Page 1

SKEPTIKOV POGLED

O alternativni medicini mag. Nikolaj Pečenko

Če je kakšno področje, kjer je potrebna trojna mera skeptičnosti, je to nedvomno alternativna medicina. V nasprotnem primeru nas lahko zaupljivost ali lahkovernost zelo drago staneta, in to ne samo v evrih. Poglejmo torej, kaj vse se skriva za zavajajočim izrazom alternativna medicina.

Kaj je pravzaprav alternativna ali komplementarna medicina, kot ji tudi pravijo? Na kratko bi lahko rekli, da je to vse, kar ni »uradna« medicina, tista, ki jo poučujejo na medicinski fakulteti, pri čemer je treba dodati, da se na nekaterih področjih prekrivata. A v sholastično razpravo, ali zdravniki včasih posežejo po alternativni medicini in ali zdravilci včasih uporabljajo tudi uradno medicino, se nam ni treba spuščati, kajti razlikovanje med uradno in alternativno medicino je v resnici napačno in zavajajoče. V medicini namreč ni razlike med »uradnimi« in »alternativnimi« zdravili ali postopki, ampak med tistimi, ki delujejo, in onimi, ki ne. Učinkovita zdravila in postopki, ki delujejo, so medicina, tisti, ki ne, pa niso nikakršna medicina, niti alternativna ne. Poznamo celoten niz »alternativnih medicin«, ki jih lahko na grobo razdelimo v pet kategorij, čeprav se marsikje med seboj prekrivajo.

Celostni medicinski sistemi, poleg homeopatije, o kateri smo na teh straneh že pisali, sem sodijo še ajurvedska, antropozofska, tradicionalna kitajska, tibetanska in še kakšna medicina. Energijska medicina, pri kateri zdravilci tako ali drugače zaznavajo in vplivajo na človeško bioenergetsko polje, subtilno energijo, avro ali kakor pač že temu rečejo.

10

solnica-14-1.indd 10

Na bioloških sredstvih temelječa alternativna medicina je najbolj znana po svojih zeliščih, sem pa sodijo tudi zdravilci, ki vse bolezni zdravijo z velikimi odmerki vitamina C ali recimo pitjem urina, če omenimo samo dva skrajna primera. Zdravljenje z ročnim »obdelovanjem« telesa vključuje kiropraktiko, osteopatsko manipulacijo, jogo in različne vrste zdravilnih masaž, sem bi lahko prišteli še akupunkturo, čeprav je tudi del tradicionalne kitajske medicine. Duhovno zdravljenje je od vseh videti najbolj »alternativno« in vključuje različne vrste meditacij, hipnozo, zdravljenje s polaganjem rok ter zdravljenje na razdaljo, po internetu ali telefonu. V marsikaterem primeru se prekriva z energijsko medicino.

Prostor nam ne dopušča, da bi se vsem posvetili enako podrobno, kot smo se homeopatiji, zato si bomo le na hitro ogledali nekaj najbolj znanih vrst alternativne medicine.

Antropozofska, ajurvedska, kitajska … medicina Vsi celostni alternativno-medicinski sistemi so pravzaprav podobni homeopatiji. Temeljijo sicer na različnih

NARAVOSLOVNA SOLNICA

predpostavkah, ki pa so izmišljene in večinoma izvirajo iz časov, ko ljudje še niso poznali mikroorganizmov in so si nastanek bolezni razlagali na različne neznanstvene načine. Verjetno je odveč pripomniti, da jih ne podpira nobena znanstvena razlaga ali poskus. Ena od novejših je antropozofska medicina, ki se je razvila iz homeopatske, pod vplivom antropozofske filozofije, ki jo je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja razvil Rudolf Steiner. Verjetno najbolj znana so iz bele omele pripravljena antropozofska zdravila proti raku, na primer Iscador, ki so se, kot tako rekoč vsa podobna čudežna zdravila, v skrbno nadzorovanih poskusih izkazala za neučinkovita. Dokler jih bolniki jemljejo kot dopolnilo klasičnim zdravilom, škode sicer ne povzročajo, usodna pa utegnejo postati, če zaradi njih bolnik odkloni ali prekine klasično zdravljenje. Velika nevarnost tovrstnih »medicin« je tudi v tem, da vključujejo diagnostiko. Zdravilci pogosto postavijo napačno diagnozo in če ne prepoznajo resne bolezni, recimo pljučnice, se lahko vse skupaj žalostno konča. Niso pa vse stvari pri antropozofski ali kakšni drugi alternativni medicini tako popolnoma zgrešene, kot je zdravljenje z belo omelo. Antropozofsko zdravljenje namreč vključuje tudi psihoterapevtske pogovore z antropozofskim zdravnikom, sprostitvene masaže, umetniške terapije in podobno, kar je lahko povsem koristno pri različnih bolezenskih stanjih, ki so posledica prehitrega in preveč stresnega načina sodobnega življenja. Predpostavke, na katerih to zdravljenje temelji, so sicer izmišljene, a če vas muči kronična utrujenost ali ste zaradi napornega dela v službi »pregoreli«, je lahko sprostitev ob slikanju tihožitij še kako dobrodošla in morda tudi koristnejša od pomirjevala, ki bi vam ga predpisal zdravnik. Podobno bi lahko rekli tudi za iz Indije uvoženo ajurvedsko medicino, ki vključuje masaže, jogo in meditacije in je lahko pri tako imenovanih psihogenih boleznih ter tistih, ki jih povzroča stresen način življenja, povsem koristna, pri boleznih, ki jih povzročajo mikroorganizmi, pa seveda odpove.

LETNIK 14 / ŠT. 1 / JESEN 2009

10.10.2009 12:51:41


SKEPTIKOV POGLED

Ajurvedska masaža je lahko, tako kot vsaka druga, marsikdaj koristna.

Bioenergija, radiestezija … V korak s časom gre tudi alternativna medicina in ker se marsikomu zdijo tradicionalna kitajska, tibetanska, ajurvedska in podobne »medicine« zastarele, so zdravilci »iznašli« sodobnejše različice. Vse skupaj se je pravzaprav začelo že v drugi polovici 18. stoletja, ko je nemški zdravnik in astrolog Franc Mesmer »odkril« domnevni živalski magnetizem in začel ljudi zdraviti z magneti in nekakšno kombinacijo hipnoze in skupinske meditacije. Obljubljal je čudežno ozdravitev za najrazličnejše bolezni; v Parizu, kjer je deloval, je bil nekaj časa zelo priljubljen. A to je bil že čas razsvetljenstva in skeptičnega razmišljanja, zato je kralj Ludvik XVI. naročil kraljevi akademiji znanosti, naj razišče mesmerizem, kot so poimenovali Mesmerjev način zdravljenja. V komisiji, ki je proučevala zdravljenje z magneti, sta bila med drugimi znameniti kemik Antoine Lavoisier in Benjamin Franklin, ki je bil takrat ameriški veleposlanik v Franciji. Znanstveniki so ugotovili, da živalski magnetizem ne obstaja in da so vse ozdravitve, kolikor jih je sploh bilo, posledica »domišljije« (danes bi temu rekli učinek placeba). A tako kot danes tudi takrat znanstvena dognanja niso prav veliko zalegla in še dandanes vas bodo nekateri skušali prepričati v zdravilno moč magnetov.

Mesmer je vzroke vseh bolezni našel v delovanju živalskega magnetizma, njegovi nasledniki pa danes raje govorijo o različnih neznanih vrstah energij, ki jih bomo tu vse vrgli v skupen bioenergetski koš, čeprav jim nekateri pravijo tudi subtilna ali animalna energija, bioelektromagnetno polje, orgonska energija, avra, prana, čhi (angl. qi) ali še kako drugače. Po njihovem mnenju vse bolezni povzročajo različne nepravilnosti v bioenergiji, bodisi viški, pomanjkanje, nepravilne oblike, negativne vibracije, blokade … Bolezni odkrivajo na osnovi nepravilnosti v delovanju ali obliki bioenergije in zdravijo tako, da te nepravilnosti odpravijo, najpogosteje z lastno pozitivno energijo ali tudi s kakšnim pripomočkom oziroma »zdravilom«.

Nihalo je priljubljeni pripomoček radiestezistov.

LETNIK 14 / ŠT. 1 / JESEN 2009

solnica-14-1.indd 11

Pomanjkanje pozitivne energije lahko recimo pozdravijo s sprehodom po energetskem gaju, pitjem vode s pozitivno energijo ali kristalom, ki oddaja pozitivne vibracije. Za vse bioenergije je značilno, da jih sodobna fizika s svojimi raziskovalnimi orodji in merilnimi napravami ne more zaznati, izmeriti ali pojasniti. Ne obstaja niti eden zanesljiv in ponovljiv poskus, s katerim bi dokazali obstoj takšne energije. Za večino bolj površnih skeptikov je to zadosten dokaz, da bioenergije pač ni in zaradi tega tudi ne povzroča bolezni in z njo ne moremo zdraviti. A v resnici moramo vedno dopustiti možnost, da je fiziki ali biologi pač še niso odkrili, zato je najpomembnejše vprašanje, ali lahko bioenergetiki ali radiestezisti, kot si tudi pravijo, pravilno prepoznajo bolezni in jih učinkovito pozdravijo. Narejenih je bilo že veliko tovrstnih poskusov, kajti fizike, biologe, zdravnike in še koga seveda zelo zanima, ali je v trditvah različnih bioenergetikov vsaj zrno resnice. Vendar doslej niso uspeli dokazati še ničesar. Če zdravilec o bolniku ne ve ničesar, je prepoznavanje bolezni z nihalom, rokami ali na kakršenkoli drug bioenergetski način enako slepemu ugibanju. Če zdravilec bolnika pozna in se je z njim o njegovih zdravstvenih težavah pogovarjal, je nihalo nekoliko »zanesljivejše«. Na gibanje nihala namreč vplivajo drobni podzavestni gibi zdravilčevih rok. Uspešnost nihala je pri takšnem diagnosticiranju odvisna od zdravilčevega poznavanja človeških bolezni in njegove spretnosti, da iz pogovora z bolnikom prepozna vzrok njegovih zdravstvenih težav. Enako velja tudi za tiste, ki bolezni prepoznavajo kar z rokami, globoko koncentracijo ali kakršnimkoli drugim alternativnim postopkom. Konec koncev marsikateri starši otroku, ki toži, da se ne počuti dobro, položijo dlan na čelo, ugotovijo, da ima vročino, ga dajo v posteljo in mu skuhajo čaj. Občasni »uspehi« zdravilcev pri odkrivanju bolezni vas torej nikakor ne smejo zavesti. Dokler zdravstvene težave niso hude, takšna alternativna diagnostika večinoma ni nevarna, čeprav je

NARAVOSLOVNA SOLNICA

11

10.10.2009 12:51:41


SKEPTIKOV POGLED pogosto nekoristna. Če bioenergetik gripo zamenja s prehladom, kot zdravilo pa predpiše pitje vode iz informiranega kozarca (kozarci, ki na skrivnosten način na vodo prenašajo koristne »informacije« in so torej nekakšna različica homeopatije), hujše škode ne bo, razen da bo bolnik čez teden dni, ko bo ozdravel, mislil, da je to zasluga informirane vode. Zelo nevarno pa lahko postane, če zdravilec ne prepozna resne bolezni. Pri marsikateri je namreč ključnega pomena pravočasno odkritje in če namesto zdravnika obiščemo bioenergetika, ki ne prepozna znamenj vnetega slepiča, se lahko naše zaupanje v zdravilčeve sposobnosti zelo hitro in zelo usodno konča. Enako velja tudi za bioenergetsko »zdravljenje«. Različnih postopkov, učeno zvenečih imen, nenavadnih energij in še bolj nenavadnih zdravil je preveč, da bi lahko vse navedli, skupno pa jim je, da so učinkoviti natanko toliko kot antropozofska, ajurvedska, homeopatska ali druga alternativna »medicina«, prav toliko je tudi zanesljivih znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti (namreč nič).

Kirlianova fotografija in iridologija Ko pišemo o bioenergiji, moramo omeniti tudi Kirlianovo fotografijo, s katero nekateri dokazujejo njen obstoj. Leta 1939 je rusko-armenski izumitelj Semjon Kirlian opazoval zdravljenje z visokofrekvenčnim električnim tokom ter pri tem opazil, da je med elektrodo in bolnikovo kožo preskočila iskra. Domislil se je, da bi to poskusil fotografirati, in po več letih poskusov je razvil postopek, ki se po njem imenuje Kirlianova fotografija. Z njo naj bi bilo mogoče posneti bioenergijo, avro ali kakorkoli pač to imenujemo. Posnetki, na katerih prste, dlani, liste in različne druge predmete obdaja nenavadna svetloba, so v 60. letih prejšnjega stoletja postali zelo znani; in s Kirlianovo fotografijo se je začelo poklicno in ljubiteljsko ukvarjati veliko ljudi po vsem svetu.

12

solnica-14-1.indd 12

S Kirlianovimi fotografijami nekateri dokazujejo obstoj bioenergije.

Napravo za Kirlianovo fotografiranje si namreč lahko z malo spretnosti naredi vsak doma. Izdelava takšne naprave je lahko zelo zanimiva tudi kot šolski projekt, a v podrobnosti se na tem mestu ne bomo spuščali, saj lahko natančna navodila najdete na spletu. Pred skoraj 30 leti si je tovrstno napravo naredil tudi pisec teh vrstic. Vse skupaj je namreč res zelo preprosto. V najpreprostejši različici potrebujemo prozorno ploščato elektrodo, ki jo naredimo tako, da med dve stekleni plošči nalijemo tanko plast slane vode in jo priključimo na visokofrekvenčni električni generator visoke napetosti. Pravimo mu tudi Teslov generator in ga najdemo v bolje opremljenih fizikalnih učilnicah. Ko na to ploščato elektrodo položimo dlan, začno med slano vodo

in roko preskakovati drobne iskrice. Da to ni prav nič podobno avri, je razumljivo vsakomur, ki to vidi v živo. Trik se namreč skriva v fotografiranju tega pojava. Uporabiti moramo primerno dolg osvetlitveni čas, recimo 10 sekund, in na posnetku se na tisoče iskric, ki v tem času preskočijo med elektrodo in roko, zlije v »avro«. V tem torej ni nič skrivnostnega, temveč gre po domače povedano za nekakšno razelektritev (fiziki pojav imenujejo visokofrekvenčni pramenski tok, ampak to nas tukaj ne zanima). Jakost te razelektritve je odvisna od frekvence in napetosti na elektrodi ter od prevodnosti predmeta, ki ga fotografiramo. Pri organskih predmetih, na primer dlani ali prstu, je to odvisno zlasti od njihove vlažnosti. S Kirlianovo fotografijo lahko torej »izmerimo« vlažnost kože, kar je v nekaterih primerih lahko povsem koristen podatek (na primer, če želimo ugotoviti učinkovitost vlažilnih kozmetičnih krem), na žalost pa se bioenergetiki s tem ne zadovoljijo in na osnovi »avre« prepoznavajo vse mogoče bolezni. Pri tem si pomagajo s trikom, ki ima že zelo stare, antične in alkemijske korenine, namreč s prepričanjem, da je mogoče iz posameznega dela soditi o celoti. Že stari Grki so verjeli, da je mogoče na osnovi šarenice prepoznati vse človeške bolezni. Takšno diagnostiko uporablja tudi tradicionalna kitajska medicina, na Zahodu pa ji učeno pravijo iridologija. Zdravilci uporabljajo

Iridologi diagnozo postavijo na osnovi šarenice.

NARAVOSLOVNA SOLNICA

LETNIK 14 / ŠT. 1 / JESEN 2009

10.10.2009 12:51:42


SKEPTIKOV POGLED zapletene diagrame, na katerih so na šarenico preslikani vsi človeški organi (zgoraj možgani, spodaj izločala in spolni organi, v sredini pa še vse drugo), različne barvne nepravilnosti, lise in pike na šarenici pa potem razlagajo kot nepravilno delovanje ustreznega organa. Tudi uporabnost iridologije so znanstveniki temeljito preverili in neizpodbitno dokazali, da je vse skupaj le pravljica. Ker je dokazano, da se šarenica tekom človeškega življenja z izjemo najzgodnejšega otroštva sploh ne spreminja (zaradi tega je šarenica uporabna za zanesljivo biometrično identifikacijo), je ni mogoče uporabiti za odkrivanje bolezni. Na enakem načelu deluje tudi refleksologija, pri kateri z masažo določenih delov stopal ali dlani vplivamo na različne organe, pri Kirlianovi fotografiji pa je to videti tako, da na odtis enega prsta ali dlani računalniško preslikajo podobo človeškega telesa. V resnici je takšna »strojna« diagnostika celo nevarnejša od marsikaterega drugega alternativnega načina, saj izključuje človeški dejavnik. Bioenergetik, ki diagnozo postavi z nihalom, bolnika vsaj vidi in se po možnosti tudi pogovarja z njim, zato mu verjetno ne bo rekel, da ima težave z mehurjem, če bo tožil zaradi bolečin v vratu, tisti, ki se zanaša samo na računalniški izpis digitalne Kirlianove kamere ali posnetek šarenice, pa lahko zagreši poljubno hudo napako.

Zeliščarstvo Za vsako bolezen zel raste, pravijo. Ampak, ali res? Uporaba rastlin za zdravljenje različnih bolezni je verjetno stara toliko kot človeštvo in v nekaterih pogledih prav nič alternativna. Rastline in glive proizvajajo najrazličnejše snovi, med katerimi se najde marsikaj koristnega. Doslej so izolirali že približno 12.000 sekundarnih metabolitov, predvidevajo pa, da jih je vsaj še desetkrat toliko. Sekundarni metaboliti so stranski proizvodi presnove, ki jih rastline in glive lahko tudi namenoma proizvajajo, ker se z njimi branijo pred rastlinojedci, zajedavci in različnimi boleznimi. Marsikateri med njimi je seveda strupen tudi za človeka, nekateri pa v primernih odmerkih človeku ne škodujejo, uničijo pa bakterije, glive ali kakšne druge povzročitelje bolezni. Rastline so tudi vir različnih snovi, katerih pomanjkanje lahko povzroči bolezni, na primer vitaminov in mineralov, in kot take tudi učinkujejo zdravilno. Kot zanimivost omenimo, da beseda droga, katere izvirni pomen je zdravilo, izvira iz flamske besede druug, ki pomeni posušeno rastlino. Farmacevtska industrija zato številne rastline uporablja kot surovino za izdelavo »klasičnih« zdravil, ali pa na kemijski način sintetizira snovi, ki so jih najprej odkrili v rastlinah. Klasičen primer je aspirin. Že Hipokrat je kot zdravilo uporabljal vrbovo lubje,

Refleksologi trdijo, da je mogoče bolezni zdraviti z masažo stopal.

LETNIK 14 / ŠT. 1 / JESEN 2009

solnica-14-1.indd 13

Brestovolisti oslad je naravni aspirin.

za katerega so kasneje ugotovili, da vsebuje salicilno kislino (ki je ime dobila po latinskem imenu za vrbo, Salix). Konec 19. stoletja so iz brestovolistega oslada (Filipendula ulmaria, raste tudi pri nas, recimo na vlažnih travnikih in ob potokih) izolirali še učinkovitejšo snov, acetilsalicilno kislino, osnovno učinkovino aspirina (ki je dobil ime po takrat veljavnem rodovnem imenu osladov, Spiraea). Nič nenavadnega torej, da ima žvečenje osladove korenike ali čaj iz njegovih listov podoben učinek kot aspirin, saj znižuje povišano telesno temperaturo in lajša bolečine. Podobnih primerov je ničkoliko, vendar nas to ne sme zavesti v prepričanje o vsemogočnosti zeliščne lekarne. Mnenja o učinkovitosti zelišč so pogosto pretirana in marsikdaj tudi povsem napačna. Če si vročino zaradi nedolžnega prehlada lajšamo z osladovim čajem, morda učinek ne bo čisto tak, kot če bi vzeli aspirin (ali pa bo morda celo boljši), v vsakem primeru pa si kakšne omembe vredne škode ne bomo naredili. Če pa bomo poskušali bakterijsko vnetje ali recimo pljučnico namesto z antibiotiki pozdraviti s čajem, se stvari lahko neprijetno zapletejo. Za mnenje o zdravljenju z zelišči je zato veliko pametneje vprašati osebnega zdravnika ali vsaj farmacevta v lekarni, kot pa zeliščarico na tržnici. Zmotno je namreč prepričanje, da so

NARAVOSLOVNA SOLNICA

13

10.10.2009 12:51:43


SKEPTIKOV POGLED kar vsi zdravniki in farmacevti v nekakšni skrivni navezi s farmacevtsko industrijo in vas bodo v vsakem primeru poskušali prepričati, da so »industrijska« zdravila boljša od naravnih. Marsikdo bo z veseljem priporočil to ali ono zeliščno zdravilo.

Akupunktura, akupresura, kiropraktika … Akupunktura ima v spektru alternativnih medicin podoben položaj kot homeopatija. Podobno kot naj bi nekaj kapljic vode pozdravilo vse mogoče bolezni, naj bi tudi z zabadanjem tankih igel v različne dele telesa pri zdravljenju najrazličnejših bolezni in tegob dosegli neverjetne učinke. Akupunktura v svoji klasični obliki sodi v kitajsko tradicionalno medicino, lahko pa bi jo omenili tudi pri energijski, saj naj bi z zabadanjem igel vplivali na pretok bioenergije, ali čhi, kot temu pravijo v kitajski medicini. Znanost ne zna razložiti, na kakšen način naj bi akupunktura delovala (podobno, kot ne zna razložiti domnevnega vodnega spomina homeopatskih zdravil), in meridiani, kanali in točke, na katerih naj bi bilo potrebno zabadati igle, nimajo nikakršnih fizičnih povezav z boleznimi, ki naj bi jih z iglami pozdravili.

Akupunkturni meridiani in točke za zabadanje igel.

14

solnica-14-1.indd 14

Obstajajo pričevanja o številnih ozdravljenih boleznih, žal pa znanstveno nadzorovani poskusi ne potrjujejo učinkovitosti akupunkture. Podobno kot pri homeopatiji gre za učinek placeba, kar potrjuje tudi dejstvo, da je akupunktura, tako kot homeopatija in večina alternativnih načinov zdravljenja, najučinkovitejša pri boleznih, ki nimajo fizične, ampak psihično osnovo. V nasprotju s homeopatskimi zdravili, ki ne vsebujejo nikakršnih učinkovin, ampak samo neobstoječi spomin nanje, je akupunktura vendarle precej bolj otipljiv medicinski postopek in je vsaj teoretično mogoče, da z zabadanjem igel v določene predele telesa sprožimo določen hormonski ali živčni odziv s koristnimi učinki. Zaradi tega nekateri znanstveniki in zdravniki nad akupunkturo še niso obupali in še vedno potekajo raziskave, s katerimi poskušajo ugotoviti, ali se v ozadju skriva kaj več kot le učinek placeba. Vendar znanstvenikom delo močno otežuje dejstvo, da je pri akupunkturi praktično nemogoče izvajati dvojno slepe poskuse (pri katerih niti bolniki, niti zdravniki ne vedo, kdo dobiva pravo zdravilo in kdo le nadomestek, placebo). Igle sicer lahko pri eni skupini bolnikov zapičijo v pravo akupunkturno mesto, pri kontrolni skupini pa na neko naključno izbrano mesto, a pri tem ni mogoče izključiti psihološkega ali morebitnega fiziološkega učinka samega zabadanja igel. Za akupunkturo torej velja enako opozorilo kot za večino drugih alternativnih načinov zdravljenja. Če bi se radi odvadili kajenja in vam to nikakor ne uspe, lahko poskusite tudi z zabadanjem igel, pri čemer se morate zavedati, da so trditve o učinkovitosti takšnega »zdravljenja« v najboljšem primeru močno pretirane in v najslabšem povsem izmišljene (ter to upoštevate, ko vam akupunkturist pove ceno zdravljenja), ko so v igri resne bolezni, pa se je akupunkture bolje na daleč izogniti. Podobno velja tudi za druge postopke, na primer akupresuro, pri kateri zdravilec ne zabada igel, ampak samo pritiska na določene točke na telesu; kiropraktiko, ki je lahko, dokler jo uporabljate kot neke vrste masažo,

NARAVOSLOVNA SOLNICA

celo nekoliko učinkovita (kot so pač lahko učinkovite masaže), čeprav podobno kot homeopatija in akupunktura temelji na povsem izmišljenih, neznanstvenih trditvah o, če nekoliko poenostavimo, nekakšnih fizičnih ovirah, ki preprečujejo neoviran tok neke vrste bioenergije in ki jih kiropraktik z zvijanjem, nategovanjem in premikanjem različnih delov telesa odstranjuje.

Učinek placeba Na tem mestu bo verjetno marsikatera bralka ali bralec pomislil na znanca, sodelavca ali sorodnika, ki ga je ta ali oni bioenergetik, akupunkturist, kiropraktik ali drug zdravilec ozdravil, nekateri pa so to morda doživeli celo na svoji koži. Kako torej lahko trdimo, da alternativna medicina ne deluje? Nekaj vzrokov za domnevno učinkovitost alternativne medicine smo na kratko že omenili. Če smo zaradi stresa na delovnem mestu kronično utrujeni ali čustveno izčrpani, je lahko sproščujoča ajurvedska masaža ali antropozofska umetniška terapija prav učinkovito zdravilo, morda učinkovitejše od tistega, ki bi nam ga na recept predpisal osebni zdravnik. Tudi marsikateri zeliščni zvarek lahko uspešno odpravi nekatere zdravstvene težave, ker so v njem v resnici učinkovite snovi. Alternativna medicina pa v posameznih primerih deluje predvsem zaradi učinka placeba. O njem smo na teh straneh že pisali, ko smo obdelovali homeopatijo, a vseeno na kratko ponovimo. Nekatere bolezni, pravimo jim psihogene, na za zdaj še bolj ali manj neznan način nastajajo v naših glavah, pri čemer to niso samo duševne bolezni, ampak imajo lahko zelo telesne znake, recimo glavobol, alergije, utrujenost in še marsikaj. Če bolnik verjame, da zabadanje igel v podplate ozdravi migreno, lahko na podoben (neznan) način, kot je zbolel, tudi ozdravi. Učinek placeba je že dolgo znan in precej bolje pojasni domnevne uspehe vseh vrst alternativnih zdravljenj kot različne alternativno-medicinske teorije, recimo tiste o bioenergiji ali akupunkturnih meridianih. Učinek

LETNIK 14 / ŠT. 1 / JESEN 2009

10.10.2009 12:51:43

ucitel


SKEPTIKOV POGLED placeba je pri nekaterih boleznih izrazitejši kot pri drugih in ni naključje, da je alternativna medicina najučinkovitejša (kolikor pač je) pri zdravljenju vseh vrst psihogenih bolezni.

Odgovor na odtujeno medicino Znanstvenih dokazov za učinkovitost alternativne medicine ni, razen pri nekaterih zeliščnih pripravkih. In povrhu so »teorije«, na katerih temeljijo različne vrste alternativnih medicin, med seboj povsem nezdružljive. Homeopati vidijo vzroke bolezni povsem drugače kot ajurvedski zdravilci ali bioenergetiki, pa tudi zdravijo jih na povsem različne načine. Nemogoče je torej, da bi imeli vsi prav. Vzroka za priljubljenost alternativne medicine sta predvsem dva. Prvi je ta, da sodobna (uradna) medicina ni vsemogočna in nekaterih bolezni preprosto ne zna pozdraviti. Bolniki in njihovi sorodniki se s tem marsikdaj ne morejo ali nočejo sprijazniti, zato se obrnejo na alternativno medicino,

za katero se zdi, da nima omejitev. Ni bolezni, ki je bioenergetiki ne bi znali pozdraviti, če kljub vsemu niso uspešni, še vedno lahko gremo k akupunkturistu, ajurvedskemu zdravilcu, homeopatu … Drugi je v čedalje večji odtujenosti sodobne medicine, ki se zanaša na laboratorijske in različne tehnološke preiskave ter zdravila, zanemarja pa pogovor z bolnikom in možnost, da lahko marsikatero tegobo pozdravimo ali olajšamo tudi kako drugače, ne samo z zdravili ali operacijami. To je še posebno opazno pri psihogenih boleznih, ki jih je zaradi stresnega načina življenja čedalje več in pri katerih je pogovor s sočustvujočim in razumevajočim zdravilcem pogosto učinkovitejši od petminutnega pregleda in recepta, ki ga napiše zdravnik. Dokler se torej dobro zavedamo omejitev različnih vrst alternativnih medicinskih postopkov in zdravil in dokler zaradi njih ne zanemarimo postopkov in zdravil, ki učinkujejo znanstveno dokazano, je alternativna medicina bolj ali manj neškodljiva in

Prevod Uroš KalËiË Spremna beseda Marko Trobevšek 32,50 €

Frank McCourt* (1930-2009) ucitelj polovicka.indd 1 solnica-14-1.indd 15

za u itelje in vse tiste, ki smo kdaj sedeli pred njimi

tu in tam celo koristna. Na žalost pa se marsikdo ne zaveda njenih omejitev in zaradi nasveta tega ali onega zdravilca zanemari nasvete pravega zdravnika, in posledice so ne tako redko tragične. Poleg tega je pri alternativni medicini tako rekoč nemogoče ločevati dobronamerne zdravilce, ki vedo, kaj počno, se zavedajo lastnih omejitev ter bolnika, ki mu ne morejo pomagati, napotijo k pravemu zdravniku, od brezvestnih šarlatanov, ki mislijo, da lahko ozdravijo vsako, tudi najtežjo bolezen, in povrhu lahkovernim bolnikom svoje šarlatanske storitve in lažna zdravila tudi drago zaračunajo. Če torej pridete v stik s to ali ono alternativno medicino, nujno uporabite trojno dozo skeptičnega razmišljanja in natančno preučite vse njene plati. Internet je dober vir informacij, a samo če preberete in resno upoštevate tudi skeptične in kritične vire. Če se vam to zdi prenaporno ali če se ne morete odločiti, je precej varneje, da zaupate svojemu osebnemu zdravniku, tistemu z diplomo medicinske fakultete, na zdravilce, takšne in drugačne, pa pozabite.

akah p a n a n e s U il sem a to. z o n e c l a a l in p l svoj a r o m m e s i t Naj ako biti k , n i a n i n last elj, lovek in u it sem se in prav za to h teh naprezal vse olikor k , t e l t e s e d i r t l sem jih prebi v u ilnicah h. in zunaj nji * Frank McCourt je umrl 19. julija, malo po izidu UËitelja v slovenšËini.

LETNIK 14 / ŠT. 1 / JESEN 2009

NARAVOSLOVNA SOLNICA

15

10/10/09 10.10.200911:27:07 12:51:44AM

/str+10-15  

http://www.modrijan.si/slv/content/download/3140/45809/version/1/file/str+10-15.pdf

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you