Issuu on Google+

fizika 8_9-RESITVE prelom.qxd

30/8/12

14:37

Page 139


fizika 8_9-RESITVE prelom.qxd

30/8/12

14:37

Page 146

Potencialna energija

1. Ploščku se ni spremenila, raketi in opeki se je povečala, vrabcu pa zmanjšala. 2. V vseh treh primerih je enaka, ker sta začetna in končna lega vsakokrat isti. 3. a) Boris kotali cev najmanj s silo 50 N, Stane s silo 75 N. b) Ne. Spremembi sta enaki, ker sta enaki tudi višinski razliki.

Prožnostna energija

1. igrački, elastiki in žogi 2. lok, frača, vzmet, veja drevesa, telovadna ponjava, guma, jeklena žica ... 3. Tine, ki je s tem povzročil tudi večjo spremembo energije loka.

O DELU

1. Igor, kolo in mizar 2. Ne. Vrata mirujejo.

4. DELO IN ENERGIJA

3. 6 300 000 J ali 6,3 MJ Ne, čas ne vpliva na množino opravljenega dela.

O ENERGIJI 4. 45 J Kinetična energija

5. 600 kJ ali 0,6 MJ

1. letalo, kolesar, suho listje O DELU IN ENERGIJI 2. Da. 3. Zmanjša se.

1. za 250 kJ

4. Avtu se kinetična energija povečuje, dokler se mu povečuje hitrost.

2. 0,5 J

5. a) Medicinka b) Medicinka, ker ima večjo maso.

146

3. a) 75 J b) 30 J c) 30 J


fizika 8_9-RESITVE prelom.qxd

30/8/12

14:37

Page 147

4. a) Povečala se je potencialna energija, in sicer za 30 J. b) Zmanjšala se je za 30 J. 5. za 45 J 6. 30 J

9. a) Sila F1 deluje pravokotno na smer premika, zato je A1 = 0, sila F3 opravi 75 J dela, komponenta sile F2 opravi 65 J dela. b) 140 J c) Ne, ker premagujejo trenje. 10.a) Hitrost ob vznožju klanca je večja. b) ΔWp=6000J c) 10m

7. 2500 MJ 8. 520 N

DELO OPRAVLJAMO Z ORODJI

Časopisni papir lahko režeš po celi dolžini rezila, lepenko pa le, če je čim bližje osi, ker je za rezanje lepenke potrebna večja sila kakor za rezanje časopisnega papirja.

1. Z eno roko primeš na koncu toporišča, z drugo roko pa na spodnjem delu toporišča. 2. S ključem z daljšim ročajem. Z njim dosežeš večjo silo na vijak. 3. gibljivi škripec pritrjeni škripec

sila roke F1 = 75 N F2 = 150 N

pot sile roke s1 = 6 m s2 = 3 m

delo roke A1 = 450 J A2 = 450 J

4. a) za kotaljenje 320 N, za dviganje 800 N b) 1600 J 5.

O R O D K L A N E V Z V O D N E W D O L Ž V A G D E L O S I L J O U E N E

J A C T O N I N A O N Č E K A L E R G I J A

MOČ

ENERGIJSKE PRETVORBE

1. Z večjo močjo dela Mojca.

1. a) Kinetična energija Jasmine se pretvarja v prožnostno energijo odrivne deske. b) Prožnostna energija deske se pretvarja v kinetično energijo Jasmine. c) Potencialna energija Jasmine se pretvarja v kinetično energijo.

2. 900 W 3. 56,5 MW 4. 5 W 5. 50 W

2. a) v legi B b) v obeh skrajnih legah A in C

147


fizika 8_9-RESITVE prelom.qxd

30/8/12

14:37

Page 148

c) v skrajnih legah A in C, kjer je kinetična energija nihala nič č) kinetično, kinetična, potencialno

TEMPERATURA

1. toplo, vroče, hladno, mlačno, ledeno, žareče, vrelo

3. kinetična, prožnostno 4. a) Potencialna energija hruške se pretvarja v kinetično energijo hruške. b) Prožnostna energija vzmeti se pretvarja v kinetično energijo vzmeti. c) Prožnostna energija ravnila se pretvarja v kinetično energijo kroglice. č) Potencialna energija telovadca se pretvarja v kinetično energijo telovadca, ta pa v prožnostno energijo ponjave. d) Del kinetične energije Matevža se pretvarja v kinetično energijo žoge. e) Potencialna energija uteži se pretvarja v prožnostno energijo vzmeti.

2. 82 K 3. Najvišjo temperaturo zraka ima Celje, najnižjo pa Murska Sobota. 4. Postojnska jama ima skoraj stalno temperaturo. Ko pridemo pozimi z mrzlega zraka v jamo, nam je prijetno toplo, poleti, ko pridemo z vročega zraka v jamo, pa nam je hladno. 5. a) b) c) č)

ne da ne da

5. TEMPERATURA, NOTRANJA ENERGIJA IN TOPLOTA TEMPERATURNO RAZTEZANJE ZGRADBA SNOVI

1. Plini so zaprti v posodah, ker bi drugače ušli v zrak. Plin zapolni celotni prostor. 2. Večja zrnca padejo na dno in od njih se v vodo dviga vijoličasta sled. Prašni delci ostanejo na gladini, vijoličasta sled pa se spušča v vodo. 3. b 4. trdnine: železo, baker, les, papir kapljevine: bencin, voda, živo srebro, aceton plini: zrak, kisik

1. a) Ker bi se drugače pozimi skrčile in pretrgale. b) Ker se v vodi segreje in raztegne bolj kakor steklo. c) Ker ima železo enak temperaturni raztezek kakor beton. č) Ker se potem, ko se ohladijo, skrčijo in spnejo z osjo. d) Ker se vroče olje raztegne in poveča svojo prostornino. e) Ker je v prazni embalaži še nekaj plina, ki se pri segrevanju raztegne. Zaradi tega lahko poči embalaža. 2. Izberemo invar in aluminij, ker imata najbolj različna raztezka.

5. a, č 6. A T T R D P D I F U M O L E K

O G O M I B O T A L I N Z I J U L E

L J I K R O W N I A

3. Kovini, iz katerih je bimetal, bi se skrčili. Kovina z manjšim raztezkom bi bila na zunanji strani krivine. 4. Daljšo stopinjo ima termometer, v katerem je alkohol, ker ima alkohol večji temperaturni raztezek. 5. Širša je cevka, manjša je dolžina stopinje. Raztezanje stekla je zelo majhno in ga ni treba upoštevati. 6. 14,4 mm

148


fizika 8_9-RESITVE prelom.qxd

30/8/12

14:37

Page 149

NOTRANJA ENERGIJA

3. Za isto množino toplote, kot jo odda pri ohlajanju. Q = ΔW = 420 kJ.

Prižgano svečo držiš ob podboju odprtih vrat na različni višini.

4. Krivulja a je za železo, b pa za aluminij.

Voda se s prelivanjem hitreje ohladi, ker oddaja toploto hladnim skodelicam.

1. Izolirati okna, stene, regulirati temperaturo zraka v prostorih s termostati, ogrevati vodo s sončnimi kolektorji ipd. 2. a) Ker krpa slabše prevaja toploto kakor lonec. b) Ker sta penasta guma in les slaba toplotna prevodnika in slabo odvajata toploto s telesa. c) Ker puh zadržuje zrak, ki je dober toplotni izolator. č) Ker so mehurčki dušika slabi prevodniki toplote. d) Ker svetla oblačila večino sevanja odbijajo. e) Ker je med dvema plastema ujet zrak, ki je slab prevodnik toplote. Tudi sam papir je slab prevodnik. 3. Termometer kaže svojo temperaturo, ki pa je zaradi sevanja Sonca višja od temperature okoliškega zraka. Da bi kazal temperaturo zraka, mora biti postavljen v senco.

5. a) približno trikrat dlje b) približno trikrat manjšo c) svinec ali zlato 6. Radiatorji bi oddali približno 650 kJ toplote. Energija zraka bi se povečala za enako vrednost. 7. a) b) c) č)

54 000 J za 54 000 J za 70 K J približno 1500 kgK

8. Vzrok je v veliki razliki med specifično toploto morske vode in »specifično toploto« zemeljskega površja.

NOTRANJO ENERGIJO SPREMENIMO Z DELOM

1. a, c in č 2. obešanje 3. a) 1,8 K b) za 235 J c) Zaradi ohlajanja se manjša.

TOPLOTNI TOK ENERGIJA SE OHRANJA 1. sonce, kotel v kotlarni, električni radiator, sveča 2. 300 kJ 3. 16,2 MJ 4. 2000 W

a) Plastenki imata ob vznožju različni hitrosti. b) V plastenki brez vate se je mivka presipavala, v drugi pa ne. c) Na vrhu klanca imata obe plastenki enako potencialno energijo, ta se med kotaljenjem pretvarja v kinetično. Ob vznožju klanca je kinetična energija polne plastenke večja kot energija plastenke, v kateri se je mivka presipavala. Tej se je del poten. energije pretvoril v notranjo.

SPECIFIČNA TOPLOTA

1. 42 kJ 2. Če želimo segreti ali ohladiti 1 kg alkohola za 1 K, mora alkohol prejeti od okolice ali ji oddati 2430 J toplote.

1. a) WB = 1 J, WC = 1 J b) lega B Wk = 0,5 J, Wp = 0,5 J lega C Wk = 1 J, Wp = 0 J 2. Wp = 15 J 3. h = 1,25 m, ΔWp = 625 J

149


fizika 8_9-RESITVE prelom.qxd

30/8/12

14:37

Page 150

ENERGIJSKI ZAKON

1.

Oblika energije, ki se je v glavnem spremenila

Sprememba energije je povezana z delom s toploto

Tovor so v skladišču dvignili na najvišjo polico.

Wp

da

ne

Sladoled zmrzuje v zamrzovalni skrinji.

Wn

ne

da

Wk ,Wp

da

ne

Wk

da

ne

Košarkar meče žogo proti košu. Nogometni vratar je zaustavil žogo.

2. a) Učenec opravi delo, torbi se poveča potencialna energija; A = ΔWp. b) Kakao oddaja toploto, zmanjša se mu notranja energija; Q = ΔWn. c) Telovadec opravi delo, ko upogne drog. Drogu se poveča prožnostna energija; A = ΔWpr. č) Opraviš delo, vžigalici se poveča notranja energija; A = ΔWn. d) Atlet opravi delo, krogli se povečata kinetična in potencialna energija; A = ΔWk + ΔWp. e) Krogla opravi delo, zmanjša se ji kinetična energija; A = ΔWk.

SPREMEMBE AGREGATNEGA STANJA

1. a) b) c) č) d)

da ne ne ne da

2. Graf spreminjanja temperature vode od taljenja do izparevanja

3. graf a izparevanje alkohola, graf b taljenje aluminija

150

4. Mrzla steklenica ohladi zrak, vodni hlapi v zraku se ob steklenici zgostijo v kapljice na steklenici. Okenska stekla se orosijo iz istega razloga. 5. ZGOŠČANJE PARE IZPAREVANJE VODE AGREGATNO STANJE SPECIFIČNA TOPLOTA ABSOLUTNA NIČLA


MPF2_resitve