Issuu on Google+

PRISPEVKI U^ITELJEV STROKOVNI PRISPEVEK

Raziskovalne {katle v prenovljenih u~nih na~rtih Darja Skribe - Dimec, Pedago{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani

Raziskovalne {katle spodbujajo zanimanje za raziskovanje v naravoslovju. V reviji smo jih `e kar nekaj predstavili. Tokrat osve`ujemo pomen naravoslovnih {katel ter prikazujemo njihovo umestitev v prenovljene u~ne na~rte. Zakaj raziskovalne {katle? Raziskovalne {katle so u~ni pripomo~ek, ki v slovenskem prostoru ni novost. O njih smo `e pred leti pisali v Naravoslovni solnici, iz{la pa je tudi knjiga z naslovom Raziskovalne {katle (Modrijan, 19981), v kateri so raziskovalne {katle podrobno predstavljene. V u~nih na~rtih za pouk naravoslovja v devetletni osnovni {oli najdemo v uvodnih opisih opredeljeno predmetno podro~je. Tako za 1. kot za 2. triletje najdemo poleg vsebinskega tudi procesno znanje (naravoslovne postopke). @al se ti postopki v operativnih ciljih in predvsem v standardih znanja skoraj izgubijo. S prenovo u~nih na~rtov, ki ravnokar poteka, bodo naravoslovni postopki bolj sistemati~no opredeljeni tako v ciljih kot v pri~akovanih dose`kih. Pri doseganju teh ciljev nam lahko pomagajo raziskovalne {katle. Osnovni namen raziskovalnih {katel ni v spoznavanju vsebin, ampak predvsem v na~rtnem razvijanju razli~nih naravoslovnih postopkov. Z nalogami na delovnih karticah lahko razvijamo predvsem: • zaznavanje (natan~nost zaznavanja in spodbujanje uporabe razli~nih ~util), • primerjanje (iskanje podobnosti in razlik), • {tetje (uporaba nestandardiziranih merskih enot, na primer slamic) in merjenje (uporaba preprostih merilnih naprav, kot so termometer, merilni valj …), • razvr{~anje (kriterij dolo~amo sami), uvr{~anje (kriterij je `e dan), urejanje (v zaporedje, na primer od najla`jega do najte`jega),

22

NARAVOSLOVNA SOLNICA

• izvajanje poskusov (prakti~no delo po danih navodilih), • sporo~anje (razli~ne preglednice in grafi, naravoslovna risba), • sklepanje (zaklju~evanje na osnovi podatkov), • napovedovanje (predvidevanje), • oblikovanje domnev (postavljanje hipotez, razlaga oziroma pojasnilo nekega problema), • raziskovanje (na~rtovanje in izvajanje preproste raziskave – podan je problem, lo~evanje spremenljivk). Zamisli za razvijanje sposobnosti za raziskovanje bodo koristile vsakemu u~itelju 1. in 2. triletja, saj bo po novih u~nih na~rtih moral znati vsak u~enec do konca 5. razreda samostojno na~rtovati in izvesti preprosto raziskavo.

Kako uporabljati raziskovalne {katle? Osnovna zamisel je, da dela z raziskovalno {katlo vsak u~enec sam. Tako lahko raziskovalne {katle uporabljamo predvsem za individualizacijo in diferenciacijo pouka. U~enci lahko delajo s {katlami pred poukom, po pouku, v ~asu podalj{anega bivanja, med poukom (~e kdo ne sme/more telovaditi, ~e u~enec prej kon~a nalogo itd.). Raziskovalne {katle so lahko v razredu v raziskovalnem koti~ku (na primer na temo elektrika pri obravnavi te teme). U~enci si lahko raziskovalne {katle tudi izposodijo za domov, podobno kot knjige. Lahko pa nekajkrat na leto (morda dve ali tri naravoslovne ure v {olskem letu) delajo z raziskovalnimi {katlami vsi u~enci hkrati. Prav tako lahko raziskovalne {katle uporabimo za naravoslovni dan.

LETNIK 11 / [T. 3 / POMLAD 2007


STROKOVNI PRISPEVKIPRISPEVEK U^ITELJEV ^e `elimo, da bodo delali s {katlami vsi u~enci hkrati, potrebujemo najmanj toliko {katel, kolikor je v razredu u~encev. V knjigi Raziskovalne {katle so pripravljene delovne kartice za 11 raziskovalnih {katel z naslednjimi naslovi: pti~ja peresa, pol`i in {koljke, krpice, ve~ ali manj, semena, pisala, vonji, tipanje, kamni, gumbi in ~arobna jaj~ka. Ker zalo`ba Modrijan dovoljuje fotokopiranje kartic (splo{ne in delovne kartice), moramo le zbrati ustrezen material, {katle za ~evlje in napisati vsebinske ter usmerjevalne kartice. Delovne kartice je priporo~ljivo plastificirati ali kako druga~e za{~ititi. [katle lahko izdelamo ob pomo~i star{ev in u~encev (predvsem nam lahko pomagajo pri zbiranju materiala). V {katlah so lahko: • zanimivi vsakdanji predmeti, kot so ogrlice, prstani, matice in vijaki, klju~i in klju~avnice itd.; • stvari, ki imajo svojo »zgodbo«, na primer fosili, mav~ni odlitki odtisov nog itd.; • stvari, s katerimi lahko kaj izdelamo, na primer milne mehur~ke, elektri~ni krog, ali preizku{amo elektri~no prevodnost; • stvari, ki so povezane z dolo~eno temo, na primer zvokom, zrakom itd2. V {katle pa ne smemo dati stvari, ki niso trajne, saj je pomembno, da potem, ko je {katla enkrat izdelana, u~itelj z njo nima nobenega dela ve~. Za »samovzdr-

`evanje« {katel naj bi poskrbeli splo{na kartica (na primer, ~e zmanjka kisa, o tem u~enec obvesti u~itelja) in vsebinska kartica (na njej je seznam stvari, ki so v {katli – u~enec na za~etku in na koncu svojega dela preveri, ali je vse v {katli). Najenostavneje je, da u~itelji 1. in 2. triletja skupaj pripravijo zbirko raziskovalnih {katel, ki so potem vsem na voljo v zbornici, na hodniku ali v kak{nem drugem skupnem prostoru. Priporo~ljivo je, da si naredimo preglednico, v katero vnesemo seznam raziskovalnih {katel in u~encev. V preglednico sproti ozna~ujemo, kdo je delal s katero {katlo. Tako imamo pregled u~itelji in u~enci. ^e je preglednica obe{ena na steno v razredu, bo gotovo delovala spodbudno na u~ence. Glede na to, da u~enci radi delajo s konkretnim materialom in da bi morali u~enci imeti prilo`nosti za razvijanje naravoslovnih postopkov, mislim, da so raziskovalne {katle dober u~ni pripomo~ek za 1. in 2. triletje. @elim si, da bi v na{ih {olah raziskovalne {katle bolj »za`ivele« in da bi ustvarile radovedno, raziskovalno vzdu{je. 1 2

Prva izdaja je bila razprodana, leta 2007 pa je iz{el ponatis. Podrobnej{i seznam najdemo v knjigi Raziskovalne {katle na strani 20 in 21.

Pregled prispevkov v povezavi z raziskovalnimi {katlami Z raziskovalnimi {katlami do zanimivega pouka naravoslovja

Skribe Dimec D.

L 1, {t. 3/1997

Raziskovalne {katle v razredu

Fani Bevk, O[ Staneta `agarja, Kranj

L 1, {t. 3/1997

Moja izku{nja z raziskovalnimi {katlami

Bernarda Pintar, O[ Ledina, Ljubljana

L 1, {t. 3/1997

Raziskovalna {katla – ^arobni magneti

Lilijana Hrvatin, O[ Livade, Izola

L 5, {t. 1/2000

Raziskovalna {katla – ?

Jo`ica Frigelj, O[ Ketteja in Murna, Ljubljana

L 9, {t. 1/2004

Raziskovalna {katla – @ogice

Marija Pivk, O[ Dol pri Ljubljani

L 11, {t. 2/2005

Raziskovalna {katla – Steklenice in zama{ki

Ana Bogovi~, OŠ XIV. Divizije, Senovo

L 11, {t. 1/2006

U~iteljem, katerih prispevki so objavljeni v tej {tevilki, zalo`ba Modrijan podarja knjigo POD GLADINO MEDITERANA. Nagrado bodo prejele: Mateja Miklavčič, Katja Briški, OŠ Kolezija, Ljubljana • Samanta Žibert, OŠ Rogatec, PŠ Donačka Gora, Rogatec

Veseli smo, da nam po{iljate svoje prispevke in tako sooblikujete revijo. Hvala za zaupanje. Uredni{tvo

LETNIK 11 / [T. 3 / POMLAD 2007

NARAVOSLOVNA SOLNICA

23


STROKOVNI PRISPEVEK

Raziskovalna škatla: polži in školjke* >

>

p o l z i i n s ko lj ke STAROST: od osmega leta dalje

o o o o o o

OBLIKA DELA: samostojno

Kaj potrebujemo: lupine različnih vrst školjk in polžev ključ za določanje školjk in polžev lonček kis (nekoliko segret ali kis za vlaganje) papirnate brisače manjšo škatlo

Prvi vtis: o Lupine lahko razdelimo v dve večji skupini: školjke in polže. o Školjke imajo dve lupini (včasih najdemo le eno). o Polži imajo eno lupino. Kaj lahko opazujemo ali spreminjamo: otipavanje razlik v obliki, velikosti, strukturi površine itd. o opazovanje razlik in podobnosti v barvi, velikosti, obliki, zgradbi, vzorcu itd. o iskanje sledi prejšnjih “stanovalcev” o

o o o o o o

Dejavnosti: razvrščanje po eni, dveh ali več lastnostih združevanje glede na vrste poimenovanje (določanje s pomočjo določevalnega ključa) ugotavljanje značilnosti urejanje školjk po hrapavosti (od hrapavih do gladkih) določanje apnenca v lupinah

Kje lahko to vidimo: o na obali o na vrtu o ob rekah in jezerih itd. Literatura: 1000 idej za naravoslovce (str. 38 – 39) o Učbenik za SND za drugi razred o Morje o Mezinčkova pratika (avgust) o

o 32

24

o

Življenje v morju Morska obala o Moje prve školjke in polži o Pojdimo k morski obali o

Opombe: Lupine zbiramo predvsem med šolskimi počitnicami. o Preprost ključ za določanje školjk in polžev lahko pripravimo sami (Tempusovo snopje, str. 106 in 262 ali Naravoslovna solnica letnik 1, št. 1, 1996). o

NARAVOSLOVNA SOLNICA

LETNIK 11 / [T. 3 / POMLAD 2007


STROKOVNI PRISPEVEK

o 33

LETNIK 11 / [T. 3 / POMLAD 2007

NARAVOSLOVNA SOLNICA

25


STROKOVNI PRISPEVEK

1 . d e l o v n a k ar t ic a Polže in školjke razvrsti tako, da bodo skupaj tisti, ki so iste vrste (imajo isto ime). Ali opaziš tudi med njimi kakšne razlike? Katere?

2 . d e l o v n a k ar t ic a S pomočjo ključa za določanje ugotovi, kako se imenujejo polži in školjke, ki so v manjši škatli.

3 . d e l o v n a k ar t ic a Primerjaj polža in školjko. Kaj imata skupnega in v čem se razlikujeta? Kaj je skupno vsem polžem in kaj vsem školjkam?

4 . d e l o v n a k ar t ic a Uredi lupine školjk od najbolj hrapavih do najbolj gladkih.

5 . d e l o v n a k ar t ic a Ugotovi, ali so lupine polžev in školjk iz apnenca. Pomagaj si s kisom. Ali je v vseh lupinah enaka količina apnenca?

o 34

26

NARAVOSLOVNA SOLNICA

LETNIK 11 / [T. 3 / POMLAD 2007


PRISPEVKI U^ITELJEV Primer ključa za določanje školjk in polžev iz raziskovalne škatle

LUPINA

na lupini je sklep

na lupini ni sklepa

ŠKOLJKA

POLŽ

zunanja površina ni gladka

zunanja površina je gladka

zareze so v obliki pahljače

zareze so polkrožne

POKROVAČA

LADINKA

zunanja površina ni gladka

MORSKI DATELJ

zunanja površina je gladka

ima bodice

nima bodic

BODIČASTI VOLEK

MORSKO UHO

PEGAVKA

Darja Skribe Dimec

RAZISKOVALNE [KATLE U~ni pripomo~ek za pouk naravoslovja I{~ete ideje za pr akti~ne dejavnosti ? o u~enje otrok? @elite spodbuditi samostojn

@elite, da bi bile dejavnosti preproste, zanimive in zabavne? ja, za pouk naravoslov I{~ete pripomo~ke roki? ki bodo vedno pri

10,90 €

Naročanje: • po telefonu: (01) 236 46 00 • po faksu: (01) 236 46 01 • po elektronski pošti: prodaja@modrijan.si

LETNIK 11 / [T. 3 / POMLAD 2007

NARAVOSLOVNA SOLNICA

27


/Raziskovalne+%C5%A1katle+v+pre