Issuu on Google+

ŽIVIM V SLOVENIJI Geografija za 9. razred osnovne šole

DELOVNI ZVEZEK REŠITVE VAJ REŠITVE VAJ

Jurij Senegačnik, Borut Drobnjak, Marta Otič


NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Vaja 1: Velikost Slovenije v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami a) 1 Luksemburg 2 Slovenija 3 Slovaška b) 4 Slovenija 5 Hrvaška 6 Madžarska Vaja 2: Geografska lega Slovenije med različnimi geografskimi enotami Evrope Pravilni odgovori so 3, 4 in 5. Vaja 3: Značilnosti Slovenije v rebusih RAZNOLIKOST PREHODNOST Vaja 4: Slovenija na stiku različnih jezikovnih skupin ugrofinski narodi – severovzhod južnoslovanski narodi – jugovzhod germanski narodi – sever romanski narodi – zahod Vaja 5: Površje naravnogeografskih enot 5 dinarske pokrajine 3 panonske pokrajine 1 alpske pokrajine 2 predalpske pokrajine 4 primorske pokrajine Vaja 6: Raznolikost naših naravnogeografskih enot Slika št. 1: alpske pokrajine Slika št. 2: primorske pokrajine Slika št. 3: predalpske pokrajine Slika št. 4: panonske pokrajine Slika št. 5: dinarske pokrajine Vaja 7: Imena in vrste kamnin a) Ime kamnine: tonalit Vrsta kamnin: magmatske b) Ime kamnine: prod Vrsta kamnin: usedline c) Ime kamnine: apnenec Vrsta kamnin: usedline č) Ime kamnine:fliš Vrsta kamnin: usedline Vaja 8: Kamninska sestava in površje v križanki PEŠČENJAK

2

Vaja 9: Nastanek današnjega površja 2 paleozoik 1 kvartar 4 alpidsko gubanje


Vaja 10: Značilnosti podnebja Večino padavin prinesejo k nam zahodni vetrovi. V jugozahodnem delu države se kažejo močni vplivi Sredozemlja, na preostalem delu ozemlja pa so bolj izraziti vplivi evropske celine. Večina Slovenije ima zato zmerno celinsko podnebje. V gorah so temperature nižje kot v nižinah. V gorskem svetu pade tudi več padavin kot v nižinah. Tamkajšnje podnebje imenujemo gorsko podnebje. Zlasti v hladni polovici leta se na dno kotlin, dolin in kraških polj uleže hladnejši zrak, ki od tam izpodrine toplejši zrak. Ta pojav imenujemo temperaturni obrat. Nanj pogosto opozarja plast megle, ki leži na dnu kotline. Vaja 11: Tipi podnebja I a) C b) B c) A č) C d) C e) A f) zmerno celinsko podnebje g) primorsko podnebje h) gorsko podnebje Vaja 12: Tipi podnebja II Desno zgoraj: Kredarica Levo spodaj: Murska Sobota Desno spodaj: Portorož Vaja 13: Rastlinstvo Številke pravilnih trditev so 3, 4, 5 in 7. Vaja 14: Vodovje v križanki PODTALNICA Vaja 15: Značilnosti vodovja a) V Sloveniji je pod površjem celo več vode kot na njem zaradi kamniske sestave. Skoraj polovica našega ozemlja je kraško površje, kjer ni površinskih tekočih voda, ampak se voda pretaka pod površjem. Več krasa je na zahodu Slovenije, kjer je tudi več padavin. b) Naše največje zaloge podzemeljske vode so skrite v apnencih na kraškem površju in v nesprijetih usedlinah (produ, pesku). c) Naša najpomembnejša območja podtalnice so na dnu kotlin in ravnin. č) Naša najbolj vodnata reka je Drava. d) Reke imajo največ vode v času obilnih padavin in topljenja snega. e) Tri naša največja naravna jezera so Cerkniško, Bohinjsko in Blejsko.

DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Vaja 16: Starostne piramide Od leve proti desni si sledijo starostne piramide za leta 1971, 1998 in 1948. a) Na starostni piramidi za leto 1971 sta na vsaki strani dve izraziti zajedi zaradi posledic prve in druge svetovne vojne. b) Spodnji del piramide za leto 1998 je mnogo ožji od spodnjega dela piramide za leto 1971 zato, ker se je po letu 1980 rodnost močno zmanjšala. Vaja 17: Sestava prebivalstva Slovenije Številke pravilnih trditev so 3, 6 in 8.

3


Vaja 18: Slovenski izseljenci po svetu Učenec na nemi karti sveta z rdečo pobarva ZDA, Kanado, Argentino in Avstralijo, z modro pa Brazilijo, Urugvaj in Venezuelo. a) Več kot 20000 izseljencev živi v ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. b) Odseljevanje iz naših krajev v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja so sprožili gospodarski vzroki. c) Odseljevanje Primorcev med svetovnima vojnama ter odseljevanje iz Slovenije med drugo svetovno vojno in takoj po njej so sprožili politični vzroki. č) Slovenski izseljenci in njihovi potomci, ki živijo na različnih območjih sveta, sestavljajo več kot šestino slovenskega naroda. Vaja 19: Narodni manjšini v Sloveniji in Slovenci v zamejstvu V praznih okvirčkih si v smeri urtnega kazalca od Kopra do Lendave sledijo številke 2, 4, 1, 6, 3 in 5. a) Najprej smo se odpeljali proti severovzhodu naše države. V narodno mešanem naselju Dobrovniku nas je pozdravil napis z dobrodošlico v dveh jezikih. V kraju živi madžarska manjšina. Nekdanja ogrska pokrajina, v kateri živi ta manjšina, se imenuje Prekmurje. Pot smo nadaljevali do večjega naselja v bližini državne meje, v katerem je kulturno središče omenjene manjšine. Kraj se imenuje Lendava. b) V Dolgi vasi smo prestopili državno mejo. Po sosednji državi smo se morali voziti kar nekaj časa, da smo prišli do dvojezičnega kraja Gornji Senik. Tu je manjše kulturno središče Slovencev na Madžarskem, ki jih imenujemo tudi porabski Slovenci. Območje, na katerem živijo, se namreč imenuje slovensko Porabje. c) Z Madžarske nas je pot vodila na avstrijsko Koroško. Tu smo se ustavili v njenem glavnem mestu Celovcu. Slovenska manjšina ima v njem največ kulturnih in drugih manjšinskih ustanov, med njimi tudi svojo gimnazijo. Slovence, ki živijo na avstrijskem Koroškem, običajno imenujemo kar koroški Slovenci. č) Našo pot smo nadaljevali po Italiji. Najprej smo se ustavili v prometno izolirani in odmaknjeni gorski dolini v zahodnem delu Julijskih Alp, kjer so domačini ohranili bogato ljudsko izročilo. Njihovo narečje je tako drugačno od knjižne slovenščine, da smo jih komaj kaj razumeli. Ta zanimiva dolina se imenuje Rezija. d) Znova smo prečkali državno mejo in našo ekskurzijo zaključili v Koprskem primorju. Tu živi italijanska manjšina. Na sliki je pristaniško mesto, kjer je sedež te manjšine. Vaja 20: Prebivalstvo Slovenije v križanki STARANJE Vaja 21: Zdomci iz Slovenije po evropskih državah Učenec na nemi karti Evrope z zeleno pobarva Nemčijo, Avstrijo in Švico, z oranžno pa Italijo, Francijo in Švedsko. a) Več kot 3000 zdomcev živi v Nemčiji, Avstriji in Švici. b) Glavni vzrok za to, da v Avstriji živi več slovenskih zdomcev kot v drugih visoko razvitih evropskih državah, je sosednja lega Avstrije. Vaja 22: Osnovne značilnosti naselij Številke pravilnih trditev so 1, 2, 5 in 6. Vaja 23: Razlike med mestom in vasjo

4

Kriteriji

Mesto

Vas

število prebivalcev

veliko

majhno

gospodarske dejavnosti

nekmetijske

kmetijske

navezanost na okoliška zemljišča

da

ne

način življenja

mestni

podeželski

Vaja 24: Spreminjanje podeželskih naselij a) V zadnjih desetletjih se je prebivalstvo na podeželju množično preslojevalo iz kmečkega v nekmečko.


b) Zunanji videz podeželskih naselij se je spremenil v tem, da so začeli graditi hiše, zelo podobne mestnim. c) Svojo funkcijo in podobo so najbolj spremenila tista vaška naselja, ki ležijo v bližini mest ali ob glavnih prometnicah. č) Izraz urbanizacija podeželja pomeni naseljevanje nekmečkega prebivalstva in širjenje mestnega načina življenja na podeželje. d) Nekdanja vaška naselja, ki so prevzela številne mestne značilnosti, imenujemo urbanizirana podeželska naselja. Vaja 25: Tipi vaških naselij a) Tip naselja: zaselek Tip površja: hribovje b) Tip naselja: dolga obcestna vas Tip površja: ravnina c) Tip naselja: razloženo naselje Tip površja: gričevje č) Tip naselja: samotna kmetija Tip površja: hribovje d) Tip naselja: gručasto naselje Tip površja: več tipov površja Vaja 26: Tipi slovenskih hiš in kmečkih gospodarskih poslopij Slika 1: a) Tip hiše: primorska hiša b) Osnovni gradbeni material: kamen c) Material za pokrivanje ostrešja: kamnite plošče Slika 2: a) Tip hiše: alpska hiša b) Gradbeni material spodnjega dela hiše: kamen, beton c) Gradbeni material zgornjega dela hiše: les č) Material za pokrivanje ostrešja: skodle Slika 3: a) Ime gospodarskega poslopja: enojni kozolec b) Osnovni gradbeni material: les c) Material za pokrivanje ostrešja: les Slika 4: a) Ime gospodarskega poslopja: toplar b) Osnovni gradbeni material: les c) Material za pokrivanje ostrešja: les Slika 5: a) Tip hiše: panonska hiša b) Osnovni gradbeni material: glina, šibje, les c) Material za pokrivanje ostrešja: slama Vaja 27: Gospodarski razvoj Slovenije skozi zgodovinska obdobja a) NE Pred prvo svetovno vojno se je večina prebivalstva ukvarjala s kmetijstvom. b) DA c) DA č) NE V socialističnem obdobju so dajali velik poudarek razvoju industrije. d) NE Takoj po osamosvojitvi se je industrijska proizvodnja zmanjšala. e) DA Vaja 28: Problemi slovenskega kmetijstva ostarela kmečka delovna sila – pomanjkanje nasledstva na kmetiji veliko število parcel – zemljiška razdrobljenost spreminjanje njiv v travnike – ozelenjevanje zaraščanje zemljišč z gozdom – ogozdovanje nepovratna izguba obdelovalnih zemljišč – zazidava in gradnja prometnic močvirna ali sušna zemljišča – melioracije Vaja 29: Različne vrste kmetijstva a) slika levo – intenzivno kmetijstvo, slika desno – ekstenzivno kmetijstvo b) slika levo – specializirano kmetijstvo, slika desno – nespecializirano kmetijstvo c) slika levo – tržno kmetijstvo, slika desno – samooskrbno kmetijstvo

5


Vaja 30: Gozdarstvo a) DA b) NE V Sloveniji so najbolj gozdnate dinarske pokrajine. c) DA č) DA d) DA e) NE Iglavci so zaradi onesnaženega zraka bolj prizadeti od listavcev. f) NE V zadnjih letih se je delež nenadzorovane in nedopustne sečnje precej povečal. Vaja 31: Rudarstvo in energetika Učenec na nemo karto naše države s kvadratki, krožci in trikotniki različnih barv vriše najpomembnejše rudarske in energetske objekte ter zraven napiše njihova imena: rudnik živega srebra v Idriji, rudnik uranove rude na Žirovskem vrhu, rudnik svinca in cinka v Mežici, rudnika rjavega premoga v Trbovljah in Hrastniku, rudnik lignita v Velenju, črpališče nafte in zemeljskega plina pri Lendavi, termoelektrarni Trbovlje in Šoštanj, jedrska elektrarna v Krškem ter hidrolektrarne Doblar, Plave in Solkan na Soči, Moste, Mavčiče, Medvode in Vrhovo na Savi ter Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje in Formin na Dravi. Vaja 32: Industrijska proizvodnja v križanki VELENJE Vaja 33: Industrijski razvoj Pravilni sta trditvi št. 2 in 4. Vaja 34: Promet v rebusih BRNIK TRANZIT Vaja 35: Slovenski prometni križ a) karta zgoraj – glavne železniške povezave, karta spodaj – glavne cestne povezave b) Omrežje glavnih cest se križa v Ljubljani, omrežje glavnih železnic pa v Ljubljani in Zidanem Mostu. c) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri jugozahod–severovzhod, se imenuje Slovenika. č) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri severozahod–jugovzhod, se imenuje Ilirika. Vaja 36: Mednarodni mejni prehodi Na meji z Italijo je 9 mednarodnih mejnih prehodov, z Avstrijo 13, z Madžarsko 2 in s Hrvaško 15. Dolžine naših državnih meja so naslednje: z Italijo 232 km, z Avstrijo 330 km, z Madžarsko 102 km in s Hrvaško 670 km. Najdaljšo državno mejo imamo s Hrvaško, najkrajšo pa z Madžarsko. Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da število mednarodnih mejnih prehodov ni v sorazmerju z dolžino državnih meja. Na meji z Italijo pride en mednarodni mejni prehod v povprečju na 25,7 km, na meji z Avstrijo na 25,4 km, na meji z Madžarsko na 51 km in na meji s Hrvaško na 44,7 km. V povprečju imamo takė največ mednarodnih mejnih prehodov na meji z Avstrijo, najmanj pa na meji s Madžarsko. Vaja 37: Počitniški, tranzitni in izletniški turizem 2 tranzitni turizem 4 izletniški turizem 1 počitniški turizem

6

Vaja 38: Zdraviliški, obmorski in gorski turizem a) Oblika turizma: gorski turizem Naravnogeografska enota: alpske pokrajine b) Oblika turizma: zdraviliški turizem Naravnogeografska enota: panonske pokrajine c) Oblika turizma: obmorski turizem Naravnogeografska enota: primorske pokrajine


Vaja 39: Turistična potovanja po Sloveniji in drugih državah Po Sloveniji sta potovala Valerij iz Sankt-Peterburga in Victoria iz Barcelone. Vaja 40: Notranja in zunanja trgovina a) DA b) NE Notranja trgovina zajema trgovanje znotraj države. c) NE Specializirane prodajalne so značilne predvsem za večja naselja. č) DA Vaja 41: Okoljski problemi v rebusih EMISIJE ODPADKI Vaja 42: Okoljski problemi v križanki SMRAD Vaja 43: Varstvo okolja in zavarovana območja 1. Pod pojmom emisije razumemo različne snovi, izločene in izpuščene v okolje. Sestavljajo jih različni plini, tekoči in trdni delci (dim, prah, smrad) ter sevanja. 2. Onesnaženost zraka se je po osamosvojitvi zmanjšala predvsem zaradi zapiranja tehnološko zastarelih obratov in projektov odžveplevanja. 3. Onesnaženost zraka je največja v nekaterih kotlinah in dolinah zaradi vetrovne zatišnosti in večje zgostitve virov onesnaževanja. 4. Ko rečemo, da imajo reke samočistilno sposobnost, imamo v mislih, da se kakovost rek ob toku navzdol počasi zboljšuje. 5. Oznaka, da je neka reka v četrtem kakovostnem razredu, pomeni, da spada ta reka med najbolj onesnažene. 6. Najpopolnejša oblika zavarovanja narave je narodni park.

SLOVENSKE POKRAJINE Vaja 44: Nema karta alpskih pokrajin 11 Julijske Alpe 12 Kamniško-Savinjske Alpe 13 Karavanke 14 Bovec 15 Kranjska Gora 16 Jesenice 17 Tržič 18 Jezersko 19 Korensko sedlo 10 Ljubelj 11 Jezerski vrh 12 Vršič 13 Predel 14 Trenta 15 Bohinj 16 Pokljuka 17 Jelovica 18 Mežakla 19 Velika planina

A B C Č D E F G

Sava Dolinka Sava Bohinjka Soča Kokra Kamniška Bistrica Savinja Bohinjsko jezero Triglavska jezera

7


Vaja 45: Prečenje alpskih pokrajin a) visokogorski podi b) Trenta c) Triglav č) Pokljuka d) Bohinjsko jezero e) Jesenice f) Stol g) Velika planina h) Logarska dolina Vaja 46: Površje alpskih pokrajin a) vintgar b) korita c) melišče č) kotlič d) škraplje e) žlebiči Vaja 47: Podnebje alpskih pokrajin a) klimogram levo – Krvavec, klimogram desno – Stara Fužina b) Temperature so v Stari Fužini nižje tedaj, ko nastane temperaturni obrat. Hladen zrak se v Bohinju uleže na dno kotline, na pobočjih Krvavca, ki ležijo nad plastjo hladnega zraka, pa je topleje. c) V Stari Fužini pade več padavin zato, ker leži sredi gorate okolice bolj zahodno od Krvavca. Količina padavin namreč pojema od zahoda proti vzhodu. Vaja 48: Pogovor s Francijem iz Bohinja FRANCI: V Bohinju je pomembnejša dejavnost živinoreja MIJA: Ali se vaša živina pase le v dolini? FRANCI: Ne, danes se na bohinjskih planinah pase manj živine kot pred desetletji. FRANCI: Živina gre na nižje senožetne planine že spomladi, na visoke planine pa poleti. FRANCI: Ne, danes na planinah ni več veliko pastirjev. FRANCI: Ne, pastirji so večinoma starejši ljudje. FRANCI: Spremenili so jih v počitniška bivališča. FRANCI: Ta prireditev se imenuje »kravji bal«. Vaja 49: Prvine alpskih pokrajin a) gručasta naselja b) travniki c) živinoreja č) Zaplate gozda so značilne za nekoliko bolj valovito površje, ki ga sestavljajo ostanki ledeneških moren. d) pas listnatega gozda e) senožeti f) seniki g) pas iglastega gozda h) 1000 m i) planina j) v počitniška bivališča k) 1700 m l) pas ruševja m) planinska koča n) pas grušča in golega skalovja

8

Vaja 50: Športne in rekreacijske dejavnosti v alpskih pokrajinah a) Ime dejavnosti: kajakaštvo b) Ime dejavnosti: jadralno padalstvo Množičnost: ni množična Množičnost: ni množična Letni čas: poletje Letni čas: poletje c) Ime dejavnosti: planinstvo č) Ime dejavnosti: smučanje Množičnost: zelo množična Množičnost: zelo množična Letni čas: poletje Letni čas: zima


d) Ime dejavnosti: gorsko kolesarstvo Množičnost: zelo množična Letni čas: poletje

e) Ime dejavnosti: alpinizem (plezanje) Množičnost: ni množična Letni čas: poletje

Vaja 51: Alpske pokrajine v križanki NARODNI PARK Vaja 52: Podnebje predalpskih pokrajin klimogram levo – Šmarna gora, klimogram desno – Ljubljana Vaja 53: Pogovor z Dušanom iz Črnega revirja DUŠAN: Črni revir sodi v Posavsko hribovje. DUŠAN: V Črnem revirju so slabe možnosti za poljedelstvo. MIRJAM: Kaj je po poklicu tvoj oče in kaj je bil po poklicu tvoj dedek? DUŠAN: Rudarstvo v Črnem revirju je danes v upadanju. MIRJAM: Kateri so tri rudarska mesta v Črnem revirju? DUŠAN: V prihodnje ne bomo več izkopavali premoga v Zagorju. MIRJAM: Ali je ozračje v Črnem revirju še tako onesnaženo kot pred desetletji? DUŠAN: Vzrok za to je zgraditev 360 m visokega dimnika na TE Trbovlje, ki omogoča, da vetrovi raznašajo emisije na širšo okolico. Vaja 54: Potovanje po predalpskih pokrajinah a) Idrija b) Bolnišnica Franja c) Škofja Loka č) Ljubljansko barje d) Zidani Most e) Termoelektrarna Šoštanj f) Ravne na Koroškem g) Dravska dolina Vaja 55: Prvine predalpskih pokrajin a) gručasto naselje b) zaselek c) samotna kmetija č) Naselja v dolini ležijo ob glavni prometnici. Okoli njih so bolj ali manj ravna kmetijska zemljišča, ki so bolj primerna za kmetijstvo od tistih v hribovju. d) Več njivskih površin je v okolici naselja A. e) v naselju B f) prod g) iz kvartarja h) na glinavcih in peščenjakih i) iz paleozoika j) iz apnenca k) iz mezozoika l) Padavinska voda ponikne. m) Padavinska voda teče po površju. n) na prisojni strani o) v kraju A Vaja 56: Nema karta predalpskih pokrajin a) 1 Tolminsko hribovje 2 Cerkljansko-Idrijsko hribovje 3 Škofjeloško in Polhograjsko hribovje 4 Posavsko hribovje 5 Zgornja Savinjska dolina 6 Velenjska kotlina 7 Vitanjske Karavanke 8 Pohorsko Podravje 9 Dežela in Blejski kot

9


10 Dobrave 11 Kranjsko-Sorško polje 12 Kamniško-Bistriško polje 13 Ljubljansko polje 14 Ljubljansko barje b) 15 Pohorje 16 Kozjak c) 17 Kobarid 18 Tolmin 19 Cerkno 20 Idrija 21 Žiri 22 Železniki 23 Radovljica 24 Kranj 25 Škofja Loka 26 Kamnik 27 Domžale 28 Ljubljana 29 Vrhnika 30 Litija 31 Zagorje 32 Trbovlje 33 Hrastnik 34 Zidani Most 35 Laško 36 Šoštanj 37 Velenje 38 Slovenj Gradec 39 Ravne na Koroškem 40 Dravograd 41 Trojane č) A Soča B Idrijca C Bača D Poljanska Sora E Sava F Ljubljanica G Savinja H Paka I Mislinja J Meža K Drava L Blejsko jezero Vaja 57: Predalpske pokrajine v križanki POHORJE Vaja 58: Površinski kraški pojavi a) uvala b) suha dolina

10

Vaja 59: Podzemeljski kraški pojavi a) vodna jama b) suha jama c) B č) stalagmit d) stalaktit


e) f) g) h)

kapniški steber siga brezno Koliševka. Ta pojav je nastal tako, da se je udrl jamski strop.

Vaja 60: Prvine dinarskih pokrajin a) kraško polje b) z glino in ilovico c) ponikalnica č) obrh d) požiralnik e) gručasto naselje f) Vasi so umaknjene na rob ravnega površja zaradi strahu pred poplavami. g) Njive so blizu vasi, kjer ne poplavlja, travniki pa bolj stran, kjer že prihaja do poplav. h) kraška planota i) iz apnenca j) Stalne poselitve ni zaradi gozdnatosti in odsotnosti pitne vode (večjih nadmorskih višin, hladnejšega podnebja, težje prometne dostopnosti ipd.). k) gozdarstvo Vaja 61: Podnebje dinarskih pokrajin levi klimogram – Nanos, desni klimogram – Novo mesto a) Na Nanosu pade več padavin kot v Novem mestu zato, ker je Nanos gora, Novo mesto pa leži v kotlini. Poleg tega leži Nanos precj bolj zahodno kot Novo mesto in ima že zato več padavin. Vaja 62: Pogovor z Metko iz Bele krajine METKA: Običaj se imenuje jurjevanje. METKA: Drugi dve najbolj znani etnološki posebnosti Bele krajine so pisanice in bela narodna noša. IGOR: Ali je podnebje v Beli krajini tudi tako ostro kot na Visokih dinarskih planotah? METKA: Podnebje ni tako ostro zaradi manjše nadmorske višine. IGOR: Kam pa se hodite Belokranjci poleti kopat? METKA: Poleg živinoreje in poljedelstva je pri nas pomembno tudi vinogradništvo. Vaja 63: Nema karta dinarskih pokrajin a) 11 Pivka 12 Notranjsko podolje 13 Krimsko višavje 14 Bloke 15 Ribniško-Kočevska dolina 16 Suha krajina 17 Dolenjsko podolje 18 Novomeška pokrajina 19 Gorjanci 10 Bela krajina b) A Banjšice B Trnovski gozd C Javorniki Č Snežnik D Kočevski rog E Planinsko polje F Cerkniško polje G Babno polje c) 11 Krka 12 Kolpa 13 Postojnska vrata 14 Logatec 15 Postojna

11


16 Cerknica 17 Grosuplje 18 Velike Lašče 19 Ribnica 20 Žužemberk 21 Trebnje 22 Dolenjske Toplice 23 Novo mesto 24 Črnomelj 25 Metlika 26 Kočevje Vaja 64: Potovanje po dinarskih pokrajinah a) Trnovski gozd b) Postojnska vrata c) Cerkniško polje č) Babno polje d) suha roba e) Krka f) Kočevski rog g) steljniki Vaja 65: Dinarske pokrajine v križanki GOZDNATOST Vaja 66: Delitev primorskih pokrajin Značilnosti Kraške pokrajine kamnina apnenec tekoče vode pod površjem prsti manj rodovitne

Flišne pokrajine fliš na površju bolj rodovitne

slika levo – flišna pokrajina, slika desno – kraška pokrajina Vaja 67: Podnebje primorskih pokrajin klimogram levo – Ilirska Bistrica, klimogram desno – Koper a) V Ilirski Bistrici pade več padavin kot v Novem mestu zato, ker leži v vznožju masiva Snežnika, ki prejema zelo veliko padavin. b) Temperature so poleti in pozimi v Kopru višje kot v Ilirski Bistrici zato, ker leži Koper ob morju in ima manjšo nadmorsko višino. Vaja 68: Gospodarstvo primorskih pokrajin slika levo – pristaniške dejavnosti, slika desno – turizem slika levo – vinogradništvo, slika desno – solinarstvo slika levo – oljkarstvo, slika desno – cvetličarstvo Od prikazanih dejavnosti so samo za Koprsko primorje značilne pristaniške dejavnosti, solinarstvo in oljkarstvo. Vaja 69: Razgovor z Renatom iz Kopra TANJA: Kaj so tvoji starši po narodnosti? TANJA: Ali se je tvoja mama rodila v Kopru? RENATO: Glavni razlog, da se je Koper po drugi svetovni vojni tako razširil, je izgradnja Luke Koper. TANJA: Od katerih dejavnosti pa danes pri vas živi večina prebivalstva? RENATO: Danes je oljk več kot pred desetimi leti. RENATO: Ribolov ima danes pri nas zelo majhen gospodarski pomen.

12

Vaja 70: Potovanje po primorskih pokrajinah a) Goriška brda b) burja c) jerovica č) Lipica


d) e) f) g)

Notranjska Reka Brkini Luka Koper Sečoveljske soline

Vaja 71: Prvine primorskih pokrajin a) iz fliša b) soline c) vinogradništvo č) turizem d) gručasto naselje e) naselje E Vaja 72: Nema karta primorskih pokrajin a) 11 Koprsko primorje 12 Vipavska dolina 13 Goriška brda 14 Spodnja Soška dolina 15 Brkini 16 Kras b) 17 Nova Gorica 18 Ajdovščina 19 Vipava 10 Sežana 11 Koper 12 Izola 13 Piran 14 Portorož 15 Ilirska Bistrica c) A Dragonja B Vipava C Soča Č Notranjska Reka Vaja 73: Primorske pokrajine v križanki OBMEJNA LEGA Vaja 74: Podnebje panonskih pokrajin klimogram levo – Celje, klimogram desno – Lendava a) Izrazit padavinski višek na obeh klimogramih je poleti. b) Večje razlike se pojavljajo pri padavinah. Vzrok za to je geografska lega Lendave, saj leži veliko bolj proti severovzhodu (bolj v celinski notranjosti) kot Celje. Vaja 75: Vodovje panonskih pokrajin a) mrtvica b) Takšno jezero je nastalo tako, da je Mura spremenila svoj tok. Nekdanji slepi rokav se je spremenil v mrtvi rokav. Neposredna vodna povezava tega rokava z reko se je prekinila. c) V takšnih jezerih in močvirjih se je ohranil edinstven rastlinski in živalski svet. č) Rečno strugo na desni sliki so utrdili s kamenjem in zgradili zaščitne nasipe. Človek je v naravno okolje posegel zato, ker je reka poplavljala. Takšen poseg imenujemo regulacija. Vaja 76: Gospodarstvo panonskih pokrajin Pravilne so trditve št. 2, 3, 5 in 6. Vaja 77: Prvine panonskih pokrajin a) prod, pesek in glina b) v kvartarju

13


c) Gričevje, označeno s črko B, označujemo kot terciarno zato, ker ga sestavljajo kamnine terciarne starosti. č) poljedelstvo in živinoreja d) vinogradništvo e) sadjarstvo f) osojno g) dolga obcestna vas h) razloženo naselje i) zaradi mokrotnosti Vaja 78: Nema karta panonskih pokrajin a) 11 Goričko 12 Pomurska ravan 13 Slovenske gorice 14 Dravsko-Ptujsko polje 15 Haloze 16 Celjska kotlina 17 Kozjansko 18 Vzhodna Krška kotlina b) 19 Lendava 10 Murska Sobota 11 Gornja Radgona 12 Ljutomer 13 Ormož 14 Ptuj 15 Maribor 16 Slovenska Bistrica 17 Slovenske Konjice 18 Celje 19 Žalec 20 Krško 21 Brežice 22 Radenci 23 Moravske toplice 24 Rogaška Slatina 25 Atomske toplice 26 Čateške toplice c) A B C Č D E F G

Ledava Mura Ščavnica Pesnica Drava Dravinja Voglajna Sotla

Vaja 79: Razgovor z Gezo iz Prekmurja METKA: Ali je Goričko je res bolj gozdnato od ravninskega dela Prekmurja? GEZA: Poleg Slovencev na Goričkem živijo tudi Madžari. GEZA: Takšne cerkve imajo pripadniki evangeličanske veroizpovedi. GEZA: Na Goričkem ni veliko industrijskih obratov. METKA: Ali so prsti na Goričkem bolj rodovitne kot v nižinskem delu Prekmurja? GEZA: Vse te velike in nove hiše v našem kraju so zgradili zdomci.

14


SLOVENIJA KOT CELOTA Vaja 80: Panonske pokrajine v križanki

1HALOZE 2RADENCI 3MARIBOR 4MURA 5KASAČ 6PTUJ 7MRTVICE 8GORIČKO Vaja 81: Potovanje po panonskih pokrajinah a) Krakovski gozd b) Atomske toplice c) Žalec č) Haloze d) Ptuj e) Maribor f) klopotec g) Ledava Vaja 82: Slovenija kot celota na tekmovanju iz znanja geografije Jože: Kras Saša: Posavsko hribovje Dušan: Julijske Alpe Bojana: Slovenske gorice Mateja: Dolenjsko podolje

15


/%C5%BDivim+v+Sloveniji