Issuu on Google+

LETNA PRIPRAVA Naravoslovje in tehnika – 5. razred 105 UČNIH UR (10 NERAZPOREJENIH), TEDENSKO 3 URE

Milena Salaj, OŠ Turnišče Od mravlje do Sonca 2, učbenik in delovni zvezek D. Krnel, B. Bajd, S. Oblak, Saša A. Glažar, I. Hostnik, Od mravlje do Sonca 2, priročnik za učitelje D. Krnel, Pojmi in postopki pri naravoslovju in tehniki, priročnik za učitelje

D. Krnel, B. Bajd, S. Oblak, Saša A. Glažar, I. Hostnik,


UČNI SKLOP: SHRANJEVANJE IN TRANSPORT *SPLOŠNI IN OPERATIVNI CILJI

VSEBINE

*izkustveno doživljajo naravo in tehniko tako, da eksperimentirajo in tako spoznajo potek pojavov in povezave med njimi Iz izkušenj povzamejo, da vsako telo zavzema prostor, da gre v posodo tem več snovi, čim večjo prostornino ima, in da na istem prostoru ne moreta biti dve telesi hkrati. Znajo primerjati prostornine teles različnih oblik. Spoznajo, da se pri gnetenju (ilovice, plastelina), presipanju (mivke in žita) in prelivanju (tekočine) ohranja prostornina snovi. Naštejejo posode za shranjevanje različnih snovi: tekočin, trdnih teles, plinov. Poznajo pomen embalaže za shranjevanje predmetov in snovi ter jo vrednotijo z ekološkega vidika. Spoznajo, da gre v posodo več snovi, če snov stlačimo, zgostimo. Spoznajo različne načine shranjevanja snovi. Spoznajo gostoto snovi. Vedo, da telesa, ki tonejo, izpodrivajo tekočino navzgor. Vedo, da telesa v tekočini potonejo zaradi teže, če so gostejša od tekočine. Znajo razvrstiti množico v dva ali več

KOLIKO SNOVI KAKO GOSTO

ČAS: 13 UR

STANDARDI ZNANJA *minimalni .temeljni

MEDPREDMETNE POVEZAVE

*naštejejo različne načine shranjevanja snovi: tekočin, trdih, plinastih . primerjajo prostornine teles različnih oblik . razložijo pomen embalaže za shranjevanje predmetov in snovi ter jo vrednotijo z ekološkega stališča KOLIKO SNOVI

KAKO GOSTO

*naštejejo primere za redko in gosto . ugotovijo, če snov ima večjo težo, s tem ima večjo gostoto . ugotovijo, da gostejše snovi potonejo v tekočini

Matematika Gospodinjstvo

Matematika Gospodinjstvo


razredov, prešteti elemente v vsakem razredu in sestaviti tabelo porazdelitve po kvalitativni spremenljivki.

PREVLADUJOČA DEJAVNOST - spoznavni postopki: opazovanje, opisovanje, zapisovanje, merjenje, preskušanje,tehtanje - naravoslovni postopki: poskus,uporaba reprezentacij, napovedovanje in preverjanje napovedi, postavljanje hipotez

NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA - ustno preverjanje

TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU PO UČNEM SKLOPU: SHRANJEVANJE IN TRANSPORT Vedo, da lahko snovi shranjujemo v različnih posodah in znajo prilagoditi izbiro posod lastnostim snovi. poznajo načine in sredstva za hranjenje in transport trdnih snovi in tekočin. Znajo primerjati prostornino različnih posod. znajo našteti značilnosti prostorov za bivanje, za shranjevanje in transport.


UČNI SKLOP: SNOVI V NARAVI

ČAS: 13 UR

*SPLOŠNI IN OPERATIVNI CILJI

VSEBINE

*izkustveno doživljajo naravo *opazujejo naravo z vsemi čutili *oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike

PRST JE ZMES PRI RAZTAPLJANJU NASTANE ZMES ZRAK JE ZMES PLINOV PRST JE ZMES

-

Opazijo različne sestavine v prsti. Opazijo različne barve in zrnatosti prsti. Vedo, da je vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene rastlinske in živalske ostanke. Spoznajo pomen sestave prsti za rast rastlin. Opazujejo različne vrste prsti in ugotavljajo razlike med njimi. Razločujejo prsti po barvi, zrnatosti, zračnosti, po sestavi, nepropustnosti in propustnosti za vodo. Spoznavajo vrste prsti glede na okolje. Spoznajo glavne onesnaževalce prsti. Ugotovijo, kako onesnažena voda, odpadna olja, in tekoča goriva onesnažujejo prst. Vedo, da lahko pride do onesnaženosti prsti pri poplavah. Ugotovijo vzrok onesnaženosti prsti ob avtomobilskih cestah. Spoznajo vodo kot topilo. PRI

STANDARDI ZNANJA *minimalni .temeljni

MEDPREDMETNE POVEZAVE

*naštejejo glavne onesnaževalce prsti Družba *opišejo vodo kot topilo Likovna vzgoja .razlikujejo prsti iz neposredne okolice po barvi, zrnatosti, zračnosti in prepustnosti

.prepoznajo pojme topilo, topljenec in


-

Spoznajo pojme topilo, topljenec in raztopina. Ugotovijo, da se v vodi lahko raztopi le omejena količina snovi, nekatere snovi pa se v vodi ne topijo. Seznanijo se s sestavo zraka. Poimenujejo dušik, kisik, ogljikov dioksid Zvedo, da Zemljo obdaja plast zraka in atmosfera. Ugotovijo onesnaženje zraka s trdimi delci. Opredelijo glavne lokalne onesnaževalce zraka.. Spoznajo ukrepe za čistejši zrak. Kritično ovrednotijo odnos ljudi do onesnaževanja zraka. Utemeljijo pomen čiščenja zraka in zračnih filtrov. Spoznajo, kaj je dim. Spoznajo lišaje kot biološke kazalce čistega zraka. Razvijejo odgovoren odnos do okolja. Vedo, kaj je dimnik. Znajo delež prikazati na kolačniku. Znajo uporabiti besede in besedne zveze, ki izražajo deleže: večina, skoraj, vsi, manjšina, noben, polovica,tretjina…

RAZTAPLJANJU NASTANE ZMES

raztopina .sestavijo in narišejo stopnišče in klance, ki se jim strmina na nekem mestu spremeni

ZRAK JE ZMES PLINOV

*naštejejo glavne povzročitelje onesnaževanja zraka *naštejejo nekaj ukrepov za čistejši zrak .opišejo pomen zračnih filtrov za čiščenje zraka .uporabljajo besede in besedne zveze, ki izražajo delež: večina, skoraj vsi, manjšina, noben, polovica,tretjina .razberejo in prikažejo deleže na kolačniku

Športna vzgoja Družba


PREVLADUJOČA DEJAVNOST - spoznavni postopki: opazovanje, opisovanje, zapisovanje, tehtanje, merjenje, raziskovanje,razvrščanje, prirejanje,primerjanje - naravoslovni postopki : poskusi,uporaba reprezentacij, napovedovanje in preverjanje napovedi, postavljanje hipotez - delovni postopki. risba, shema NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA - pisni preverjanje in ocenjevanje

TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU PO UČNEM SKLOPU: SNOVI V NARAVI Vedo, da je voda topilo za nekatere snovi v okolju. Vedo, da je zrak zmes plinov. Poznajo sestavo čistega zraka in vedo, kaj ga onesnažuje. Vedo, da je prst zmes. Razlikujejo prsti po barvi,zrnatosti, zračnosti in prepustnosti. Znajo sestavljati razpredelnice, risati ter brati grafe, stolpičnike in kolačnike.


UČNI SKLOP: TOPLOTA IN TEMPERATURA *SPLOŠNI IN OPERATIVNI CILJI

VSEBINE

*v preprostejših naravnih in tehničnih sistemih načrtujejo, usmerjajo potek pojavov *urijo se v rabi različnih reprezentacij in tehnologije za delo s podatki *pri eksperimentiranju morajo znati sebe in druge varovati pred poškodbami Spoznajo, da so za gorenje potrebni zrak(kisik), gorivo in dovolj visoka temperatura. Spoznajo snovi, ki nastanejo pri gorenju. Spoznajo nekatere načine gašenja požarov: hlajenje z vodo, omejitev dostopa zraka s peno ali prahom. Spoznajo, da toplota teče s toplega na hladno. Začnejo razločevati toploto in temperaturo: ko se termometer greje (sprejema toploto), se gladina v njem dviguje; ko se gladina ustali, kaže temperaturo. Naučijo se uporabljati termometer in stopinjo. Znajo elementom množice prirediti sestavine kake zbirke za sestavljanje histogramov in sestaviti histogram. Znajo narisati histogram na karirast papir in ga prikazati na računalniku. Razrede predmetov znajo urediti, sestaviti

KAJ GORI? KAKO TOPLO JE ZEMLJA SEGREVA SONCE

ČAS: 15 UR STANDARDI ZNANJA *minimalni .temeljni

MEDPREDMETNE POVEZAVE

KAJ GORI?

*povedo, da je za gorenje potreben kisik iz zraka *ugotovijo, da se pri gorenju sprošča energija .znajo našteti, kaj vse nastane pri gorenju .znajo prikazati potek gorenja s shemo

Družba

KAKO TOPLO JE

*znajo uporabljati termometer *opišejo pomen izolacijskih materialov v gradbeništvu in za varčno ogrevanje .razlikujejo temperaturo in toploto .ugotovijo, da različne snovi različno prevajajo toploto .znajo narisati graf in klanec

Gospodinjstvo Matematika


-

tabelo in narisati histogram. Znajo eksperimentalno ugotoviti časovni potek spreminjanja temperature vode. Znajo sestaviti tabelo za časovni potek tega pojava. Znajo narisati lomljeni graf pojava in razložijo strmino. Zvedo, da različne snovi različno prevajajo toploto. Spoznajo pomen izolacijskih materialov. Spoznajo vrste toplotne izolacije pri živih bitjih. Spoznajo postopke za rezanje stiropora. Ugotavljajo izolacijske sposobnosti stiropora. Vedo, da se snovi na soncu grejejo, če vpijajo sončno svetlobo. iz izkušenj vedo, da zrak prepušča vidno svetlobo. Preizkusijo, da sonce ogreva tla in da tla ogrevajo ali ohlajujejo zrak. Preizkusijo, da se tla bolj ogrejejo, če nanje bolj strmo padajo sončni žarki. Vedo, da se prisojni bregovi ogrejejo bolj kot osojni. Preizkusijo, da voda nekoliko vpija sončno svetlobo in se zato lahko greje neposredno od sonca. Iz poskusov vedo, da se voda meša, če se greje z vrha. Iz poskusov vedo, da se voda in zrak pri

ZEMLJA SEGREVA SONCE

.s poskusom dokažejo, da se snovi na soncu Likovna vzgoja grejejo, če vpijajo sončno svetlobo .iz izkušenj opišejo, da zrak prepušča vidno svetlobo .razložijo, zakaj se prisojni bregovi bolj ogrejejo kot osojni .na karirast papir narišejo histogram in ga prikažejo na računalniku .znajo urediti predmete, sestavijo razpredelnico, tabelo in narišejo histogram .razberejo in prikažejo deleže ne kolačniku


-

segrevanju raztegujeta in redčita, pri ohlajanju pa krčita in zgoščata. Iz meritev in vremenskih poročil vedo, da temperatura v spodnji plasti ozračja z višino običajno pada. Znajo ele3mentom množice prirediti sestavine kake zbirke za sestavljanje histogramov in sestaviti histogram. znajo narisati histogram na karirast papir in ga prikazati na računalniku. Razrede predmetov znajo urediti, sestaviti tabelo in narisati histogram. Znajo sestaviti tabelo za časovni potek tega pojava. Znajo narisati lomljeni graf pojava in razložijo strmino.

PREVLADUJOČA DEJAVNOST - spoznavni postopki: opazovanje, opisovanje, zapisovanje, merjenje,razvrščanje, primerjanje, prirejanje - naravoslovni postopki: poskusi,napovedovanje in preverjanje napovedi, postavljanje hipotez - delovni postopki: risba, shema NAČIN PREVERJANJA - pisno preverjanje in ocenjevanje


TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU PO UČNEM SKLOPU: TOPLOTA IN TEMPERATURA Razlikujejo med toploto in temperaturo ter znajo temperaturo meriti. Vedo, da se zrak segreva od tal navzgor, voda pa od gladine navzdol in da zato temperatura mirujočega zraka pada z višino, temperatura stoječe vode pa z globino. Vedo, da se voda in zrak pri segrevanju raztezata in redčita, pri ohlajanju pa krčita in zgoščata. Vedo, da se prisojni bregovi bolj ogrejejo kot osojni. Vedo, da se snovi na soncu grejejo, ker svetlobo vpijajo; temne snovi se hitreje grejejo kot svetle in prozorne. Znajo sestavljati tabele, risati histograme in kolačnike. Vedo, da je zrak pomemben za gorenje. Vedo, da so mnoge spremembe v naravi povezane z gibanjem Zemlje (dan, noč, letni časi ).


UČNI SKLOP: KAJ POGANJA TEKOČINE *SPLOŠNI IN OPERATIVNI CILJI

VSEBINE

* da v preprostih tehničnih sistemih potek pojavov načrtujejo, usmerjajo tako, da kaj izdelajo * izkustveno se seznanijo z nekaj umetnimi sistemi in opazujejo, kako delujejo in kako so sestavljeni * učijo se preudarno spreminjati okolje * učijo se presojati smotrnost in učinkovitost tehnoloških postopkov Vedo, da Zemlja privlači telesa na svojem površju in da tej privlačnosti pravimo teža. Vedo, da teža deluje v navpični smeri. Vedo, da telesa padajo iz višine na tla. Vedo, da tekočine tečejo – iz izkušenj vedo, da se podobno obnašajo zrnate snovi zlasti če se tresejo. Vedo, da tekočina teče, če je med gladino in odtočno odprtino višinska razlika. Poiščejo zglede za črpalke. Spoznajo pot od zajetja do pipe. Spoznajo, da vodovodna pipa krmili vodni tok po ceveh. Spoznajo pojem tlaka v plinu. Spoznajo preprost manometer za merjenje tlaka. Iz poskusov povzamejo, da tlačna razlika povzroči tekočinski tok.

VODA TEČE NAVZDOL

ČAS: 5 UR *SPLOŠNI IN OPERATIVNI CILJI

MEDPREDMETNA POVEZAVA

TLAK

VODA TEČE NAVZDOL

.s konkretnim primerom pojasnijo, da tekočina teče, če je med gladino in odtočno odprtino višinska razlika .opišejo pot vode od zajetja do pipe .s konkretnim primerom pojasnijo, da tekočine poganja razlika v tlaku

Družba

TLAK

. spoznajo, da težo zraka imenujemo zračni tlak .spoznajo način merjenja zračnega tlaka

Družba Likovna vzgoja


PREVLADUJOČE DEJAVNOSTI - spoznavni postopki: opazovanje, opisovanje, zapisovanje, preučevanje, merjenje - naravoslovni postopki: poskusi,uporaba reprezentacij, napovedovanje in preverjanje napovedi, postavljanje hipotez - delovni postopki: risba, shema NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA - ustno preverjanje

TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU PO UČNEM SKLOPU: KAJ POGANJA TEKOČINE Vedo, da tekočine tečejo navzdol ali od večjega k manjšemu tlaku; v obratno smer jih poganjajo črpalke. Vedo, da tokovi tekočin nosijo kaj, npr. snovi in energijo. Poznajo nekaj zgledov za pretakanje snovi in toplote: vodovodna in toplovodna napeljava.


UČNI SKLOP: VREME *SPLOŠNI IN OPERATIVNI CILJI

ČAS: 6 UR VSEBINE

*z naravnimi pojavi eksperimentirajo, kar pomeni, da spoznavajo potek pojavov in povezave med njimi v znanih in nadzorovanih okoliščinah *uporabljajo sisteme znamenj: risbe, sheme, tabele, histograme, grafe ter računalniške sisteme znamenj *odkrivajo, da so naravni pojavi temelj za številne poklice in oblikujejo odnos do poklicnega dela

VETER VETROVI IN VREME

-

VETER

-

Spoznajo način merjenja zračnega tlaka, hitrosti in smeri vetrov. Spoznajo pomen vetra pri opraševanju rastlin. Zvedo, kako izkoriščamo veter, in se zavedo nevarnosti močnih vetrov. Spoznajo pomen gibanja zraka in izkoriščanja moči vetra. Zgradijo in preskusijo delovanje naprav, ki jih poganja veter. Načrtajo, izdelajo in preskusijo napravo za merjenje vetra. Izkušnje s pihanjem prenesejo na vremenske razmere. Spoznajo ciklone kot območja z nizkim tlakom in anticiklone kot območja z visokim tlakom. Zvedo, da tlačne razlike poganjajo vetrove od ciklonov proti anticiklonom.

VREME

STANDARDI ZNANJA *minimalni .temeljni

MEDPREDMETNE POVEZAVE

*iz opazovanj neba razlikujejo med dvema stopnjama oblačnosti (delno in pretežno ) *iz vremenskih poročil povzamejo, da vetrovi lahko prinesejo padavine .izkušnje s pihanjem prenesejo na vremenske razmere .prepoznajo ciklone kot območja z nizkim tlakom in anticiklona kot območja z visokim tlakom .iz izkušenj povzamejo, da sta oblačnost in vlažnost lahko na različnih mestih različni .iz poročil in opazovanj povzamejo, da vetrovi lahko povzročijo otoplitev in ohladitev ozračja .opišejo pomen vetra pri opraševanju rastlin .naštejejo nekaj primerov, kako izkoriščamo veter .oblačnost približno prikažejo s kolačnikom .zgradijo in preskusijo napravo za merjenje vetra

Družba Likovna vzgoja


-

-

-

Spoznajo, da na smer vetrov vplivajo še druge okoliščine. Iz vremenskih poročil povzamejo, da vetrovi lahko prinesejo s seboj padavine – tok zraka nosi s seboj tok vodne pare. Iz poročil in opazovanj povzamejo, da lahko vetrovi povzročijo otoplitev ali ohladitev ozračja – zračni tokovi prenašajo toplotne tokove. Iz izkušenj povzamejo, da sta oblačnost in vlažnost lahko na različnih mestih različni. Z opazovanjem neba se naučijo razlikovati med stopnjama oblačnosti (delno oblačno in pretežno oblačno ) in oblačnost prikazati s kolačnikom. Znajo elementom množice prirediti sestavine kake zbirke za sestavljanje histogramov in sestaviti histogram. Znajo narisati histogram na karirast papir in ga prikazati na računalniku. Razrede predmetov znajo urediti, sestaviti tabelo in narisati histogram.

.zgradijo in preskusijo delovanje naprav, ki jih poganja veter .

PREVLADUJOČA DEJAVNOST - spoznavni postopki: opazovanje, opisovanje, zapisovanje, merjenje, primerjanje - naravoslovni postopki: poskusi,uporaba reprezentacij, napovedovanje in preverjanje napovedi, postavljanje hipotez - tehnični in tehnološki postopki: načrtovanje, obdelava, izdelava, preskušanje in vrednotenje NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA


- ustno preverjanje - ocenjevanje izdelka


OPOMBE: NARAVOSLOVNI DAN

TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU ZA UČNI SKLOP: VREME Iz izkušenj znajo našteti značilnosti agregatnih stanj in jih upoštevati pri razlagi vremenskih pojavov. Vedo, da je veter gibanje zraka, poznajo naprave za merjenje njegove hitrosti ter smeri. Znajo določiti stopnjo oblačnosti. Znajo opredeliti lastnosti in namen izdelka, ki ga nameravajo izdelati. Znajo načrtovati, narediti in ovrednotiti preprost izdelek po kriterijih, ki so jih sami določili pred izdelavo. Znajo pravilno in varno uporabljati orodja. Znajo izkustveno ugotoviti, da je trdnost izdelkov odvisna od razmerij med sestavinami. Ločijo gradiva glede na trdnost, plastičnost, prožnost. Spoznajo poklice in vsebino dela ter vrste del, ki sodijo k njim. Znajo opisati in narisati pojav z besedami in grafi. Znajo sestavljati razpredelnice, risati in brati grafe, histograme in kolačnike.


UČNI SKLOP: GIBANJE SE PRENAŠA Z GONILI *SPLOŠNI IN OPERATIVNI CILJI

VSEBINE

*da v preprostejših tehničnih sistemih potek pojavov načrtujejo, usmerjajo in nadzorujejo, tako da kaj izdelajo *izkustveno se seznanijo z nekaj preprostimi umetnimi sistemi, opazujejo, kako so sestavljeni in kako delujejo *z eksperimentiranjem preskušajo delovanje sistemov in ugotavljajo, da je delovanje odvisno od zgradbe sistema *uporabljajo nekatere sisteme znamenj: modele, igrače, statične in gibljive slike, risbe in sheme *pri delu morajo znati varovati sebe in druge pred poškodbami Ob sestavljanju in razstavljanju preprostih strojčkov in igrač preučujejo sestavne dele in njihovo delovanje. Vedo, da stroj sestavljajo pogonski, prenosni del in ogrodja, vse pa povezuje ohišje. Spoznavajo različne načine prenašanja gibanj. Opazujejo sestavine gonil, jih poimenujejo. Opišejo in predstavijo njihovo vlogo. Znajo sestaviti model verižnega gonila. Poimenujejo sestavine gonila in jih skicirajo z dogovorjenimi znamenji. Ločujejo pogonski del od gnanega dela. Vedo, da veriga prenaša gibanje. Spoznajo možnost uporabe verižnega

GONILA

GONILA a) verižna b) jermenska c) zobniška

ČAS: 9 UR STANDARDI ZNANJA *minimalni .temeljni

* skicirajo preproste predmete *uporabljajo različne tehnične sestavljanke *naštejejo možnosti uporabe verižnega gonila *upoštevajo ukrepe za varno delo .ob razstavljanju preprostih strojčkov in igrač preučujejo sestavne dele in njihovo delovanje .pokažejo na stroju orodje, pogonski in prenosni del ter ohišje .berejo preproste načrte .iz odpadne embalaže izdelajo preproste igrače in modele .iz sestavljank sestavijo model verižnega in zobniškega gonila .poimenujejo sestavine gonila in jih skicirajo z dogovorjenimi znamenji

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Slovenščina Družba


-

gonila. Presojajo ustreznost modela in predlagajo izboljšave. Znajo sestaviti, poimenovati dele in skicirati jermensko gonilo. Spoznajo, da jermen prenaša gibanje, lahko pa tudi breme. Spoznajo možnost uporabe jermenskega gonila. Spoznajo napravo z zobniškim gonilom. Znajo poimenovati posamezne sestavine zobniškega gonila. Spoznajo, da morajo zobniki delovati ubrano.

.presojajo ustreznost modela in predlagajo izboljšave .iz sestavljank sestavijo in poimenujejo dele ter skicirajo jermensko gonilo .pokažejo, da jermen prenaša gibanje .poimenujejo posamezne sestavine zobniškega gonila .povežejo dele gibajoče se igrače .uporabljajo različne načine za spajanje .vrednotijo izdelek

PREVLADUJOČA DEJAVNOST - spoznavni postopki: opazovanje, opisovanje, zapisovanje,primerjanje - naravoslovni postopki: poskusi, uporaba reprezentacij, napovedovanje in preverjanje napovedi, postavljanje hipotez - tehnični in tehnološki postopki: načrtovanje, obdelava, izdelava, preskušanje in vrednotenje NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA - pisno preverjanje in ocenjevanje - ocenjevanje izdelka (gibljiva igrača)


TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU ZA UČNI SKLOP: GIBANJE SE PRENAŠA Z GONILI Znajo opredeliti lastnosti in namen izdelka, ki ga nameravajo izdelati. Znajo načrtovati, narediti in ovrednotiti preprost izdelek po kriterijih, ki so jih sami določili pred izdelavo. Znajo skicirati preproste predmete in brati preproste načrte. Znajo predvideti potek dela in postopkov, pripraviti delovno mesto, smotrno izbrati ustrezno gradivo in orodja. Znajo pravilno in varno uporabljati orodja. Obvladajo osnovne obdelovalne postopke za papirna gradiva, umetne mase, les, tanko pločevino in mehko žico (rezanje, spajanje, oblikovanje, preoblikovanje in obdelavo površine). Znajo uporabljati različne predmete in modele. Znajo izkustveno ugotoviti, da je trdnost izdelkov odvisna od razmerij med sestavinami. Ločijo gradiva glede na trdnost, plastičnost, prožnost, cepljivost. Poznajo različne načine prenašanja gibanja in jih prepoznajo na predmetu ali modelu. Znajo uporabljati različne procese pri konstruiranju in gradnji modelov. Spoznajo poklice in vsebino dela ter vrste del, ki sodijo k njim.


UČNI SKLOP: KAJ KROŽI IN SE SPREMINJA *SPLOŠNI IN OPERATIVNI CILJI

VSEBINE

*da del svojega časa preživijo v naravi in jo opazujejo z vsemi čutili *da eksperimentirajo, pomeni, da spoznavajo potek pojavov in povezave med njimi v znanih in nadzorovanih okoliščinah *da z dejavnim delom pri pouku odkrivajo in razvijajo svoje sposobnosti Vedo, čemu rastline potrebujejo svetlobo. Zvedo, da si rastlina dela hrano iz ene sestavine zraka (ogljikovega dioksida) in vode. spoznajo, da zelene rastline namesto hrane potrebujejo zrak, vodo in sončno svetlobo. Poznajo pomen kisika za dihanje. Spoznajo, da vsa živa bitja dihajo. Zvedo, da v telesu poteka proces, v katerem nastajata ogljikov dioksid in voda – ta proces je podoben gorenju. spoznajo pomen proizvajalcev in potrošnikov. Spoznajo agregatna stanja vode in njene lastnosti. Razločujejo zgoščanje in izhlapevanje – izparevanje. Razumejo procese pri kroženju vode: spreminjanje temperatur, agregatnega stanja

ZRAK ZA DIHANJE IN FOTOSINTEZO IZ MORJA V OBLAKE VODA ZA RASTLINE IN ŽIVALI

ČAS: 12 UR STANDARDI ZNANJA *minimalni .temeljni

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ZRAK ZA DIHANJE IN FOTOSINTEZO

*razložijo pomen kisika za dihanje .povedo, da rastline potrebujejo svetlobo .povedo, da si rastlina dela hrano iz ene sestavine zraka (ogljikov dioksid) in vode .opišejo, da zelene rastline namesto hrane potrebujejo zrak, vodo in sončno svetlobo .razložijo pomen proizvajalcev in potrošnikov

Družba

IZ MORJA V OBLAKE

*razlikujejo med površinskimi vodami in podtalnico *naštejejo agregatna stanja vode *vpišejo podatke v razpredelnico *pokažejo višino in strmino stopnišč in klancev

Gospodinjstvo Matematika


-

-

in gibanje. Razumejo stekanje tekoče vode proti morju, ki je največji zbiralnik vode. Razlikujejo med površinskimi vodami in podtalnicami. Spoznajo pomen podtalnice kot vira pitne vode. Znajo razvrstiti množico v dva ali več razredov, prešteti elemente v vsakem razredu in sestaviti tabelo porazdelitve po kvalitativni spremenljivki. Znajo pokazati višino in strmino stopnišč in klancev. Znajo sestaviti stopnišča in klance, ki se jim višina na enem mestu spremeni. Znajo klanec predelati v stopnišče. znajo primerjati strmine stopnišč in klancev. Znajo eksperimentalno ugotoviti časovni potek gibanja, natakanja vode v različne posode. Znajo postaviti tabelo za časovni opis pojava. Znajo narisati stopničasti graf pojava in pojasniti širino in višino stopnic. Znajo narisati lomljeni graf pojava in razložijo strmino. Opišejo pot vode v kopenski rastlini, od črpanja iz zemlje do izhlapevanja Iz izkušenj povedo, da tok ene snovi prenaša s seboj tok druge snovi – v kalnem

.razločijo procese zgoščevanja in izhlapevanja .razložijo stekanje tekoče vode proti morju, ki je največji zbiralnik vode .utemeljijo pomen podtalnice kot vira pitne vode .sestavijo in narišejo stopnišča in klance, ki se jim strmina na nekem mestu spremeni .klanec predelajo v stopnišče .razrede predmetov uredijo, sestavijo razpredelnico in narišejo histogram .narišejo stopničasti graf pojava in pojasnijo širino ter višino stopnic .narišejo lomljeni graf pojava in razložijo strmino

VODA ZA RASTLINE IN ŽIVALI

*utemeljijo pomen vode za življenje .opišejo pot vode v kopenski rastlini od črpanja iz zemlje do izhlapevanja .opišejo, kaj se dogaja z vodo v človeškem


-

potoku vodni tok nosi s seboj tok prsti. Opišejo, kaj se dogaja z vodo v človeškem telesu. Primerjajo žile rastlin in človeka. Ugotavljajo prisotnost vode ter tok, ki prenaša snovi. Vedo, da voda v telo prinaša in iz njega odnaša snovi. Ugotovijo, da voda med živimi bitji in okoljem nenehno kroži. Vedo, da živa bitja vsebujejo veliko vode. Zavedo se pomena vode za hlajenje živih bitij. Spoznajo, da z znojem in sečem iz telesa odstranjujejo škodljive snovi. Utemeljijo človekovo vsakodnevno potrebo po vodi. Znajo deleže prikazati na kolačniku.

telesu .primerjajo podobnosti med žilami pri rastlinah in žilami pri človeku .povedo, da voda v telo prinaša in iz njega odnaša snovi .razberejo in pokažejo deleže na kolačniku in diagramu

PREVLADUJOČA DEJAVNOST - spoznavni postopki: opazovanje, opisovanje, merjenje,zapisovanje, razvrščanje, primerjanje, prirejanje - naravoslovni postopki: poskusi,uporaba reprezentacij, napovedovanje in preverjanje napovedi, postavljanje hipotez - delovni postopki: risba, shema

NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA


- pisno preverjanje in ocenjevanje


TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU PO UČNEM SKLOPU: KAJ KROŽI IN SE SPREMINJA Poznajo in razumejo kroženje vode v naravi in pomen kroženja vode za ravnotežje v naravi. Vedo, da je zrak potreben za dihanje. Poznajo vsa tri agregatna stanja vode, iz izkušenj znajo našteti značilnosti teh stanj. Vedo, da si rastline naredijo hrano same, živali pa jo dobijo neposredno ali posredno od rastlin. Vedo, zakaj živa bitja potrebujejo vodo, hrano in zrak. Vedo, da sta dihanje in prehranjevanje povezana. Vedo, da zelene rastline za izdelovanje hrane potrebujejo zrak,vodo in sončno svetlobo.


UČNI SKLOP: VODA *SPLOŠNI IN OPERATIVNI CILJI

STANDARDI ZNANJA *minimalni .temeljni

MEDPREDMETNE POVEZAVE

VODA KOT ŽIVLJENJSKI PROSTOR

*utemeljijo pomen vode za življenje .naštejejo razlike med življenjskimi pogoji v vodi in na kopnem .uporabljajo besede in besedne zveze, ki izražajo deleže: večina, skoraj, vsi, manjšina, noben, polovica, tretjina .razberejo in pokažejo deleže na kolačniku

Gospodinjstvo Družba Matematika

Razumejo stekanje tekoče vode proti PITNA VODA morju, ki je največji zbiralnik vode. Razlikujejo med površinskimi vodami in podtalnicami. Spoznajo pomen podtalnice kot vira pitne vode. Razumejo pomen varovanja vode in omejenost vodnih zalog. Spoznajo porabnike vode. Spoznajo lastnosti vode za pitje. Poznajo nevarnosti pitja onesnažene vode. Naštejejo onesnaževalce površinskih voda

* razlikujejo med površinskimi vodami in podtalnico * naštejejo nekaj porabnikov vode * opišejo nevarnosti pitja onesnažene vode * utemeljijo pomen varovanja vode in omejenost vodnih zalog *naštejejo glavne povzročitelje onesnaževanja površinskih voda in podtalnice * pojasnijo posledice onesnaževanja vode ob slikovnem gradivu .razložijo stekanje tekoče vode proti morju, ki je največji zbiralnik vode

Družba Slovenščina Gospodinjstvo Športna vzgoja

*spoznavajo, da morajo varčevati z naravnimi viri, kar pomeni, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi *oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo Znajo uporabiti besede in besedne zveze, ki izražajo deleže: večina, skoraj, vsi, noben, polovica, tretjina. Spoznajo pomen vode za življenje in vodo kot življenjski prostor nekaterih bitij. Razumejo razlike med življenjskimi pogoji v vodi in na kopnem. Znajo deleže prikazati na kolačniku. -

ČAS: 9 UR VSEBINE VODA KOT ŽIVLJENJSKI PROSTOR PITNA VODA


in podtalnice. Pojasnijo posledice onesnaževanja vode ob slikovnem gradivu. PREVLADUJOČA DEJAVNOST

.utemeljijo pomen podtalnice kot vira pitne vode

- spoznavni postopki: opazovanje, opisovanje, zapisovanje, razvrščanje, sklepanje - delovni postopki: risba

NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA - ustno preverjanje OPOMBE: NARAVOSLOVNI DAN

TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU PO UČNEM SKLOPU: VODA Vedo, da v različnem okolju živijo različna živa bitja. znajo opazovati in opisovati živa bitja ter njihovo povezavo z okoljem. Vedo, da se živa bitja gibljejo. Znajo našteti nekaj zgledov za gibanje živih bitij. Vedo, da živa bitja razvrščamo in urejamo po raznih kriterijih. Znajo razvrščati in urejati živa bitja po eni in po dveh spremenljivkah. Znajo skupine živih bitij povezati v višje skupine.


Znajo sestavljati razpredelnice, tabele in kolačnike.

UČNI SKLOP: HRANA – PREHRANJEVALNE VERIGE *SPLOŠNI IN OPERATIVNI CILJI

VSEBINE

*učenci z dejavnim sodelovanjem pri pouku in s praktičnim delom odkrivajo in razvijajo svoje sposobnosti, urijo spretnosti ter razvijajo pozitivne osebnostne lastnosti *oblikujejo pozitiven odnos do poklicnega dela

IZ ROK V USTA IN NAPREJ

-

ČAS: 10 UR

STANDARDI ZNANJA *minimalni .temeljni

MEDPREDMETNE POVEZAVE

*sestavijo jedilnik z raznoliko hrano za vse dnevne obroke *razvrstijo živila glede na živalski in rastlinski izvor *poznajo znake za strupene snovi

Gospodinjstvo Družba

KDO JE KOMU HRANA

Razvrstijo živila v skupine po izvoru. IZ ROK V USTA IN Primerjajo količnike hrane, ki jih dnevno NAPREJ potrebujejo različno velika bitja. Primerjajo jedilnik človeka in živali in ugotovijo, katere sestavine vsebuje hrana. Sklepajo o vzrokih in posledicah podhranjenosti in prehranjenosti. Razumejo pomen pestre in uravnotežene prehrane za zdravje in rast. Vedo, da je zdravo jesti 4 – 6 obrokov čez dan. Ugotovijo, da je voda sestavina večine živil in pijač. Odločijo se za pitje vode brez dodatkov. Znajo si pripraviti različne vrste hrane. Vedo, kaj je zdrava prehrana in kaj sodi k njej. Ugotavljajo različno trajnost živil.

.opišejo škodljive posledice kajenja pri kadilcih in drugih .opišejo, da so v živih bitjih energija in hranilne snovi


-

Poznajo znake za strupene snovi. Spoznajo pomen razkosanja in žvečenja hrane. Spoznajo pomen mešanja s slino in drugimi prebavnimi sokovi. Zvedo, da se snovi skozi prebavila spreminjajo. Ugotovijo medsebojno odvisnost živih KDO JE KOMU bitij v naravi. HRANA Poznajo živali, ki so rastlinojedci, mesojedci, plenilci, zajedavci. Zvedo, da so v živih bitij nakopičena energija in hranilne snovi. Razumejo medsebojne odvisnosti življenja na Zemlji od Sonca. Sestavijo nekaj prehranjevalnih verig v gozdu, mlaki in travniku. Ugotovijo, da so organizmi iste vrste lahko hrana različnim živalim. Ugotovijo, da vrsta s pestrejšo hrano laže preživi. Spoznajo pomen prepletanja prehranjevalnih verig za ravnovesje v naravi. Po videzu ocenijo, ali je žival plenilec ali ne. Razložijo, kako razkrojevalci prispevajo k nastajanju rodovitne prsti. Sklepajo o posledicah v naravi, če je premalo razkrojevalcev ali preveč odmrlih bitij. Spoznajo pomen razkrojevalcev pri kroženju snovi v naravi.

*naštejejo nekaj rastlinojedcev, mesojedcev, plenilcev in zajedalcev *sestavijo nekaj prehranjevalnih verig v gozdu, mlaki in na travniku *razložijo, da vrsta s pestrejšo prehrano lažje preživi .po videzu ocenijo, ali je žival plenilec ali ne .razložijo medsebojno odvisnost živih bitij v naravi .opišejo odvisnost vsega življenja na Zemlji od Sonca .razložijo, kako razkrojevalci prispevajo k nastajanju rodovitne prsti .sklepajo na posledice v naravi, če je premalo razkrojevalcev ali preveč odmrlih bitij .opišejo, da je ista vrsta organizmov lahko hrana različnim živalim

Družba Likovna vzgoja


PREVLADUJOČA DEJAVNOST - spoznavni postopki: pripovedovanje, opazovanje, opisovanje, zapisovanje, razvrščanje,primerjanje - delovni postopki: shema, plakat NAČIN PREVERJANJA in ocenjevanja - pisno preverjanje in ocenjevanje OPOMBE: NARAVOSLOVNI DAN

TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU PO UČNEM SKLOPU: HRANA – PREHRANJEVALNE VERIGE Vedo, da sta hrana in gorivo vir energije. Spoznajo, kako deluje človeško telo. Vedo, da se človek spreminja, ko raste in se razvija. Poznajo nekatere dejavnike, ki vplivajo na rast in razvoj človeka. Vedo, da je hrana potrebna za gradnjo telesa in za oskrbo z energijo. Znajo si zase izbrati zdravo prehrano in vedo, kaj sodi k njej. Razločujejo živila glede na živalski in rastlinski izvor.


Zavedajo se, da kajenje škoduje zdravju. Poznajo pomen rastlin, živali in razkrojevalcev v ekosistemu. Vedo, da so vsa živa bitja za nekoga hrana; razumejo pomen prehranjevalnega spleta.

UČNI SKLOP: ČLOVEK PRIDELUJE HRANO *SPLOŠNI IN OPERATIVNI CILJI

VSEBINE

*del svojega časa preživljajo v različnih naravnih HRANA ZA LJUDI okoljih, opazujejo naravo z vsemi čutili *spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri, potrebno je ohranjati pestrost in različnost v naravi *učijo se presojati smotrnost in učinkovitost tehnoloških postopkov in tehničnih sredstev za dosego ciljev in ocenjujejo gospodarsko uspešnost Primerjajo položaj človeka v HRANA ZA LJUDI prehranjevalnih verigah, če je lovec oz. nabiralec oz. poljedelec in živinorejec Poznajo najznačilnejše kulturne rastline in domače živali naših krajev. Ugotovijo manjšo pestrost življenja na obdelovalnih površinah kot v prosti naravi. Spoznajo posledice škropljenja vrtnin in poljščin. Znajo elementom množice prirediti sestavine kake zbirke za sestavljanje histogramov in sestaviti histogram. Znajo narisati histogram na karirast papir

ČAS: 4 URE STANDARDI ZNANJA *minimalni .temeljni

*razložijo pomen embalaže za shranjevanje hrane *naštejejo kulturne rastline v domačem kraju .spoznajo zmernost škropljenja vrtnin in poljščin .na karirast papir narišejo histogram in prikažejo z računalnikom

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Družba Matematika


-

in ga prikazati na računalniku. Razrede predmetov znajo urediti, sestaviti tabelo in narisati histogram.

PREVLADUJOČA DEJAVNOST - spoznavni postopki: opazovanje, opisovanje,zapisovanje razvrščanje,primerjanje,

NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA - ustno preverjanje

TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU PO UČNEM SKLOPU: ČLOVEK PRIDELUJE HRANO Razumejo, kako lahko človek vpliva na naravo. Ločijo rastline, živali, glive. Spoznajo poklice in vsebino dela ter vrste del, ki sodijo k njim. Znajo sestaviti tabelo in narisati histogram.


/Naravoslovje+in+tehnika%2C+5.+