Page 1


ŽIVA BITJA

Življenjski prostor

Življenje na Zemlji se je začelo v vodi. Iz prvih preprostih majhnih bitij so se razvile rastline in živali z zapletenejšo zgradbo. Šele pozneje v zemeljski zgodovini so nekatera bitja prešla na kopno.

Vsa živa bitja potrebujejo kisik Vodna bitja dobijo kisik iz vode, kopenska pa iz zraka. Količina kisika v zraku je drugačna kot v vodi. V litru zraka pri temperaturi 20 °C je 200 mililitrov kisika, v litru vode pri enaki temperaturi pa je kisika le 7 mililitrov. Drobne živali in rastline, ki živijo v vodi, sprejemajo kisik iz vode skozi celotno površino telesa. Ribe ga sprejemajo s škrgami. Voda, ki jo dobijo skozi usta, odteka mimo škrg, ki so prepletene z žilicami. V škrgah kisik prehaja po žilah v telo, ogljikov dioksid pa iz njega. Ker je v vodi malo kisika, mora sveža voda stalno dotekati na dihalne površine. Vodne živali zato delajo različne gibe, ki omogočajo neprekinjeno oskrbo s svežo vodo.

voda

Kopenske živali sprejemajo kisik iz zraka s pljuči ali skozi kožo. Večje kopenske živali ga sprejemajo s pljuči. Površina pljuč mora biti vlažna. Kisik prehaja v telo le, če je raztopljen v vodi. Da se dihalne površine ne bi izsušile, so pljuča globoko v telesu. S pljuči dihajo tudi nekatere vodne živali, na primer kit in delfin. Po zrak prihajajo na površje. Deževnik sprejema kisik skozi kožo, zato mora biti koža stalno vlažna. Žabe dihajo s pljuči, del kisika pa sprejemajo tudi skozi vlažno kožo. Kopenske rastline »dihajo« skozi listne reže. To so drobne odprtine na listih.


Živali in rastline, ki živijo v vodi, se razlikujejo od tistih na kopnem Živali na kopnem imajo močnejše ogrodje, ki drži telo pokonci. Oblika telesa je prilagojena gibanju v vodi. Vodne živali so lahko večje kot kopenske.

Živali na kopnem se premikajo tako, da se odrivajo od tal.

Vodne živali se premikajo tako, da se odrivajo od vode. Nekatere kopenske živali nimajo posebnega ogrodja, ampak le močne mišice in notranjo tekočino, ki daje telesu oporo.

Kopenske živali pred izsušitvijo ščiti koža.

Mnoge vodne živali so brez trdnega ogrodja in lahko plavajo ali celo lebdijo v vodi.

Ribe imajo sluzasto in luskasto kožo.


Kopenske rastline so pritrjene na podlago s koreninami. Z njimi iz tal srkajo vodo z mineralnimi snovmi.

Vodne rastline sprejemajo vodo s celotno površino.

Nekatere niso pritrjene na dno, ampak prosto plavajo na vodni gladini.

Stebla nosijo liste in cvetove.

Kopenske rastline z izhlapevanjem stalno izgubljajo vodo. Pred izsušitvijo se varujejo na različne načine, na primer tako, da imajo liste, porasle z dlačicami.

Vodne rastline nimajo trdnih stebel. Cvetovi so običajno nad vodo. Ker vodne rastline zaščite pred izsušitvijo ne potrebujejo, imajo lahko zelo nežno površino. Kisik potrebujejo za življenje tako vodne kakor kopenske živali in rastline. Kisik sprejemajo iz vode in zraka na različne načine. Mnoge vodne živali dihajo s škrgami, mnoge kopenske živali pa s pljuči.


ŽIVA BITJA

Iz rok v usta in naprej

Živa bitja poleg zraka in vode potrebujejo za življenje tudi hrano. Hrana ljudi in živali mora biti raznovrstna. Vsebovati mora ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine, mineralne snovi, prehranske vlaknine in vodo. Ljudje jemo zdravo, če te snovi uživamo vsak dan v ustreznih količinah.

Hrana mora biti raznovrstna ogljikovi hidrati kruh, žita, krompir, riž, testenine V ogljikovih hidratih je veliko energije. Pravimo, da so gorivo za naše telo. beljakovine meso, jajca, ribe, mleko, grah, fižol Beljakovine so potrebne za rast in obnovo telesa.

maščobe olje, maslo, margarina Maščobe so zaloga energije. Iz njih dobimo energijo, kadar telo porabi vse ogljikove hidrate. mineralne snovi zelenjava, sadje, meso, mleko, sol, morska hrana Tudi mineralne snovi so zaščitne snovi. Železo je pomembno za kri, kalcij za zobe in kosti, natrij za živčevje, jod za delovanje žlez. Potrebujemo jih v majhnih količinah.

voda voda, čaj, juhe, pijače Voda je potrebna za pravilno delovanje vseh telesnih organov.

vitamini zelenjava, sadje, žita Vitamini nas ščitijo pred raznimi obolenji, zato jih imenujemo tudi zaščitne snovi. Potrebujemo jih v zelo majhnih količinah.

prehranske vlaknine zelenjava, sadje, žita Prehranske vlaknine so potrebne za dobro delovanje prebavil.


Pomisli, kaj si jedel včeraj. Ali si zaužil raznovrstno hrano? A jesti raznovrstno hrano ni dovolj, zelo pomembna je tudi količina. V zaužiti hrani mora biti čim več živil, ki vsebujejo ogljikove hidrate in vlaknine, ter malo živil, ki vsebujejo maščobe in sladkor.

Različna živila vsebujejo različne snovi. V siru so zlasti beljakovine, maščobe in mineralne snovi, v majonezi pa beljakovine in maščobe. V mlečni čokoladi je poleg maščobe veliko sladkorja, zato se namesto z mlečno rajši posladkaj s črno čokolado, ki ima velik delež kakava.

Največ vitaminov je v sadju in zelenjavi. Bolj zdravo je jesti surovo sadje in zelenjavo, saj se pri kuhanju in pečenju veliko vitaminov uniči.

Kaj se dogaja s hrano na poti skozi telo Hrano v ustih zgrizemo in jo premešamo s slino, da laže potuje po požiralniku. Nekaj hrane se razgradi že v slini. Razgradnja hrane se nadaljuje v želodcu, kjer jo razgrajujejo želodčni sokovi. Predelana hrana gre v črevesje, kjer jo telo vsrka. Vlaknine pomagajo, da ostanki hrane hitreje potujejo po črevesju in da jih laže izločamo. Hrano laže prebavimo, če jo dobro zgrizemo, zato si je treba za obrok vzeti dovolj časa. Če jemo prehitro in hlastno, lahko zaužijemo večje kose hrane, kar lahko povzroči prebavne težave. Pazimo, da ni hrana prevroča ali premrzla.


Kaj in koliko pojesti Zdravo je jesti malo in večkrat na dan. Tako zagotovimo telesu enakomerno dovajanje energije skozi ves dan. Najpomembnejši obrok je zajtrk, saj telo oskrbi s hranilnimi snovmi in energijo, ki jo potrebujemo za učenje in delo. Koliko in kakšno hrano kdo potrebuje, je odvisno tudi od njegove aktivnosti, starosti in velikosti. Športniki in ljudje, ki opravljajo težka dela, potrebujejo več energije kot tisti, ki se ne ukvarjajo s športom ali pri svojem delu sedijo. Zato morajo jesti več hrane, bogate z ogljikovimi hidrati in maščobo. Otroci se veliko gibljejo, zato potrebujejo več ogljikovih hidratov in maščob. Ker tudi rastejo, potrebujejo beljakovine in mineralne snovi. Starejši ljudje pa se manj gibljejo in ne rastejo več, zato potrebujejo manj hrane.

Večji potrebujejo več hrane kot manjši. Vendar otroci glede na svojo težo pojedo več kot odrasli. Majhne živali dihajo, prebavljajo, izločajo in oddajajo toploto mnogo hitreje kot velike živali. Glede na svojo težo zato pojedo več hrane kot velike živali. Miš poje na dan hrane za četrtino svoje teže.

Slon poje na dan hrane za desetino svoje teže.


Ko je hrane premalo ali preveč V nekaterih deželah hrane primanjkuje. Ljudje se ne hranijo redno in hrana ni dovolj raznovrstna. Otroci so podhranjeni in ne morejo normalno rasti. So slabše odporni proti boleznim, mnogo otrok pa zaradi lakote umre.

V drugih deželah je hrane dovolj. Mnogi ljudje se hranijo nepravilno. Pojedo več, kot potrebujejo, prehranjujejo se enolično, uživajo premalo sadja in zelenjave ter preveč slanih in mastnih živil. Posledica je debelost, preveč hrane pa lahko vodi tudi v zasvojenost s hrano.

Zdravje poleg nezdravega načina prehranjevanja ogrožajo tudi različne zasvojenosti, zlasti z nikotinom, alkoholom in mamili. Za zdravje skrbimo tudi tako, da se dovolj gibamo na svežem zraku in pazimo na osebno higieno. Za svoje zdravje smo odgovorni sami.

Hrana se pokvari Živila imajo različno trajnost. Nekatera se pokvarijo prej, druga pozneje. V živilih, ki jih hranimo predolgo ali nepravilno, se lahko razvijejo mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. Maščobe postanejo žarke, sadje in zelenjava začneta gniti, na živilih se pojavijo plesni. Večino živil hranimo v hladilniku ali zamrzovalniku. Ker vitamini na svetlobi in zraku razpadajo, jih hranimo v zaprtih posodah in v temnem prostoru.


Različni kraji, različni okusi Ljudje večinoma jemo tisto, kar raste in uspeva v okolju, v katerem živimo. Tako se naša hrana razlikuje od hrane, ki jo jedo v drugih delih sveta. Na jedilniku ljudstev Daljnega vzhoda, na primer Kitajcev in Japoncev, je pogosto riž, saj tam zelo dobro uspeva. Zlasti Japonci pojedo veliko rib in drugih morskih živali.

V naših krajih dobro uspeva krompir, zato je pogosto na mizi. Včasih smo v Sloveniji gojili veliko ajde, zato je veliko značilnih slovenskih jedi iz ajde, kot so ajdovi žganci, ajdov kruh in ajdovi štruklji. Danes uvažamo hrano iz vseh delov sveta, tako da uživamo jedi, ki jih naši dedki in babice sploh niso poznali.

Vsa živa bitja potrebujejo hrano. Ljudje moramo jesti raznovrstno hrano, da dobimo vse potrebne snovi za telo. S hrano dobimo tudi energijo. Jesti je treba po malem in večkrat na dan. Zelo pomemben obrok je zajtrk. Da se hrana ne pokvari, jo moramo pravilno shraniti in jo pravočasno porabiti.


Od mravlje do Sonca 2 (prenovljeno), Naravoslovje in tehnika za 5. razred osnovne šole  

Učbenik nadgrajuje učbeniški komplet za 4. razred. Temeljni vsebinski sklopi učbenika so snovi s poudarkom na njihovem shranjevanju in snove...

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you