Issuu on Google+

IZ ZALOŽB Planet Zemlja ●

Avtorica: Barbara Taylor ●

Prevod: Urška Pajer

Tržič: Učila International, 2009 (Zbirka Kažipot) ●

48 strani

V knjigi so zastopane različne teme, zato smo za mnenje o knjigi vprašali strokovnjaka s področja geologije, dr. Špelo Goričan, in s področja biologije, dr. Damijana Denaca. V knjigi Planet Zemlja naj bi otroci v starosti od 9 do 12 let na čim bolj privlačen način izvedeli vse o planetu, na katerem živijo. Knjiga je razdeljena na več po dve strani dolgih poglavij in obravnava položaj Zemlje v osončju, zgradbo Zemlje, vulkane, potrese, različne kamnine, vremenske pojave ter življenje v oceanih in različnih ekosistemih na kopnem, kot so puščave, savane, gozdovi in polarna območja. Posebna poglavja so posvečena aktualnim temam o gospodarjenju z naravnimi viri in o podnebnih spremembah ter napotkom, kaj lahko storimo za varovanje okolja. Pri nekaterih poglavjih so navedene povezave na spletne strani v angleščini. Na koncu sta še kratek slovarček z razlago 37 izrazov in stvarno kazalo. Knjiga je bogato ilustrirana in bo na prvi pogled gotovo pritegnila otroke, starše in učitelje. Otroške naravoslovne knjige, posebej take, ki bi obravnavale tudi geologijo, so v naših knjigarnah redke, zato sem bila zelo vesela, ko mi je knjiga prišla v roke. Po podrobnejšem pregledu pa sem bila precej razočarana. Knjiga na samo 48 straneh obravnava zelo različne teme, ki bi si vsaka zase zaslužile daljše poglavje. Številne raznovrstne informacije so večinoma natresene brez pravega reda, podrobnejše razlage manjkajo. Čeprav na pogled mikavna, je knjiga otrokom težko razumljiva, zmede pa tudi bralca, ki misli, da ima o obravnavanih temah kar nekaj predznanja. Pogosto naletimo na pretirano poenostavljanje, nedoslednost in celo napake. V poglavju o zgradbi Zemlje se avtorica brez potrebe izogiba izrazu magma in namesto tega govori o tekočih ali vročih kamninah, ki se dvigajo. Velika slika notranje zgradbe Zemlje je zavajajoča, saj je jedro narisano v izrazito ekscentričnem položaju. V istem poglavju je na sliki, ki prikazuje podrivanje oceanske skorje pod kontinentalno, kot primer navedena Himalaja. Ta je nastala ob trku dveh kontinentov in je zato napačen primer za razlago nastanka gorovja s podrivanjem. V podpisu k tej sliki so omenjeni ognjeniki, ki so v conah podrivanja res pogosti, v Himalaji pa jih bodo otroci zaman iskali. Zelo močni potresi, značilni za podrivanje, pri tej sliki niso omenjeni, pojavijo se le pri zadnji sliki, ki prikazuje prelom, ob katerem dve plošči drsita druga ob drugi. V knjigi to ni edini primer netočnih opisov. Posebno kritiko si po mojem mnenju zasluži okoren in površen prevod. Napačno so prevedeni nekateri strokovni izrazi, kot na primer Zemljino jedro, ki se mu v knjigi reče »sredica«. Tudi nekateri vsakdanji izrazi so nenavadni. Plezalec na ledeniku po prevajalkinem mnenju uporablja »posebno sekiro«, bolj verjetno ima v rokah cepin. Precej je stavkov

34

solnica-14-3.indd 34

NARAVOSLOVNA SOLNICA

LETNIK 14 / ŠT. 3 / POMLAD 2010

14.4.2010 7:28:19


IZ ZALOŽB z nejasnim pomenom. Na primer: »Toplota s Sonca meša Zemljino ozračje in povzroča, da se zrak in voda premikata s kraja na kraj.« S to razlago si je zelo težko predstavljati, kako toplota meša ozračje. Ali: »Postopna razgradnja kamnin, ki jo povzročajo vreme, rastline ali kemikalije, se imenuje preperevanje.« Da je glavna »kemikalija«, ki kamnine raztaplja, navadna deževnica, je iz besedila nemogoče uganiti. In še: »Nekatere gore še vedno rastejo, medtem ko druge erodirajo in bodo nekega dne spet zravnane z Zemljo.« Gore pač ničesar ne erodirajo, ampak so lahko samo erodirane. Še primer iz slovarčka za razlago izraza usedlina: »Majhni, trdni koščki kamnitega drobirja, kot sta pesek ali blato, ki jih veter, voda ali led odnašajo s kraja nastanka.« Mogoče v originalu piše, da je bil drobir prinešen od drugod, kar bi bilo bolj smiselno, še vedno pa ne nujno za definicijo usedline. Splošen vtis o prevedeni publikaciji Planet Zemlja je, da imamo pred sabo knjigo, pri kateri je videz pomembnejši od vsebine. Ker sem imela v rokah samo prevod, ne pa tudi angleškega izvirnika, težko ocenim, katere nerodnosti je v knjigi napisala avtorica in katere napake so se v besedilo prikradle s prevodom. Priporočljivo bi bilo, da bi se založba, preden se odloči za prevod, o knjigah najprej posvetovala s strokovnjaki. Preden gre delo v tisk, pa bi moral strokovnjak za določeno področje na vsak način preveriti prevod. Le tako bi se lahko izognili strokovnim napakam in netočni terminologiji. Prepričana sem, da o geološkem dogajanju v notranjosti in na površju Zemlje kot tudi o fosilih in kamninah, ki so tako kot živa narava del našega vsakdana, otroci premalo izvedo v rednem šolskem programu. V slovenščini razen razmeroma številnih knjig o dinozavrih in nekaterih o vulkanih in potresih za področje geologije nimamo niti ustrezne poljudne literature za otroke. Žal s prevodom knjige Planet Zemlja ta vrzel še vedno ni nič manjša. dr. Špela Goričan

Moje prvo srečanje s knjigo je bilo zelo navdušujoče. Slike, risbe in drugi grafični prikazi, ki jih v tej knjigi ne manjka, so naravnost izvrstni in resnično kakovostno ponazarjajo obravnavane teme. To pa je tudi glavna prednost tega dela, saj je bilo branje že manj navdušujoče. Kmalu mi je namreč postalo jasno, da gre še za eno od mnogih knjig, kjer so bili oblika, barve in prvi vtis pomembnejši od vsebine. Ker ne poznam izvirnika, ne morem oceniti, v kolikšni meri je strokovno in jezikovno šibek že ta, koliko pa je k temu prispeval prevod. Že takoj na začetku denimo izvemo, da »Luna s silo, ki se imenuje gravitacija, privlači Zemljo«, nič pa ne piše o gravitaciji Zemlje, nenazadnje je Luna Zemljin satelit in ne obratno. Gravitacija Lune je za Zemljo zelo pomembna, a nič ne izvemo o vplivih gravitacije Lune. V nadaljevanju se srečamo z opisi zelo pomembnih procesov, kot je naravni izbor, ki so zapisani dokaj nerazumljivo in si jih bralec lahko razlaga celo napačno. Tako je v kontekstu

naravnega izbora najprej govor o tem, da se »s časom živa bitja fizično prilagodijo na svoje okolje«. Temu sledi zapis, da »tiste vrste, ki so pri tem najuspešnejše, preživijo in prenesejo svoje genske značilnosti na naslednjo generacijo, medtem ko ostale odmrejo«. Vrste nič ne prenašajo, če že, potem to počno osebki in ne prenašajo genskih značilnosti, ampak kar gene same. Ostale vrste tudi ne odmrejo. Verjetno bi moralo pisati, da izumrejo, a do izumrtja spet ne pride kar tako. Kdo se sedaj prilagaja, vrste ali osebki, in kako pride do prilagajanja – dvomim, da bo kdo od mladih bralcev razumel naravni izbor z zapisano razlago. Pogosto naletimo na dobesedne prevode strokovnih izrazov, ki so zato nepravilni, saj jih je treba prevajati smiselno in ne dobesedno. Morske anemone so najbrž morske vetrnice. Orjaški enakonožec pa naj bi bil zelo podoben lesni uši – zlomka, kako zgleda lesna uš in kaj bi naj to sploh bilo? Lesnih uši biologija ne pozna. Obstajajo listne uši, te pa tudi niso ne vem kako podobne enakonožcu na sliki. Pač pa je žival na sliki na moč podobna kopenskim enakonožnim rakom, ki se jim po angleško reče »woodlice«. Torej problem prevoda. Naprej: »Iglasti gozdovi imajo liste v obliki igel, da sneg pozimi lažje zdrsi z njih.« Liste v obliki iglic imajo drevesa in ne gozd, poleg tega ne gre za vzročno posledično zvezo. Igličasti listi ali iglice so posebna vrsta prilagoditve, do katere ni prišlo zaradi potrebe po lažjem drsenju snega. Tudi lapsusi zmotijo – upokojeno ameriško vohunsko letalo je slišalo na ime SR-71 in ne RS-71, kot je zapisano v knjigi. Bodi dovolj primerov, čeprav bi jih lahko nizali še in še. Dlakocepstvo? Nikakor, gre vendar za strokovno delo, za katerega bi pričakovali in želeli, da je strokovno in korektno, čeprav pisano za mlade. Tako pa imamo pred seboj kombinacijo v izvirniku verjetno brutalnih poenostavitev avtorja, kjer bi moral biti pomen vsake besede nedvoumen, in slabega prevoda. Kakšna škoda, da morajo vizualno kakovostnemu in privlačnemu delu pustiti grenak priokus slaba besedila, ki si resnično zaslužijo kritiko. Po prevodu bi zadostovala recenzija dveh, treh slovenskih strokovnjakov in problem nezadostnega prevoda bi bil odpravljen. Še dvakrat sem se resno zamislil nad tem delom. Prvič pri poglavju Skrb za Zemljo, saj me nikakor ni prepričalo v namenu, da bi oborožilo mladega človeka z dovolj uporabnimi nasveti, predvsem pa mu vzbudilo željo, da bi za lepši jutri naredil kaj tudi sam. In drugič, ko sem na zadnji strani pri napotkih za raziskovanje narave – »Podaj se (manjka ›v‹) naravo in razišči svoj planet!« naletel na povezavo do knjige založbe Učila International in napotek »V živo se srečaj z živalmi v Živalskem vrtu Ljubljana«. Tu ni kaj dodati. EPP in živali v živalskem vrtu = razišči svoj planet. Kakšna škoda, ko imamo na primer v Sloveniji toliko kakovostnih društev, kjer lahko otroci ob pomoči strokovnjakov resnično raziskujejo v naravi. Epilog, še ena od knjig v poplavi mladinske literature, ki igrajo bistveno bolj na karto všečnosti kot učenosti. Kako značilno za današnji čas.

LETNIK 14 / ŠT. 3 / POMLAD 2010

solnica-14-3.indd 35

dr. Damijan Denac

NARAVOSLOVNA SOLNICA

35

14.4.2010 7:28:23


ZAVODOVA ZALOŽBA Vso ponudbo publikacij, ki so iz{le pri zalo`bi Zavoda RS za {olstvo, si lahko ogledate na naši spletni strani http://www.zrss.si/. Predstavljamo priro~nike za u~itelje po posameznih zbirkah (Modeli pou~evanja in u~enja, Modeli delovanja, K novi kulturi pouka), zbornike, strokovne revije, u~na gradiva za u~ence, u~ne na~rte idr. Vabljeni k ogledu!

Knjige lahko naročite: • po pošti na naslov: Zavod RS za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana • po faksu: 01 3005 199 • po elektronski pošti: zalozba@zrss.si.

Marijana Kašnik - Janet idr.

Da sije sonce Didaktične igre za razvoj otrokovih kompetenc na področju preprečevanja zasvojenosti 2009, ISBN 978-961-234-832-8, 116 str., 19,50 € Gradivo je nastalo v okviru projekta skupnega boja proti zasvojenosti, ki je pod strokovnim okriljem Koroškega visokošolskega središča, Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem in Zavoda RS za šolstvo – OE Slovenj Gradec kot preventivni program potekal v nekaterih koroških vrtcih. V prvem delu avtorji pišejo o vidikih in vzrokih za razvoj neželenih oblik vedenja in tako pomagajo pri ozaveščanju strokovne javnosti (vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev), kar vsekakor prispeva k boljšemu razumevanju dogajanja v družinah in s tem posredno tudi k ustreznejšim oblikam sodelovanja strokovne javnosti z otroki in njihovimi starši. Drugi del poudarja pomen in zakonitosti vpeljevanja sprememb ter predstavlja potek projekta. Pomemben del gradiva so sistematično urejeni predlogi didaktičnih iger, razdeljeni v tri sklope – razvijanje in krepitev identitete, čustva in medosebni odnosi. Vsi predlogi iger so opremljeni s cilji, namigi za izvajalce, navodili za potek iger, seznamom potrebnih pripomočkov in utrinki iz prakse. Knjiga je namenjena vsem, ki delajo z otroki v vrtcih in šolah, seveda pa jo lahko uporabijo tudi starši. Mira Turk Škraba, urednica

Učiteljicama, katerih prispevka sta objavljena v tej številki, založba Modrijan podarja knjigo Marziyah Panju, STRATEGIJE ZA SPODBUJANJE ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI V RAZREDU. Nagrado bosta prejeli: Cirila Jeraj, OŠ spodnja Šiška, Ljubljana ● Vlasta Vidič, OŠ Solkan, POŠ Grgar, Grgar Veseli smo, da nam pošiljate svoje prispevke in tako sooblikujete revijo. Hvala za zaupanje. Uredništvo

36

solnica-14-3.indd 36

NARAVOSLOVNA SOLNICA

LETNIK 14 / ŠT. 3 / POMLAD 2010

14.4.2010 7:28:23


Ns14,3 str%2034 36