo, pri desnem pa tropski deževni gozd.

34. Rastlinstvo v Mehiki Okolico Palenqueja prikazuje desna slika, okolico Ciudad de Méxica pa leva slika. Palenque leži v vlažnem zaledju Mehiškega zaliva, kar se odraža v bujnem tropskem rastlinstvu na desni sliki. Tudi piramida s svojo barvo kaže posledice vlažnega podnebja. Okolica Ciudad de Méxica na levi sliki je izrazito sušna, saj leži v sušni notranjosti Mehike na večji nadmorski višini v zavetrju gora.

35. Monokulturno gospodarstvo na Kubi a) na sladkorni trst b) Dohodki od izvoza so po letu 1990 strahovito upadli zato, ker je Kuba do leta 1990 svoj glavni izvozni artikel sladkor v veliki večini izvažala v socialistične države, ki pa so po tedanji spremembi svoje družbene ureditve začele sladkor kupovati drugje. c) Življenjski standard Kubancev se je močno znižal. č) Država je začela iskati izhod v previdnih tržnih reformah in delni preusmeritvi gospodarstva.

36. Turizem na Karibskih otokih Eden glavnih razlogov za to je zagotovo skupna zgodovinska dediščina, ki se še danes odraža v jezikovni sestavi prebivalstva. Francozi, Britanci in Španci očitno najraje obiskujejo ozemlja, ki so jih osvojili kot svoje kolonije in kjer še danes govorijo njihove jezike.

37. Maquiladore v mestu Ciudad Juárez v Mehiki a) število zaposlenih b) leta 2001 c) Možni vzroki so kriza v mehiškem ali ameriškem gospodarstvu, najverjetneje pa se kažejo učinki ustanavljanja novih maquilador v notranjosti Mehike, kamor se je začel seliti del proizvodnje. č) v Ciudad Juárezu d) vse ostale poklicne skupine izven vodilnih managerjev e) Razmerje je skoraj 2 : 1 v korist nevodilnih managerjev v El Pasu v ZDA. f) Razmerje je približno 10 : 1 v korist delavcev v El Pasu v ZDA. g) Več koristi imajo verjetno investitorji iz ZDA, saj se jim vložki denarja obračajo bistveno bolje kot bi se jim v istih panogah v ZDA. Mehiški delavci so v absolutnih zneskih v primerjavi z razmerami v ZDA plačani zelo slabo, ker pa je to za njih skoraj edina možnost zaposlitve, ki je drugače ne bi dobili, pomeni delo v maquiladorah tudi za njih relativno zelo veliko ali še celo večjo korist. Enoglasnega dokončnega dogovora pri tem

7


vprašanju ne moremo dati, ker so vse te stvari zelo relativne. Bistvo je v tem, da dijak samostojno razmišlja in svoje odgovore utemelji.

38. Ciudad de México a) zasnovo španskega kolonialnega mesta b) Marginalnih naselij ne vidimo, ker večinoma ležijo na obrobju mesta in so predaleč. c) Problem, ki ne prizanaša nobenim četrtim, je onesnaženost zraka. Vzrok za ta problem je lega mesta na dnu široke doline v zavetju gora, kjer nastopa temperaturni obrat. č) Problemi teh revnih četrti so prašni delci, ki jih v času suše prinašajo severovzhodni vetrovi s tal osušenega jezera. V času deževja se to območje spremeni v blatno brzgo, hiše pa se pogrezajo.

39. Osnovne zgradbene enote Južne Amerike a) Amazonsko nižavje b) z mlajšimi sedimenti c) ob Amazonki č) Andi d) Nastala je z gubanjem v času alpidske orogeneze. e) v poldnevniški smeri (sever – jug) f) Brazilsko višavje g) v predkambriju h) v bližini obale

40. Padavine v Južni Ameriki a) Okoli kraja A je eno najbolj namočenih območij na celini zaradi lege na stalnem ekvatorialnem območju nizkega zračnega tlaka. Padavine so prek leta razporejene dokaj enakomerno. b)V kraju B je veliko padavin zato, ker jugovzhodni vetrovi z Atlantika udarijo ob reliefno pregrado Brazilskega višavja. c) Kraj C prejema izredno veliko količino padavin zato, ker tu stalni zahodni vetrovi trčijo ob reliefno pregrado Andov. Padavine so prek leta razporejene zelo enakomerno. č) V kraju Č je puščava zaradi vpliva hladnega Perujskega toka. Imenuje se Atakama. d) Glavni razlog, da je podnebje v kraju D tako sušno, je lega v zavetrju Andov. Stalni zahodni vetrovi trčijo ob Ande z zahoda, zato se padavine izcedijo že tam, na vzhodni strani Andov pa je sušno zavetrje.

41. Podnebni tipi in rastlinski pasovi levo zgoraj: stepsko rastlinstvo, klimogram št. 4 desno zgoraj: puščavsko rastlinstvo, klimogram št. 1 levo spodaj: tropski deževni gozd, klimogram št. 2 desno spodaj: gorsko rastlinstvo, klimogram št. 3

42. Naravna raznolikost Karibske Južne Amerike a) Gvajanskemu višavju b) majhne (0–100 m) c) Andi, Orinoško nižavje in Gvajansko višavje. Največji del površja zavzema Gvajansko višavje. č) Gvajansko višavje d) v Venezueli e) V Kolumbiji, 2610 m

43. Rasna in jezikovna sestava Bolivije a) španščino b) kečua in ajmara c) španščino

44. Raznolikost Peruja 1 costa, 2 sierra, 3 selvas, 4 sierra, 5 selvas, 6 costa

8


45. Južna Amerika srednjih geografskih širin tropskega, evropskega, gospodarsko, MERCOSUR, pridružena, Čile, kmetovanja, devetnajstega, hrani, železnic, žitarice, meso

46. Rio de Janeiro kot mesto a) Mesto leži ob morju ob zelo razčlenjeni obali, in sicer na ozkem pasu med obalo in goratim zaledjem. b) Mesto se ni moglo razvijati natančno po modelu latinskoameriškega mesta, saj ne leži na ravni površini, ampak se je moralo pri svoji širitvi prilagajti izredni razčlenjenosti obale in strmim pobočjem takoj za obalo. c) favela č) Takšna naselja so v Riu de Janeiru večinoma nastala na strmih pobočjih zato, ker se mesto zaradi prostorske stiske med obalo in goratim zaledjem skoraj nima kam širiti. Strma pobočja, ki se marsikje dvigujejo tik za obalo, niso primerna za normalno pozidavo, zato se mesto na njuih »uradno« ne more širiti. Zato so to izkoristili prebivalci favel, ki so na tej neprimernih zemljiščih na črno zgradili svoja naselja.

47. Kazalci demografskega in socioekonomskega razvoja brazilskih regij a) Največ državnega površja zavzema Sever, najmanj pa Jug. b) Največji delež prebivalstva živi na Jugovzhodu, najmanjši pa na Srednjem zahodu. c) Navzgor najbolj odstopa Jugovzhod, navzdol pa Sever. č) Najvišjo letno rast prebivalstva imata Sever in Srednji zahod. Oboje sta redko poseljeni regiji s številnimi neizkoriščenimi danostmi, kar privablja številne priseljence iz drugih delov države. d) Stopnja zaposlenosti je najvišja na Jugovzhodu (ob 42,7 % vsega prebivalstva kar 54 % vseh zaposlenih v državi), skoraj enaka je na na Jugu, daleč najnižja pa je na Severovzhodu (ob 28,5 % prebivalstva le 16,1 % zaposlenih v državi). e) Ta odstopanja so pri deležu zaposlenih v industriji še večja. f) Severovzhod g) na Srednjem zahodu h) Najugodnejši razvoj doživlja Jugovzhod (v marsičem tudi Jug), najmanj ugodnega pa Severovzhod.

SEVERNA AMERIKA 48. Površje na severu Severne Amerike a) Kanadski ščit je nastal v predkambriju. Močno uravnan je zato, ker so ga zunanje sile v času od predkambrija do danes temeljito znižale in uravnale. b) Na površju ne vidimo gozda ali obdelovalnih zenljišč zato, ker del kanadskega ščita (ki je na sliki) leži tako daleč na severu oz. severno od gozdne meje, da gozd ne uspeva več, še manj pa je možnosti za obdelovalne površine. c) Gore na desni sliki so se dvignile v času alpidske orogeneze (v terciarju). č) Na Aljaski je več ledenikov zato, ker leži bistveno bolj severno od drugih delov ZDA. Južni del Aljaske, kjer so ledeniki, je gorat. Zaradi vpliva toplega morskega toka se na privetrni strani gora iz vlažnih zračnih mas izcedi veliko padavin, ki se zaradi nižjih temperatur kopičijo tudi v obliki ledu. d) Poledenitev na desni sliki imenujemo gorska poledenitev; poledenitev, ki je preoblikovala površje na levi sliki, je bila kontinentalna poledenitev.

49. Podnebni tipi in rastlinski pasovi levo zgoraj: stepsko rastlinstvo, klimogram št. 1 desno zgoraj: puščavsko rastlinstvo, klimogram št. 3 levo spodaj: tundrsko rastlinstvo, klimogram št. 4 desno spodaj: iglasti gozd, klimogram št. 2

50. Padavine v Severni Ameriki a) Okoli kraja A je eno najbolj namočenih območij zato, ker na tem območju stalni zahodni vetrovi udarjajo ob orografsko pregrado ameriškega goratega zahoda. Padavine so prek leta razporejene enakomerno. b) V kraju B je bistveno manj padavin zato, ker leži v zavetrju za gorami, ki preprečujejo vpliv stalnih zahodnih vetrov. c) V kraju C je več padavin zato, ker leži neposredno vplivom toplih vetrov, ki prinašajo vlažen zrak iznad Mehiškega zaliva in Atlanstkega oceana, kraj Č pa je bistveno bolj oddaljen od obeh morij.

9


č) Količina padavin med krajema C in Č se zmanjšuje bistveno pčasneje kot med krajema A in B zato, ker na prvem območju ni nobene posebne orografske ovire, zato se vpliv morja oz. morskih vetrov v smeri proti notranjosti zmanjšuje zelo počasi. d) Glavni razlog je lega v zavetrju gora. e) Podnebno ločnico imenujemo »mrtva črta«. Letna količina padavin zahodno od nje je manjša od 500 mm, vzhodno od nje pa večja od 500 mm.

51. Priseljevanje v ZDA a) priseljenci iz Velike Britanije in Irske b) na prelomu iz 19. v 20. stoletje c) v času svetovne gospodarske krize okoli leta 1933 č) priseljencev iz Latinske Amerike d) v desetletju 1960–70 e) Danes je tako malo novih priseljencev iz Evrope zato, ker je Evropa gospodarsko razvita, Azija in Latinska Amerika pa še nista razviti v tolikšni meri. Priseljencev iz Latinske Amerike je več tudi zato, ker se lahko poslužujejo kopenskih ilegalnih prehodov v ZDA, dočim priseljenci z drugih celin zaradi večje oddaljenosti tega ne morejo izvajati.

52. Ameriški kulturni mozaik 2 črnci, 4 azijski Američani, 5 indijanski rezervati, 1 talilni lonec, 6 špansko govoreči Američani

53. Prostorska razporeditev ameriških etničnih skupnosti a) v Arizoni b) v Kaliforniji c) Misisipi, Alabama, Georgia in Južna Karolina. Tako visok delež črncev je zaradi zgodovinskih razlogov. Te države so nekakšno jedro nekdanjega platažniškega juga, kamor so iz Afrike uvažali črnske sužnje. č) Kalifornija, Nova Mehika in Teksas. Tako visok delež špansko govorečih je značilen prav za te dele ZDA zaradi zgodovinskih razlogov (jugozahodni deli ZDA so nekoč pripadali Mehiki), predvsem pa zaradi današnje bližine mehiške meje, prek katere prihajajo milijoni legalnih in ilegalnih priseljencev iz Mehike in drugih delov Latinske Amerike. d) v Kaliforniji

54. Razlike med različnimi etničnimi skupnostmi zgornja preglednica: belci, črnci, špansko govoreči Američani srednja preglednica: špansko govoreči Američani, črnci, belci spodnja preglednica: špansko govoreči Američani, belci, črnci

55. Struktura ameriškega mesta a) zasnovo šahovnice b) poslovno središče oz. downtown c) sedežem in uradom najrazličnejših podjetij, združenj, zavarovalnic in bank, luksuznim hotelom in restavracijam č) izprazni se d) predvsem zaradi lažjega in hitrejšega komuniciranja med zaposlenimi e) rasni oz. etnični geto (v tem primeru gre za kitajsko četrt) f) v notranjem delu mesta g) za predmestja h) v predmestjih ob glavnih prometnih vpadnicah in križiščih

56. Etnične skupine v Los Angelesu a) delež belcev b) špansko govoreči c) 1970 č) 1980 d) Delež črncev je naraščal počasneje kot deleža špansko govorečih in azijskih Američanov. Razlog je v tem, da črnsko prebivalstvo ni dobivalo novih priseljencev, ampak se je povečevalo le zaradi naravnega prirasta, špansko govoreči in azijski Američani pa so svoje število oz. delež povečali v veliki meri zaradi priseljevanja.

10


57. Rast števila prebivalcev v New Yorku a) Število prebivalcev v osrednjem delu mesta je doživljalo rahla nihanja (najprej navzdol, potem malo navzgor), kar pa bi lahko opredelili tudi tako, da je število prebivalcev bolj ali manj stagniralo. b) Število prebivalcev v drugih delih mesta je vseskozi skokovito naraščalo. c) Osrednji del mesta se prostorsko ni mogel širiti, ker so okoli njega že drugi dela mesta, zato skoraj ni bilo prostorskih možnosti, da bi se število prebivalcev ne vem kako povečalo. Po drugi strani se prebivalstvo iz osrednjega dela mesta prej odseljuje kot pa priseljuje. V drugih delih mesta se je število prebivalcev precej povečalo, saj so bile na voljo prostorske kapaciette za širitev stanovansjkih površin, po drugi strani pa so se v te dele mesta priseljevali ne le od drugod (s podeželja in iz drugih mest), ampak tudi iz osrednjega dela mesta.

58. Poselitvene razmere v ZDA največja zgostitev prebivalstva

megalopolis in staro industrijsko jedro ob Velikih jezerih

splošno manjšanje gostote poselitve

smer od vzhoda proti zahodu

močno razredčena poselitev

zahodno od mrtve črte

premeščanje industrije in prebivalstva na jug in zahod ZDA

nove bivanjske vrednote, največja mobilnost prebivalstva na svetu

59. Zemljiška razdelitev a) To je posledica edinstvene zemljiške razdelitve, ki se je začela koncem 18. stoletja. Ameriška vlada je začela priseljencem prodajati zemljišča (predvsem zahodno od Apalačev), pri čemer so državni uradniki določili obliko (kvadrati) in velikost prodanih zemljišč. Pokrajina je tako postala razdeljena na kvadrate. b) Stranice osnovnih kvadratov potekajo v vzporedniški (vzhod – zahod) in poldnevniški smeri (sever – jug). c) Dimenzije osnovnih kvadratov so 6 krat 6 milj. Ti so znotraj običajno še naprej razdeljeni na kvadrate ali pravokotnike manjših dimenzij. č) razdrobljenost zemljišč d) Takšna zenljiška razdelitev se še danes v glavnem ujema s smermi glavnih prometnic (sever – jug in vzhod – zahod). f) Tudi potek meja med zveznimio državami v Osrednjem nižavju v navečji meri sledi tej zemljiški razdelitvi oz. smerem, po katerih potekajo stranice osnovnih kvadratov.

60. Kmetijski pasovi v ZDA leva slika: Florida, srednja slika: Idaho, desna slika: Severna Dakota

61. Pomen ameriškega kmetijstva a) 1 b) 3 c) 3

62. Ameriška industrija severozahodu (severovzhodu), nafte (železove rude), rje (), nafti (), Kanado (Mehiko), energiji (), znanju (), uporabe ()

63. Primerjava ZDA in Kanade rešitve od zgoraj navzdol: Kanada, ZDA, Kanada, ZDA, ZDA, Kanada

AVSTRALIJA 64. Posebnosti rastlinstva in živalstva a) Vzrok je v tem, da se je v mezozoiku kopna zveza med Avstralijo in Azijo povsem prekinila, zato se je v Avstraliji povsem ločeno razvilo edinstveno živalstvo (med njimi tudi kenguruji), ki se na ostalih celinah ni razvilo. b) evkalipti c) Glavni razlog je v tem, da drevesa na drugi sliki rastejo na sušnem, drevesa na tretji sliki pa na namočenem območju.

11


65. Površje in vodovje Avstralije a) Avstralci najpogosteje črpajo arteško vodo v kraju B, ki se nahaja v Velikem arteškem bazenu. Največ arteške vode je v tem bazenu zato, ker je to najnižji del Avstralije, voda pa se sem steka z vzhoda z Velikega razvodnega gorovja. b) Avstralci uporabljajo arteško vodo za napajanje živine. Za pitno vodo ali namakanje ni primerna, ker je slana in včasih tudi vroča. c) A – Avstralski ščit (Zahodna planota, Zahodno višavje), B – Srednjeavstralsko nižavje, C – Veliko razvodno gorovje č) Reke na območju kraja C so kratke in vodnate. d) To je Eyrovo jezero. Gre za slano jezero (v bistvu za slano skorjo), ki le včasih postane pravo jezero. Nadmorska višina jezera je – 16 m.

66. Padavine v Avstraliji a) Kraj A prejme največ padavin v poletnih mesecih (v času naše zime). Razlog za to je prihod monsuna s severne poloble (kjer gre za suh zimski monsun), ki pa se na poti čez ekvatorialna morja navlaži in v severni Avstraliji predstavlja vlažen poletni monsun. b) Kraj B prejme največ padavin v zimskih mesecih (v času našega poletja). Ta kraj pride v tem letnem času pod vpliv ciklonov z južne polarne fronte. c) Padavine v kraju C so v primerjavi s krajema A in B prek leta razporejene zelo enakomerno. č) V kraju Č je največ padavin zato, ker tam vlažni pasati trčijo ob vzhodna pobočja Velikega razvodnega gorovja, sicer pa je celotno območje v bližini ekvatorja (ekvatorialno območje nizkega zračnega tlaka) in tudi pod vplivom monsunskih vetrov. d) Kraj D je med najbolj sušnimi na celini zato, ker leži globoko v celinski notranjosti Avstralije. Podnebje tega dela Avstralije je pod močnim volivom stalnega subtropskega območja visokega zračnega tlaka.

67. Podnebni tipi in rastlinski pasovi levo zgoraj: tropski deževni gozd, klimogram št. 3 desno zgoraj: puščavsko rastlinstvo, klimogram št. 2 levo spodaj: listnati gozd, klimogram št. 4 desno spodaj: mediteransko rastlinstvo, klimogram št. 1

68. Priseljevanje v Avstralijo a) NE b) DA c) NE č) NE d) DA e) DA f) DA g) NE

Prvi priseljenci so bili Aborigini, ki so na celino prišli pred več kot 40 000 leti. Politiko »bele Avstralije« so začeli izvajati na začetku 20. stoletja. Ob koncu druge svetovne vojne je bilo tri četrtine Avstralcev britanskega rodu.

V zadnjih letih je močo naraslo število ljudi, ki so se opredelili za Aborigine.

69. Avstralska mesta a) v Severni Ameriki b) funkcijo poslovnega središča c) Avstralska milijonska mesta skoraj ne poznajo revnih mestnih četrti, pa tudi kriminala je bistveno manj kot v ameriških mestih. č) Avstralska velemesta, kot sta Sydney ali Melbourne, ležijo ob obali.

70. Outback a) Outback je nekakšno nasprotje poseljenih območij, kjer so življenjske razmere za človeka težke in včasih tudi nevarne. b) V outbacku je bistveno višji delež Aboriginov kot v Sydneyu. c) približno 3,3 % č) cestni vlak d) Takšne kompozicije so značilne za outbak zato, ker je skoraj neposeljen, redke glavne prometnice pa so zaradi reliefnih razmer (bolj ali manj raven svet) speljane skoraj brez ovinkov. V gosto poseljenem obalnem robu gre ponavadi za bolj razčlenjen svet ob obali, ki je vsaj v zaledju bolj reliefno razgiban. Prometnice niso speljane naravnost, ampak se prilagajajo gosti poselitvi in običajno manj uravnanemu površju.

12


71. Avstralsko kmetijstvo a) Mlečna govedoreja se je lahko razvila le v okolici velikih mest, ta pa so (z izjemo Pertha) vsa na jugovzhodu in vzhodu Avstralije. b) Ekstenzivna govedoreja je vezana na nekoliko bujnejšo travo kot ovčereja. Takšno travo najdemo bolj severno, ker je tam nekaj več padavin. c) ob reki Murray č) Adelaide

POLARNA OBMOČJA 72. Razlike med Arktiko in Antarktiko Arktika

Antarktika

morje obdano s kopnim

kopno, obdano z morjem

na splošno milejše

na splošno ostrejše

z redkim, a stalnim prebivalstvom

ni stalne poselitve

severno od drevesne meje oz. julijske izoterme 0 °C

jučno od antarktične konvergence

73. Značilnosti poledenitve a) Velike kose ledu imenujemo ledene plošče. Debele so kvečjemu nekaj metrov in se tako bistveno razlikujejo od ledenih gor. b) Prva slika je bila narejena poleti, saj je pozimi celotno Severno ledeno morje zamrznjeno do obal, v tem času pa nastopi tudi polarna noč. c) Na drugi sliki je gorska poledenitev. Takšna poledenitev je bolj značilna za Arktiko kot za Antarktiko. č) Na tretji sliki je kontinentalna poledenitev. Bolj je značilna za Antarktiko kot za Arktiko.

74. Podnebje Arktike leva slika: tundrsko (subpolarno) podnebje desna slika: polarno podnebje (podnebje večnega snega in ledu) a) do 10 °C b) poleti c) Leva slika je bila narejena na obali, desna pa v notranjosti. č) Temperature so v povprečju nižje na območju, ki ga prikazuje desna slika. d) Več padavin pade v povprečju na območju, ki ga prikazuje leva slika. e) Vzrok je v tem, da ni drevja.

75. Eskimski naselji a) iz lesa b) Ta gradbeni material morajo pripeljati iz zelo oddaljenih krajev, ker tu zaradi (pre)mrzlega podnebja gozd ne uspeva več. c) z letalom

76. Gospodarski in znanstveni pomen polarnih območij Arktiki (), nafte (), Grenlandije (Aljaske), plinovode (), polovico (desetino), sesalce (), sporazumom (), raziskovalne (vojaške), devetnajstega (dvajsetega), doba (), Antarktike (), Britanci (Norvežani), planeta (), rudarstvo (turizem)

77. Ledeni pokrov na Antarktiki a) predkambrijski ščit b) mlajšega nastanka c) na Vzhodni Antarktiki č) Razlog je v tem, da deli skalnega površja Zahodne Antarktike marsikje ne segajo do višine morske gladine. Površje je tam le navidezno višje od višine morske gladine, pri čemer ne gre za živoskalno osnovo, ampak led.

13


d) Če bi se led počasi, vendar zanesljivo stalil do konca, bi se zaradi ponovne vzpostavitve trajnega ravnovesja začela skalna podloga staljenega antarktičnega ledenega pokrova dvigovati. Zelo podoben proces lahko spremljamo v Skandinaviji, kjer se površje v obdobju po pleistocenski poledenitvi v osrednjem delu počasi dviguje, saj se je osvobodilo težkega ledenega pokrova. Površje oz. podloga Antarktike bi se počasi dvignila in šele tedaj bi Antarktika pravzaprav postala »prava« celina z velikim sklenjenim površjem nad gladino morja. Dans gre pravzaprav bolj za skupne večjih in manjših otokov, ki so prekriti z debelim ledenim pokrovom.

14


Svet